Gospodarske stvari. Kako divjake vzrejati? Sadjar mora pred vsem skrbeti, da dobo krepkih, zdravih divjakov. Ce ti niso zdravi, dovolj mo6ni, dobro zakoreninjeni, ne premladi, ne prestari za požlahtnjevanje, ne dobimo nikoli lepih in visokih dreves. Podloga razumnemu sadjarstvu so dobri divjaki. Te vzrejamo najbolje iz semena. Seme mora biti sveže in kaljivo, iedrce v njem pa belo in sladkega okusa, nikakor pa ne sme biti pikro in gnilobno. To velja o vseh naših sadnih vrstah. Semena nabiramo lahko, kedar pripravljamo sadje za sušilo, kedar ga tol6emo ali uživamo. Tropine treba ve6krat skozi sito presejati, dokler ne ostanejo sama semena ali peške. Tropinam, katere smo sušili na pe6i, ne kaže izbirati pešek, ker jih je mnogo že nekaljivih. Zelo lepih in snažnih pešek dobimo, ako jih po obedih ali kedar jabolka in hruške režemo za sušenje, devamo na stran. Nekateri sejejo krnalu po prešanju peske s tropinami vred. Tega ni svetovati, ker malokedaj se posre6i delo. Navadno zvabijo tropine toliko miSi, da požro vse peške. Jeseni in prvi zimski 6as nabiraj sadjar pešek. Da ostanejo kaljive, vloži jih v zaboje s peskom, s prstjo ali s stol6enim ogljem plastoma, zaboj zakoplji potem eden meter globoko v suho zemljo, da ne morejo miši do njega. Rano spomladi izkoplji zaboj in posebej peške brž, ko ie vreme ugodno. Ce se kažejo že cime, zadnji je 6as, da poseješ peške. Sploh pa so peške od krepkih in trdnih drevesnih vrst boljSe mimo vseh drugih. Na suhem hranjene peške cimijo brez odeje malokedaj precej spomladi; kožica je tako izsušena, da se ne da precej premo6iti. Sedaj misli nevednež, da takšne peške sploh ne bodo cimile, ker niso hitro spomladi, gre in izkoplje semena in tako uni6i vse. Zemlja mora biti za divjake dobra, sicer ne morejo tam vzrasti krepki, raladi divjaki. Sejati moramo redko, ker tako dobimo divjakov, kateri imajo mnogo korenin ter rast6 hitro. Zatorej svetujemo jeseni zemljo 60 do 80 centimetrov globoko prekopati ali rigolati in pognojiti z dobrim, mo6nim kompostom, ki se raztrosi po vrhu. Kedar greš sejat, naredi 6 do 10 centimetrov globoke jamiee po 50 do 60 centimetrov narazen. V te jamice položi peške, pritisni jih z roko in pokrij 3 centimetre na debelo s kompostom. TakSne drevesni6ne gredice treba potem ve6krat opleti in z razred6eno gnojnico politi; to pa le tedaj, kedar so drevesa nekoliko porasla. Vlage jim ne sme nikoli manjkati. Kdor jim ho6e še bolj postre6i, naj med drevesne vrstice ali sploh med nje vrže nekoliko kratkoslamnega, na pol sprhlega hlevnega gnoja. Ta ohrani drevescem vlago tudi ob hudi suši, plohe iini ne škodujejo veliko, sploh pa imajo zmerom dovolj hrane. Ce smo tako ravnali, ni6esar zanemarili, potem so že enoletni divjaki, ki so vsekakor ve6 vredni nego dvoletni, za presajenje v drevesnico. Slabejša enoletna in zdrava drevesa pa treba izruvati, ob koreninah obrezati, deblo jim prikrajšati in jih tako presaditi v dobro rigolano in pognojeno zemljo, to pa v vrste, v katerih stojč drevesa 6 do 8 centimetrov drugo od drugega, vrste pa morajo biti narazen 60 do 70 centimetrov. Crešnje, slive, orehe kaže saditi precej, kedar so zreli odpadli. Še enkrat ponavljamo resnico, da moramo pred vsem skrbeti za zdrave in močne divjake, ako ho6emo vzrediti lepih visokih dreves, kakoršnih nam sedaj živo manjka. Divjakov je pa najbolje dobivati le iz pešek. Skrbimo torej za to. Na majhnem prostoru na vrtu vzredimo lahko vsako leto po tisož divjakov. Ako jih pocepimo in presadimo, imamo v kratkem lepih mladih dreves. In teh smo potrebni, da stara onemogla drevesa nadomestimo z novimi, čilimi ter prazne prostore zasadimo z rodnim drevjem! «Vrt.>