List 45.
 Natanjčniši oznanilo
zavolj začetka  kovaške in živinozdravilske šole v Ljubljani5 in kako' se bo v nji ravnalo.
Začela se bo ta šola za pervo leto 7. dan prosenea v novim letu 1850. Poduk bo v vsih rečeh v domačim slovenskim jeziku, in vsak zamore brez plačila to šolo obiskati, ktera je ne le Krajncam , temuč tudi vsi m Siovencam iz Štajarskiga, Koroškiga , Goriškiga, Istrijanskiga, Horvaškiga, Dalmatinskima in tako dalje, ki slovenski jezik razumejo, odperta.
Ministerstvo je poterdilo Dr. Blei vveisa za vodja in perviga u cenik a, in Dr. S trupi ta za druziga učenika te šole, in na svet teh dveh učenikov je od kmetijske družbe gosp. Pavel Skale, od Gracarske in Dunajske živinozdravilske in kovaške šole poterjeni kovač in živinozdravnik , za učenika kovaštva na ti Ljubljanski šoli izvoljen. Tako ee bojo vsi poduki te šole med 3 ucenike delili.
Poduk te šole pa razpade v dve poglavitni versti: Ena šola, ktera pol leta terpi, je le za kovače, v kteri se učenci samo podkovanja živine uče. V to šolo morajo po ministerskim ukazu od 25. velic. serpana pod številko 16494 danim? vsi tisti kovači priti, kteri hočejo prihodnjič kovaški mojstri na Krajnskim postati; ta ministerski ukaz namreč zapo-ve , de od 1. maliga serpana 1851 ne smejo gosposke na Krajskim nobenimu več kovaške moj-sterske pravice podeliti, kteri ni te polletne šole ali v Ljubljanskim ali kakšnim drugim enakim učilišu obiskal in ki si ni sprička (&eugniss~) iz te šole pridobil, de je v kovaški vednosti popol-nama izurjen. Tisti kovači, ki hočejo v to šolo stopiti in se deležne storiti vsih predpravic, ktere jim bo ta šola po ministerskim ukazu podelila, se morajo z navadnim učivnim pismam (JLehrzeugniss) skazati, de so se kovaštva iz učil i, in bojo pri vstopu v to
šolo nekoliko na poskušnjo djani, če imajo zares k temu poduku že pridobljeno ročnost.
Druga šola pa terpi celo šolsko leto, to je, 10 mescov.
V to šolo se bojo jemali mladi in stareji ljudje iz kmetov, tergov in mest, kovaškima, krneč ki ga ali kakiga druži ga stanu, ki si hočejo živmozdravii-skih vednost pridobiti. Na koncu šolskiga leta bojo učenci, ki se hočejo izprašati dati, izprašani: koliko so se naučili, in po tem se jim bojo sprički pridobljene vednosti dali.
Poduki v ti šoli se bojo tako verstili, de jo bojo zamogli tudi vsi kovaški učenci obiskati, kar jim bo gotovo toliko ljubši, ker si bojo zamogli v enim letu tudi živinozdravilskih vednost pridobiti.
De bo pa ta šola zamogla poduku na vse strani koristna biti, bo obstala :
1)  iz kovačnice. Ta kovačnica bo sicer kakor vsaka druga kovačnica, v kteri pa bo kovaški ucenik živino s zdravimi in bolnimi kopiti podkoval in učence podkovanja učil;
2)  iz živinske bolnišnice (špitala3 •> kamor se bo vsaktera bolna živina za ozdravljenje jemala, proti plačilu, ktero bo, kar bo nar bolj moč po nizki ceni postavljena, in se bo za vsako živino ob kratkim posestni-kam očitno razglasila ;
3)  iz družin stal, v ktere se bo taka živina dajati zamogla, zavolj ktere je pri kupu kak prepir vstal in se zavoljo tega postavno sprično pismo iše, ki se tukaj zadobiti zamore;
4)  iz še druzih stal, v ktere se bo živina L konji, psi i. t. d.) jemala, ki je zavoljo kakšne nalezljive ali kužne bolezni nevarna, in ki mora po policijskih postavah zaperta in ogledana biti;
5)  iz mnogoverstnih podukov po bukvah v šoli, ki so za živinozdravilsko vednost potrebni;
6)  iz podukov na živini, ki se bo memo grede v to bolnišnico pripeljala za ogledat ali ozdravit; in
7} iz podukov na živini zunej bolnišnice takrat, ko bo kdo za svojo živino doma, v mestu ali na deželi, pomoč pri ti bolnišnici iskal, in kamor se bojo tudi učenci po potrebi jemali.
Šola bo vsaki dan; samo v saboto, nedeljo in o pr a z niči h ne. Začela se bo zjutrej ob sedmih in bo terpela do poldne, popoldan pa od dveh do petih.—
Iz tega se vidi, de bo učencam na vse strani velika priložnost dana, si potrebnih vednost pridobiti. In če si bojo učenci blizo šole staniše in živež svojimu stanu primerno poiskali, se ne bojj> kesali v to šolo priti, ki jim toliko dobička ponuja. Ce bi kterisra utegnilo to zaderževati, de mu bo prebivanje v Ljubljani kaj stroškov prizadjalo , naj nikar ne pozabi pomisliti, de tudi doma živež in obleka kaj veljata. To naj odšteje
od tega,   česar bo v Ljubljani potreboval,   in  suma ne bo ravno velika.
-   196   -