Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1996
352(497.12 Ptuj)
6005694,2
7. FEBRUAR / SVEČAN 1996
LETO II • Številka 2
COBISS s
fWO: STOJAN KER«**
France Forstnerič
PIJANI KURENT
Kurent se oblači zelo počasi.
To je kot poslavljanje, ko vse še spi. Umije se z vodo,	^
ker voda ni noč ne dan, kruta voda se nikoli ni rodila.
Če ne vzdrži dotika z vodo, se v snu obrne
in od konca k začetku sanja to o vodi. Če pa vzdrži, se tisti trenutek zbudi.
Iz teme privleče kožuh.
Najprej ga srh spreleti, potem mu je toplo kot k hlevu.
Fočasi se vzdiguje opiti ples krilatih rib, stonogih rož in hihitavega semenja pred tihimi poletnimi očmi...
KURENTOVANJE med tradicjjo in prihodnostjo
Spoštovane Ptujčanke, spoštovani Ptujčani!
Pred vrati je 36. Kurentovanje, prireditev s častitljivo tradicijo.
udi na račun te prireditve, z lastno in prepoznavno iden-titeto, so se na našem področju ohranile pred pozabo številne pustne maske, šege in navade. Kurentovanje ni pripomoglo samo k ohranjanju in oživljanju lokalno-regionalnega pustnega izročila, temveč tudi k njegovi popularizaciji in primerljivosti tako na nacionalnem kot na mednarodnem nivoju.
ALEŠ GAČNIK
Dediščina šemljenja kot sestavina vsakdanjega življenja nas vsako leto znova nagovarja o izrednem bogastvu naše pustne dediščine, ki jo moramo varovati, ohranjati in razvijati.
Akademik dr. Kuret je pred dobrim desetletjem zapisal, kakšno mesto zavzemajo slovenske maske v evropskem merilu. Odgovor je lahek in kratek: "Slovenija je Evropa v malem." Če poskušamo njegovo misel razumeti znotraj slovenskih meja, lahko uvrstimo področje Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz med tista območja, kjer se je vse do danes ohranilo največ tradicionalnih pustnih mask, šeg in navad. Med njimi zagotovo izstopa "pustni kralj" kurent (korant, kurant), ki postaja simbol Ptuja in ptujske regije ter eden od najprepoznav-nejših stebrov slovenske kulturne dediščine v mednarodnih okvirih.
V zadnjih letih smo priča razširitvi programskega okvira Kurentovanja, ki se spreminja iz nekajurne v nekajdnevno pustno karnevalsko prireditev. V primerjavi s prejšnjimi leti želimo letos vzpostaviti boljšo koordinacijo med posameznimi okolji (vasmi, mesti), kjer potekajo različne organizirane pustne prireditve. Sodelovanje s temi okolji mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju pustnih dediščin. To od nas zahteva vedno večjo profesionalnost in strokovnost razvoja ter oblikovanja programov in vsebin, ki omogočajo različna pustna doživetja. Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja prireditve se zavedamo možnih nevarnosti, ki jih prinaša turistična industrija. Banalnosti kulturne dediščine se želimo izogniti predvsem s premišljeno občutljivim in strokovno načrtovanim razvojem, ki preudarno koristi sestavine dediščine pri globalnem družbenem razvoju.
Kurentovanje na Ptuju je zagotovo ena izmed najpomembnejših blagovnih znamk, ki nam ob profesionalnem in strokovno vodenem razvoju lahko odpira pot v Evropo ter v evropske integracijske procese, in to na področju
Naša pozornost pri razvoju Kurentovanja mora biti usmerjena tako v preteklost, k ohranjanju tradicionalnega pustnega izročila, kot tudi v prihodnost k sodobnim oblikam maskiranja.
Pernati korant s Ptujskega polja
kulture, znanosti, gospodarstva,... Prizadevali si bomo, da bo Kurentovanje do leta 2000 uvrščeno na seznam najpomembnejših evropskih prireditev, ki se ukvarjajo tako z ohranjanjem kot z razvojem in promocijo kulturne dediščine.
Aleš Gačnik, etnolog in sociolog kulture, strokovni vodja 36. Kurentovanja
Za ptujsko pustno veselje naj ne bo
krajevnih in občinskih meja
yz novejše etnografske zgodovine rPtuja obstajajo arhivski podatki, kako je prof. Franc Marolt po ptujskem polju (od Markove do Lancove vasi in drugod) zbiral kurante oziroma korante, orače in pokače, piceke in kopjaše ter ostale like, jih organiziral ter vabil na nastope v Maribor in v banovinsko Ljubljano. Bilo je to pred drugo svetovno vojno. Danes tega ni več, čeprav je Ljubljana postala glavno mesto nove slovenske države. Zato pa se jih vedno več zbira na Ptuju, oživljajo pa se tudi ostali vaški centri. Tudi letos bo tako, kurentovanje bo množično organizirano in vabljivo.
Da se nekateri najlažje “¡znorijo" pod maskami obstajajo razlogi, ker se le tako lahko poveselijo, ponorčujejo iz sebe in iz drugih, razelektrijo notranjo napetost, ki jih teži zaradi različnih vzrokov in tegob. Vsaj enkrat v letu si to privoščimo iz srca, vendar v mejah evropskih civilizacijskih norm, kulturno in estetsko, etnografsko in karnevalsko. Poglejmo nekatere evropske navade, ki množično norijo že od novega leta, pa so kljub temu (morda tudi delno zaradi tega) postali po drugi svetovni vojni najmočnejše države na svetu, zlasti v pravnem, gospodarskem in socialnem pogledu.
K(u ali o)r(e ali a)nt kot osrednji etnografski lik še vedno razburja z malimi prepiri, kako se mu pravilno reče, kje in kdaj se je rodil, čigav je in kakšen je "pravi". Poganja celo secesijske nagone, ker je težko ohlajati njegovo kri, ki pa hvala bogu ne teče več v potokih. Mrtvi kurent obstaja še na Miheličevih umetniških delih in v poeziji. Z malo denarja prodira v različne naše in tuje programe. Problem zaščite postaja nujnost, čeravno pravijo, da so za to male možnosti. Verjetno po šestdesetih letih potrebujemo ptujskega "Marolta", okrog katerega se bodo zbrali pravi ljubitelji vseh ptujsko-okoliških pustnih figur, ki živijo in bodo še živele med ljudmi. Naj se čim prej poenotijo in ptujsko znamenitost utrdijo tako močno, da ne bo enake na svetu, sicer se lahko zgodi, da nam bodo iniciativo in naše vrednote prevzemali drugi (na letošnji Zlati lisici so bili "baje" kurenti iz Dupleka).
esto Ptuj je z okoliškimi vasmi (brez občinskih meja) ponosno na vsakoletne pustne prireditve, ki so iz enega dneva trajanja dosegle že enajstdnevno. Ohranjene imamo avtohtone in edinstvene pustne like, običaje in tradicijo. Vse je zraslo iz naše zemlje. Iz vseh izžarevajo številne želje po dobri letini, po veliki repi, da bi kokoši znesle veliko jajc, da bi zima čim prej odšla, da bi čim prej dočakali pomlad in da bi se veselili. Izražajo torej optimizem. Tega pa potrebujemo vedno več. Postmoderna doba poleg napredka napoveduje tudi rahel duhovni pesimizem, kateremu se moramo upirati. Tudi pri nas niso izjeme samomori, prometne nesreče in številne duhovne stiske. Menim, da ima pustno veselje tudi svoje globlje poslanstvo in svoje globoke korenine prav v tem, da za trenutek pozabimo na težave.
Na Ptuju bomo v pustnih prireditvah uspeli, če nas bo čim več sodelovalo, tako ali drugače doma in v službi. Tudi direktorji zavodov in podjetij naj malo zamižijo, da se ne bo zgodilo, kot pred dobrimi desetimi leti v nekem našem podjetju, ko so maškaram zaprli vrata, ki za podjetje po tem dogodku niso imele v javnosti dobrih želja. Naj bo pustno veselje tudi most za zbliževanje različno mislečih (v političnem, kulturnem in duhovnem pogledu), naj prispeva k sodelovanju in ustvarjanju, naj prispeva k lepšemu življenju.
Sj/5 ustni karneval je eden od treh naj-TTs pomembnejših turističnih programov svetnic in svetnikov mestnega sveta in županstva Mestne občine Ptuj. Tisti, ki pravijo, da je poraba moči in denarja v te namene neresno delo nove lokalne samouprave, ne razumejo potreb občanov in širših ter globljih dimenzij pustnega veselja. Koristi daleč presegajo stroške. Res je, da ne bomo dosegli Ria ali drugih velikih karnevalov, želimo pa, da povečamo zadovoljstvo naših in drugih občanov. Upamo, da most čez Dravo v letošnjem stanju ne bo prevelika ovira za obiskovalce. Državni cestarji bi se nam morali opravičiti. Veselje bomo zaključili kot vedno do polnoči pred pepelnico. Tudi to je fenomen, kako je mogoče prekiniti zabave, sneti maske in naslednje jutro nadaljevati delo, oz. vsakdanje življenje.
Mestni svet in župan Mestne občine Ptuj želijo obiskovalcem, iskreno dobrodošlico in obilo zabave. Temu se pridružuje v.d. odgovornega urednika javnega glasila Ptujčan, ki se kot kurent prebuja v prihajajočo pomlad.
Vam vdani v.d. odgovornega urednika Slavko Brglez
V skoraj popolni zasedbi (neopravičeno odsotna je bila samo ena poslanska skupina) je začasno uredništvo javnega glasila Ptujčan na svoji redni 4. seji razpravljalo o letošnji prvi izdaji, o pripravah na drugo številko in o nadaljnjih ukrepih za izboljšanje in funkcioniranje izdajanja ter sprejelo nekatere ugotovitve in zaključke:
Obseg in kakovost letošnje prve izdaje Ptujčana z Uradnim vestnikom sta v mejah predvidenih stroškov proračuna.
V januarski izdaji je nekaj tiskovnih in vsebinskih napak, za katere se opravičujemo ter jih popravljamo. Na prvi strani je torek namesto srede, na tretji strani pa je pravilen podpis, skladno z odlokom o občinski upravi, tajnica občinskega urada Mestne občine Ptuj.
Ptujčan naj izhaja deset dni po redni seji mestnega sveta, ki je_ po poslovniku v zadnjem tednu meseca. Članke oziroma prispevke je potrebno oddati do 5. v mesecu v uredništvo tajnici oddelka za splošne zadeve.
Razmisliti je potrebno o možnosti uvedbe nove stalne rubrike, kjer bi kronološko, sporočali pomembnejše dogodke v mestni hiši.
Odgovornost za dogovarjanje in zbiranje reklamnih oglasov je uredništvo poverilo mag. g. Viliamu Muzeku.
Pravne osebe, zavodi in društva, ki potrebujejo Uradni vestnik, lahko pisno naročijo Ptujčana na naslov uredništva. Polletna naročnina je 480 SIT, celoletna pa 960 SIT.
Občinski urad naj v skladu z odlokom o izdajateljstvu Ptujčana uredi vse potrebno za predlog imenovanja odgovornega urednika in uredništva.
V doglednem času se naj uredi prodaja Ptujčana vsaj na enem prodajnem mestu (kiosku).
Uredništvo Ptujčana se javno zahvaljuje uredništvu Uradnega vestnika pri Tedniku za sodelovanje.
Oddelek za splošne zadeve naj uredi, da bo Ptujčan pošiljan vsem, ki jih predvidevajo predpisi, navade in potrebe.
RS. — v.d. odgovornega urednika:
Letošnja tretja številka bo predvidoma izšla ob koncu marca in bo imela glavna sporočila iz oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo občinskega urada mestne občine Ptuj ter Komunalnega podjetja Ptuj.
Pravljica iz korantove dežele ali kako doživljamo korante v Markovcih
Nekje v deveti deželi so živeli... Ne, ne v deveti deželi, tu pri nas v Markovcih, moji rojstni in zato najdražji vasi, so živeli in še živijo tudi koranti.
ojavijo se sicer vsako leto le yza kratek čas, v tednih po svečnici, a v tukajšnjih ljudeh so prisotni že mnogo prej in se ne umaknejo v pozabo niti v času, ki sledi veselim dnevom pustnih običajev. In kakor so dnevi pred pustom polni nekega posebnega skoraj skrivnostnega pričakovanja se že v poznem popoldnevu pustnega torka — vejkega fašenka — prikrade v srca mnogih Markovčanov nekaka otožnost, otožnost slovesa, minevanja. Toda tedaj se že napoveduje pomlad in poslej bo vse manj časa za otožnosti in hrepenja po minulem. Tu blizu se že pričanja novo življenjsko leto, ki se bo spet zaključilo z zimo in v novem februarju bodo koranti zopet poskočili in zarožljali — v opomin zimi: "Čas je, da se posloviš!", v pozdrav pomladi; "Ljudje te že težko pričakujejo!" ter v veselje vsem nam, ki do koranta občutimo prijazno, prijateljsko, dobrohotno...
/Q naj ta pravljica teče podobno kot «_^C?druge pravljice našega sveta! V Markovcih je torej živel korant in skupaj z njim še mnogi drugi liki, postavljeni v čas, ki mu pri nas rečemo fašenk. To so orači, piceki, kurike, ruse in melike, pa vile in mali gostovejnci ob njih pa še mnoge druge skupine in posamezniki, ki so s svojo pustno preobleko spontano in neprisiljeno pomagali ustvariti celotno dogajanje na vasi. V Markovcih, ki je za marsikoga lahko čisto zares "vas tam za devetimi gorami", je živela v preprosti, skromni kmečki hišici tudi družina s petimi morda šestimi, devetimi ali celo dvanajstimi otroki, rojenimi v lepem zaporedju: deklica, deček, pa spet deklica.... Pa je ena od teh deklic nekoč, morda še niti ni bila šolarka, v neki dolgi zimi doživela svoje prvo srečanje s koran-tom. Starši so mu, dragemu obiskovalcu svoje domačije, nastežaj odprli vrata v "hišo", kjer jih je vso zimo družila toplota krušne peči in ona druga, medsebojna topla povezanost. Prvo, lahko bi rekli elementarno čustvo, ki je tedaj prevzelo malo Markovčanko je bil strah, a temu strahu se je že tedaj pridružil ponos: segla sem v roko korantu, starejša sestra mu je privezala robček, najlepši, morda še čisto nov, oče mu je ponudil kozarec doma-
čega, mati pa je postavila na mizo krožnik s klobaso, kruh, iz globoke sklede so zadišale sveže rumeno-rjave olupe (flancati). Minil je prvi strah, korant pa tudi ni ostal več kot nekaj minut — še mnogo hiš v tej in drugih vaseh bo moral obiskati — in deklici, bratom in sestram, vsem v hiši so po tistem še bolj teknili koščki slastne klobase, rdeča reberca pa kislo zelje skupaj z njimi.
Minevala so leta, tudi tistih 8 v domači šoli, vse prehitro, a obenem bogata, z
Karolina PIČERKO
Želja
mojega pisanja je razumevanje koranta, fašenka v Markovcih in gostoljubno vabilo
v našo deželo
mnogimi sledmi v mladem srcu in spominu. Vrstili so se fašenki, ki so bili tedaj nekaj zaporednih let, v Markovcih resnični prazniki. Ravnatelju in učiteljem njene šole je celo nekako uspevalo, da so šolarji "mali in vejki fašenk" (pustni ponedeljek in torek) preživljali doma, tedaj "ni bilo šole" in tako se je dogajanje fašenka pričelo pravzaprav tedaj, ko so se že zjutraj ali vsaj zgodaj dopoldan oglasili korantovi zvonci in so mu otroci stekli naproti, se nato previdno razleteli za ograje in mu iz varne razdalje upali ponagajati: "Koran-tija je norija, pet kovačev je zapija". Tako težko so ga že čakali in če so po svečnici kak teden, dva morda celo tri in še kak dan zraven nakje z vasi in iz noči slišali njegove zvonce, so ga zdaj, na enega, raje kar več hkrati zagledali v vsej njegovi veličastni pojavi. A zdaj so mnogi od teh otrok vedeli tudi že, kdo se skriva za tisto masko z dolgim jezikom, pod tistim kožuhom, kdo je onemu korantu napravil ježevko, kdo je enemu spletel zelene, drugemu rdeče "zokne"...
udi deklica iz naše pravljice je že *_Vdolgo s ponosom vedela, a skrivnostno molčala, o tem, da je eden izmed korantov njen starejši brat, drugi pa tisti fant, ki je v minuli zimi pridno zahajal ob večerih v njihov topli hlev, kjer sta fanta kar sama šivala kožuha za svoji korantiji. Deklica je namreč tudi že odraščala, prerasla je lik pustnih vil, skupaj z materjo pa se je še vedno razveselila obiska belo oblečenih deklic in njihovega petja: Deklice mlade, vile smo me.... Zdaj je že sama prevzemala materino navado: vile morajo dobiti prve "krapčiče", tiste najlepše krofe z rumenim "krencom" okrog svoje sladke obline. In nič več se ni čudila materini odločitvi, da nekaj krofov ne bo ocvrla (spražila) v razgreti masti, temveč jih bo spekla v pečici, ki je bila v pustnih dneh skoraj ves čas zelo vroča. Pečene krapčiče bodo pojedli jutri, na pepelnično sredo, ki od ljudi zahteva še posebno strogi post.
Minilo je še mnogo nadaljnjih let in marsikaj je bilo drugače kot nekoč. O korantu oziroma Kurentu in še o kom in o čem je deklica, srednješolka pa študentka, nato pa že spet v domači šoli, zdaj
morda kot učiteljica, delavka v pisarni, kuhinji...) medtem izvedela iz mnogih virov: o Kurentu, človeku — veseljaku, ki ga je še Bog posebej vzljubil o bogu Kurentu, ki se je rešil iz vesoljnega potopa, pa o Kurentu Ivana Cankarja. Vendar je vsa ta vedenja, ves ta vmesni čas, nismo mogli odvrniti od domače pravljice in ji odvzeti tistih prvotnih čustev do koranta in vsega kar ji je kdaj predstavljal. Strah se je že skoraj povsem razblinil, ostalo ga je za ščepec, s katerim lahko vedno znova oplemeniti nesebični ponos: korant je naš korant, je doma iz Markovec, a je obenem tudi iz Ptuja, iz Slovenije... Pa vendar so vsa ta leta deklico, zdaj že dolgo tudi ženo, mater, srečno babico, obogatila z izkušnjami in življenjsko modrostjo: kot je roža najlepša tam, kjer zraste, kot je ptica najbolj srečna blizu svojega gnezda, tako je človek najbližji sebi v svojem domačijskem okolju. In Korant? Da, tudi korant, o tem je vse bolj prepričana, tudi korant je najbolj pravi tam, kjer je doma. Kjer je doma on sam in kjer so doma ljudje, ki mu radi odprejo svoj dom. Ti ljudje so resnično veseli prve brazde na dvorišču, narejene s plugom, ki so ga ravnale ko-rantove roke, spremljala pa pesem oračev: "Okoli hišice so same rožice, okoli hišice na sred vasi..."
a so bila tudi leta, celo desetletja, ko je tudi on, naš korant, v širši javnosti in uradno kurent imenovan krenil iz svoje dežele v širni svet, najprej v domači tudi naš Ptuj, odtod pa dalje v bližnjo in daljno okolje v povsem tuje dežele in celo kontinente. Kako so ga tam sprejeli, kaj so čutili ob srečanju z njim, ne moremo vedeti z vso gotovostjo, prepričani pa smo, da niso niti mogli čutiti tako kot mi. Bojimo se, da je bilo v teh srečanjih z demonom korantom več tistih neprijetnih čustev, kot so strah, odpor, jeza, zavračanje in toliko manj prijetnih osrečujočih, kakršen je bil npr. poraz neke osmošolke, ki je ob svojem pogovoru z bratrancem — korantom pred leti zapisala njegove besede "Ko oblečem kožuh, si nadenem zvonce in kapo, zavihtim ježevko, poskočim in zarožljam, v resnici začutim, da bi lahko pregnal vse slabo. Ne le od zime, temveč vse slabo nasploh.!" Mi mu verjamemo, zato smo toliko bolj veseli, da se naš korant vrača k nam in ob tem brez zavisti ali privoščljivosti razmišljamo: Drugi naj kar imajo svoje Disneylande in celo Kurentlande, mi v Markovcih ostajamo dežela koran-tov.
Je to konec pravljice? To je pravljica brez konca in v njej lahko najde vsakdo sebe in vsi skupaj pa svojo resnico, izpolnitev svojih želja.
Karolina Pičerko Zabovci, Markovci
Preživljanje prostega časa je po napovedih svetovnih makroekonomistov panoga, ki bo v naslednjem obdobju ustvarila največje donose vsem potencialnim investitorjem.
'	poznanje temelji na inte-
gralni ponudbi (turizem, *Lkultura, umetnost, šport, industrija,...), ki upošteva vse prednosti in slabosti tako za posameznika, kot za družbo v celoti. Ob primerjalnih prednostih našega mesta in prostora nas je tudi to spoznanje vodilo pri odločitvi, da damo na razvojnih konferencah področju turizma prioritetno vlogo v razvojni strategiji Ptuja.
V	fazi oživljanja Ptuja, ki iz netur-ističnega mesta postaja prepoznavno turistično mesto, je prireditvena dejavnost osrednjega pomena.
Kurentovanje s svojo tradicijo in atraktivnostjo predstavlja najpomembnejšo prireditev Mestne občine Ptuj, z neizmerljivimi promocijskimi, gospodarskimi, razvojno — turističnimi in političnimi učinki. Izkušnje zadnjih let kažejo, da je prireditev prerasla ljubiteljski način organiziranja in vodenja ter ob vsej časti in zahvali tistim, ki so nam zapustili neizmerno dediščino, zahteva profesionalizacijo v pristopu in organizaciji.
V	Gospodarsko interesnem združenju Poetovii Vivat, ki je organizator prireditve, ocenjujemo, da načrtno in profesionalno vodena prireditev kratkoročno pomeni povečano povpraševanje po Ptuju, njegovih izdelkih in storitvah, dolgoročno pa dodaten ter nezanemarljiv zaslužek in nova delovna mesta.
Zato smo prepričani, da kaže nadaljevati s takšnim pristopom pri organiziranju kurentovanja, pri čemer mora kurentovanje postati projekt Ptuja, Ptujčanov in Mestne občine Ptuj ter ptujskih in slovenskih gospodarskih
in negospodarskih subjektov s podporo na državni ravni.
Na Ptuju že 36 leto organiziramo kurentovanje, ki je bilo nekoč pove-zavno z obredjem in prikazom folklornega izročila. Danes je nadgrajeno v osrednjo karnevalsko pustno prireditev v Sloveniji, ki z mednarodno udeležbo in odzivnostjo ter predstavljanjem Slovenije v FECC (Evropsko združenje karnevalskih mest, katerega letno konferenco organiziramo meseca maja 7996 na Ptuju in v Mariboru), nesporno pridobiva tudi mednarodno razsežnost.
Prireditev je iz enodnevnega festivala prerasla v pravo karnevalsko vzdušje, ki traja 7 7 dni, ko na ulice in prireditvene prostore privre na tisoče Ptujčanov in obiskovalcev iz drugih koncev Slovenije in tujine, ki uživajo v karnevalskih prireditvah, zabavi, nastopih pustnih in etnografskih skupin ter kulturnem programu.
S postavitvijo karnevalske dvorane za več kot 2000 obiskovalcev, v kateri se vsak dan odvijajo atraktivni nastopi domačih in tujih pustnih in karnevalskih skupin, znanih glasbenikov, plesnih in otroških show dance skupin, humoristov, artistov, se bo Ptuj ob karnevalskih aktivnostih na mestnih ulicah in trgih ter primestnih naseljih ponovno prelevil v MESTO STOTERIH OBRAZOV.
Kurentovanje '96 je pred vrati, sodelujmo in pripravimo se za SKOK V VROČ VAL, V NORO NOČ.
Direktor GIZ Poetovie Vivat Branko Brumen
13. seja mestnega sveta Mestne občine Ptuj
Na seji, ki je bila 23. januarja 1996, s pričetkom ob 13. uri je bilo navzočih 31 svetnic in svetnikov. Dnevni red so soglasno razširili s predlogom finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Ptuj in z informacijo o kategorizaciji bolnišnic v Sloveniji s predlogom sklepa. Na predlog statutarno pravne komisije je bil predlog pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov spremenjen v osnutek.
/i /''•a predlog predsednika /m/mestnega sveta, Milana Čuč-/"Ka, je bil soglasno sprejet naslednji DNEVNI RED:
1.	Osnutek odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1996.
2.	Predlog programa in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Ptuj
3.	Predlog sklepa o začasnem financiranju proračuna Mestne občine Ptuj v letu 1996
4.	Informacija o kategorizaciji bolnišnic v Sloveniji
5.	Osnutek odloka o uporabi grba, zastave in pečata Mestne občine Ptuj
6.	Osnutek pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v Mestni občini Ptuj
7.	Pristop Mestne občine Ptuj k graditvi regionalnega centra za ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov
8.	Pobude in vprašanja
--------- Ad 1 ------------
Na prihodke ni bilo pripomb. Razprava se je vnela pri odhodkih. Lidija Majnik: Zakaj sta postavki za Dobrote slovenskih kmetij pri županu in pri Vivatu? Župan je odgovoril, da je interes Mestne občine Ptuj obdržati in razviti prireditev v mednarodno, da naj postane ena od treh najpomembnejših v Ptuju, kar je edino v Sloveniji, in ker se za njo interesirajo druge občine. Stroške so potrdili tudi Janko Bedrač (z željo, da bi jih združili), Lidija HAZABENT, Peter PRIBOŽIČ (priprave že tečejo), Slavko Brglez, dr. Mitja Mrgole, Rajko Fajt, Emil Tomašič in drugi. Strokovno razlago je podala vodja oddelka za finance, ga. Lizika Vidovič.
Boris Gornik je razložil pismene pripombe liste KS mesta glede postavke 8,9 mio SIT za plače delavcev v skupnih službah KS, da so le za pol leta in ne za celo leto. Župan: višina plač bo znana, ko bo znana vsebina dela v novih četrtih. Od
potreb v svetih bo odvisna razporeditev delavcev. Enako ga. Metka Korošec, vodja oddelka za splošne zadeve. Ko bo dogovorjena sistemizacija, po volitvah v svete, ki bodo sedaj možne, je potrebno izvesti priprave in dopolniti statut. Predsednik mestnega sveta g. Milan Čuček je zagotovil: Da bomo delo dobro organizirali in zato bodo tudi zagotovljene plače. Dogovoriti se je potrebno o številu članov v nové svete četrti in o številu volilnih enot.
Emil Mesarič je vprašal, če so v postavkah 2.8. — 2.9. predvidena sredstva za izboljšanje telefonije na magistratu, ki je kritična. Odgovarja ga. Metka Korošec, da je izdelan program za vratarnico in telefonsko centralo, kar bo še letos realizirano. Veliko razprav je bilo še v poglavju kulture in investicij v šolstvu in kulturi. Kritično bo v izgradnji osnovnih šol Ljudski vrt, Hajdina in mali grad, če ne bo predvidenih sredstev iz Ljubljane, kjer so še lanski dolgovi. Župan je tudi opozoril na nezavidljivo stanje osnovnih šol, kjer ni pogoje za prehod na devetletno šolo. To so le delni utrinki, zanimivi za večino občanov vendar jih ne moremo bolj opisati, zaradi pomanjkanja od proračuna odmerjenega prostora. V tej številki pa še zlasti ne, ker jo posvečamo pustnemu in karnevalskemu programu. Pri sekretarju mestnega sveta je magnetogram za debelo knjigo.
Osnutek je bil soglasno sprejet z dopol-nimi predlogi.
--------- Ad 2 ------------
Potrjen je bil program po predlogu upravnega odbora sklada v predloženem obsegu sredstev 829 mio SIT, prihodkov in odhodkov
--------- Ad 3 ------------
Glej uradni vestnik Mestne občine Ptuj!
--------- Ad 4 ------------
Sklep obsega tri točke: Mestni svet ugotavlja, da ptujska bolnišnica izpolnjuje po-
goje za razvrstvitev v regijsko bolnišnico; predlagana kategorizacija pomeni strokovno degradacijo in skorajšnjo ukinitev, s tem se odvzame možnost razvoja v skladu s potrebami in patologijo okolja. Protest se pošlje ministrstvu za zdravstvo RS.
---------- Ad 5 ------------
V razpravi so bile sprejete manjše pripombe, ki jih bo predlagatelj upošteval pri predlogu.
---------- Ad 6 ------------
Na osnutek ni bilo večjih pripomb, razen na člen 5, zato bo predlog podoben osnutku.
---------- Ad 7 ------------
Mestna občina Ptuj, občine Kidričevo, Majšperk, Gorišnica, Zavrč, Desternik-Trnovska vas, Dornava, Juršinci, Sveti Jurij, Ljutomer, Ormož, Radenci in Gornja Radgona so dale pobudo za skupni regionalni center za ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov. Ko bodo vse o tem sprejele sklep, se bodo lotile iskanja lokacije in nadaljnjih faz izgradnje.
S.B.
14.	seja mestnega sveta
Mestne občine Ptuj
Sledila je po nadaljevanju prekinjene
13. seje bila pa je 30. januarja 1996, s pričetkom ob 13. uri.
Prisotnih je bilo 31 svetnic in svetnikov, ki so soglasno sprejeli dopolnitev k predlaganemu dnevnemu redu z informacijo in predlogom oddelka za družbene dejavnosti o začasnem sklepu o sofinanciranju javnih del iz leta 1995, ki so v teku.
nevni red je bil naslednji:
1.	Potrditev zapisnika 12. seje mestnega sveta Mestne občine Ptuj
2.	Predlog sklepa o podelitvi velike oljenke
3.	Informacija o prijavi projektov javnih del za leto 1996 s predlogom začasnega sklepa o sofinanciranju javnih del za čas od 1. 1. do 29. 2. 1996
4.	Predlog sklepa o razporeditvi delavcev v posamezne občine
5.	Osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa
6.	Volitve in imenovanja
7.	Pobude in vprašanja
--------- Ad 1 -------------
Na predlog zapisnika ni bilo bistvenih pripomb razen manjše od svetnika Slavka Brgleza.
--------- Ad 2 -------------
Predlog komisije za priznanja in odlikovanja je na kratko obrazložil njen predsednik svetnik Stanislav Kosi. V razpravi je bila manjša pripomba, ki pa ni imela utemeljitve po kriterijih odloka. Mestni svet je sprejel predlog komisije, da se velika oljenka podeli g. Miranu Zupaniču, filmskemu scenaristu in režiserju za posredno in neposredno promocijo Ptuja v Sloveniji in daleč izven nje.
--------- Ad 3 -------------
Sprejet je bil sklep o sofinanciranju javnih del začetih leta 1995 za januar in februar 1996.
--------- Ad 4 -------------
Iz gradiva je bilo razvidno, da je vseh 233 delavcev bivše občine Ptuj razporejenih in zaposlenih: 54 v mestni občini Ptuj, 98 v Upravni enoti Ptuj, 17 v Upravi
za obrambo Ptuj, 20 v Geodetski upravi Ptuj, 18 inšpektorjev so prevzela posamezna ministrstva in 26 v krajevnih skupnostih, od katerih bo 8 iz skupnih služb razporejenih po potrebah novih mestnih in primestnih četrti na terenu in v občinski upravi. Sklep morajo sprejeti vse novonastale občine bivše Skupščine občine Ptuj.
--------- Ad 5 -------------
Začetek razprave o osnutku pravilnika o ureditvi cestnega prometa na Ptuju je bil živahen in polemičen. Žeje izgledalo, da bo doživel usodo delovnega gradiva, ki pa ga poslovnik mestnega sveta Mestne občine Ptuj ne predvideva (samo dvofazne postopke). Pripombe na osnutek morajo biti sprejete s sklepi za izdelavo predloga. Ne glede na to so svetnice in svetniki nasproti predlagatelju dosegli kompromisne spremembe in dopolnitve. Razprava je trajala več ur; več kot polovico o nedefiniranih posebnih površinah za kolesarje. O potrebi ureditve kolesarskih stez je bilo do sedaj v mestnem svetu že veliko pobud od svetnikov, zato so ti bili presenečeni, ker osnutek ni predvideval rešitev oziroma niti omembe v uvodnih definicijah. Za kolesarje le prepovedi! Svetniki Slavko Brglez, dr. Rajko Brglez, Stanislav Kosi, Franc Premožič, Lidija Majnik in drugi so zahtevali enakopravno rešitev kot za pešce. Dopolnitev je bila soglasno sprejeta. V razpravi so sodelovali še Matjaž Neudauer, Janko Bedrač in župan, zlasti pa vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo g. Stane Napast. Naslednja skupina razprave je bila glede dostav v prometu na posebnih prometnih površinah, o parkiranju, ustavljanju in o času dostav. Svetniki so predlagali deljen nočni čas za dostave in prepoved prometnega izobraževanja v času od 6 do 8 in od 14 do 16 ure (Lidija Hazabent). Zanimivo pa je, da ni bilo večjih pripomb na novosti v pravilniku, kot so: modre cone, nadzo-
rovanje prometnih površin, o odstranjevanju in zadrževanju nepravilno ugotovljenih in parkiranih vozil.
Odvozi so predvideni na stroške lastnikov vozil. Izvajalec bo usposobljena pravna oseba, ki bo usposobljena po predpisih in po kriterijih pravilnika, ki bo dobil koncesijo od mestne občine. To je dokaz, da se misli resno. Osnutek je bil soglasno sprejet z dopolnilnimi sklepi, ki jih bodo službe upoštevale pri pripravi predloga.
--------- Ad 6 ------------
V svet gledališča Ptuj sta bila imenovana dva svetnika in dva predstavnika javnosti (Glej uradni vestnik!)
Dodana je bila še razprava o prenosu stanovanj Perutnine na Mestno občino Ptuj zaradi lastninjenja podjetja.
Za pobude in vprašanja iz obeh sej ni bilo več časa, saj se je kazalec na uri pomikal čez 21 uro. Slaba tolažba je bilo opozorilo župana, da se pri podvozu v Ljubljani zopet zatika. Če ga letos ne bodo začeli zidati, ga ne bo! To je bila le začasna informacija številnim občanom in tistim, ki so me o tem spraševali.
Svetnice in svetniki so čestitali županu abrahama (on pravi, da za 47 let), čemur se pridružujemo tudi bralci Ptujčana.
S.B.
—I ifäfymeisi,-
K R
+
POETOVIO VIVAT
\
J
OBJAVLJA
Nagrade za najbolj domiselno skupinsko masko v soboto 17. februarja v karnevalski dvorani.
Podelili bomo nagrade v vrednosti:
1.	nagrada	100.000,00 sit
2.	nagrada	60.000,00 sit
3.	nagrada	30.000,00 sit
Organizacijski odbor GIZ-a Poetovio vivat s partnerji:
MESTNA OBČINA PTUJ. PERUTNINA PTUJ. MERCATOR. KMETIJSKI KOMBINAT ITUJ. ZAVAROVALNICA MARIBOR. NOVA KBM MARIBOR.
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI RS-PODROČJE TURIZMA ALBIN PROMOTION. CSM ČISTILNI SERVIS MARIBOR
ronwjOviwT
Organizator 36. ptujskega kurentovanja razpisuje
NAGRADE ZA IZVIRNO OKRAŠENE STANOVANJSKE HIŠE IN LOKALE
Da bi bil karnevalski Ptuj /ned 10. in 20. februarjem čimbolj pisan, razigran in vesel vabimo stanovalce in lastnike stanovanjskih hiš in lokalov, da zunanjost svojih zgradb čimbolj domiselno okrasijo in tako pripravijo pravo karnevalsko kuliso za pustovanje. Posebna komisija bo okrašene hiše in lokale pregledala in ocenila, najboljše pa nagradila. Trem nagrajencem bo razdelila 150 tisoč tolarjev in priznanja organizatorja.
Zaradi lažjega pregleda prosimo, da svojo zamisel in okrasitev pisno prijavite v 77C na naslov Gospodarsko interesno združenje Poetovio vivat (tel: 771 569; 773 534 ).
Organizacijski odbor GIZ-a Poetovio vivat s partnerji:
MESTNA OBČINA PTUJ. PERUTNINA PTUJ. MERCATOR. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ. ZAVAROVALNICA MARIBOR. NOVA KBM MARIBOR.
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI RS-PODROČJE TURIZMA AJDIN PROMOTION. CSM ČISTUNI SERVIS MARIBOR
r \
V
POETOVIC^WVy\T
POL MILJONA TOLARJEV NAGRAD
za najlepše maske na 36. ptujskem kurentovanju
Posebna komisija bo v karnevalski povorki v nedeljo 18. februarja izbrala pet skupinskih mask in jih nagradila. Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pismeno prijaviti v TIC - u na naslov Gospodarskega interesnega združenja Poetovio vivat, Slovenski trg 14, Ptuj (tel: 771 569, 773 534). Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti se je treba do 12.februcuja 1996.
Osnovni kriteriji za ocenjevanje bodo motivi in liki iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa.
Organizacijski odbor GIZ-a Poetovio vivat s partnerji:
MESTNA OBČINA PTUJ. PERUTNINA PTUJ. MERCATOR. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ. ZAVAROVALNICA MARIBOR. NOVA KBM MARIBOR.
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI RS-PODROČJE TURIZMA.
ALBIN PROMOTION. CSM ČISTILNI SERVIS MARIBOR
O
*
*
*
#
*
*
o
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: vodje poslanskih skupin v mestnem svetu (LDS, SDSS, SKD, SLS, Zeleni, Desus, ZLSD, KS mesta/neodvisni in SNS/SND). Naklada 10.000 izvodov. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Izdajatelj organizira lektoriranje. Glasilo Ptujčan se šteje med proizvode za katere se plačuje davek po stopnji 5%. V.d. odgovornega urednika Slavko Brglez. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje: Bojan Vilčnik. Tisk: Perutnina Ptuj, PC Ptujska tiskarna.
Cenjene Ptujčanke in spoštovani Ptujčani!
Pomlad se bliža s hitrimi koraki, prinaša zaplate cvetja in nemir v sleherno dušo. Pri izgonu demona zime ji pridno pomagajo kurenti in druge pustne maske. Da ne govorimo o nas Ptujčanih in Ptujčankah, ki že vrsto let s svojimi razgibanimi norčijami pomladanskemu soncu pamagamo topiti sneg.
Zakaj ne bi letošnjega veselja podelili s prijatelji in se izkazali za prijaznega gostitelja?
V ta namen vam predlagamo posebno razglednico, ki nanjo napišete naslov in vaše dodatno sporočilo, prilepite znamko ter jo odpošljete...
Vse informacije, rezervacije, vstopnice in (brezplačne) smehljaje dobite v GIZ POETOVIO VIVAT (TIC Ptuj), Slovenski trg 14, Ptuj, tel. 771 569, 779 601, tel. in faks 773 534.
Dragi
.................................................!
Vabim te, da se udeležiš veselega pustovanja, ki ga že šestintrideseto leto zapored organiziramo v Ptuju. Vsako opravičilo bo naletelo na gluha ušesa, zato se nikar ne izmotavaj!
Če prideš:
□	te povabim na pustni krof
□	te povabim na kavo
□	ti kupim prePUSTnico
(želeni kvadratek odkljuka pošiljatelj)
Na snidenje na PTUJSKEM KURENTOVANJU!!!
Tvoj.
P. s.:
Velika karnevalska dvorana in ptujske mestne ulice od 10. do 20. februarja 1996.
Sobota, 10. 2.
ob 11. uri vabilo na začetek Kurentovanja pred Mestno hišo ob 19. uri OTVORITVENA SLOVESTNOST in predstavitev ZNAMKE KORANTA (kurenti in pustne skupine)
Od nedelje 11. 2. do petka 16. 2. vsak dan od 19. do 24. ure show program z glasbenimi in plesnimi skupinami, kurenti, skupinami pustnih mask, humoristi...
Sobota, 17. 2.
ob 19.30 uri VELIKI KARNEVALSKI PLES s show programom Nedelja, 18. 2.
ob 15. uri velika pustna povorka po mestnih ulicah;
... dan veselja in pustnih norčij...
ob 17. uri zabava s show programom - DAN KARNEVALA
v karnevalski dvorani
Ponedeljek, 19. 2.
ob 16. uri Otroška maškerada (od 2. do 12. leta)
Veseli kabaret - predstava za otroke
od 20. do 24. ure PUSTNI ŽUR ZA MLADE v karnevalski
dvorani
Torek, 20. 2.
od 10. do 12. ure Pustno rajanje vrtcev
od 19. do 24. ure POKOP PUSTA - TA NAJBOLJ ŽALOSTNI DAN
Vesela zabava na sedmini.
Na karnevalu bodo nastopali naslednji izvajalci: Agropop, Ansambel Ptujskih 5, humoristični duo Strašna Jožeta, Ritmo Loco, Magnet, Anderj Šifrer, Plava trava zaborava, Pidži, Čudežna polja, Ansambel Vesana in Irena Vrčkovnik, Štajerskih 7, Mupped show, Kontrabant in Vlado Kreslin, Ansambel Ekart in Edvin Fliser
Na kurentovanje z vlakom od 40 % do 50 % ceneje!
Ne pozabite kupiti karnevalske prePUSTnice, ki vam omogoča prost vstop na vse prireditve in popuste v več kot 70 lokalih na Ptuju.
Vse informacije in rezervacije na GIZ POETOVIO VIVAT Ptuj tel. 062 771 569, 779 601, faks 062 773 534
Partnerji kurentovanja:
Mestna občina Ptuj, Perutnina Ptuj, Mercator, Kmetijski kombinat Ptuj, Tobačna Ljubljana, Zavarovalnica Maribor, Nova KBM Maribor, Albin Promotion, CSM čistilni servis Maribor in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS
PTUfSKI KARNEVAL -16. KURENTOVA«J E
od 10. do 12. februarja 1996 v Ftuju in okolici
PROGRAM PRIREDITEV
SOBOTA, 10. februar 1996	I	NEDELJA, 11. februar 1996	I	PONEDELJEK, 12. februar 1996	I	TOREK, 13. februar 1996
PTUJ — Mestni trg ob 11. uri
Vabilo na otvoritev Kurentovanjo: pred mestno hišo
Naznanitev razglasa z bobni. Razglas in vabilo pustnega dečka v spremstvu pažev z balkona mestne hiše. Izobešanje karnevalske zastave na mestni hiši ob spremljavi slavnostnih fanfar.
Razglas pustnega dečka ob spremstvu konjenikov.
Vožnja s turističnim vlakcem Ptujčanom.
PTUJ — karnevalska dvorana ob 19. uri
Otvoritvena slovesnost vabilo na enajstdnevno pustno zabavo z mednarodno udeležbo pustnih skupin pihalnega karnevalskega orkestra Ptuj, Mažorete iz Varaždina, Pazi, pozdrav ptujskega župana, nastop skupine KOPJAŠEV iz Markovcev in POKAČEV iz Podlehnika ter nastop skupin kurentov: PTUJ 1, KURENTI 94, LANCOVA VAS, PODLEHNIK, VESELI KORANT, PTUJSKI KURENT KLUB
Predstavitev ZNAMKE KORANT in priložnostnega KARNEVALSKEGA ŽIGA.
Show dance program: Klovni, Gusarji in Afriška PLESNEGA CENTRA MAMBO iz Ptuja in nastop glasbene skupine AGROPOP.
PTUJ — karnevalska dvorana od 19. do 24. ure
Nastop folklorne skupine Prosvetnega društva Destrnik (slovenski ljudski plesi v maskah)
Nastop skupine kurentov: KURENTI 94, PTUJ 1
Nastop ansambla PTUJSKIH 5 in humoristični program, ki ga izvajata STRAŠNA JOŽETA iz Velenja.
*
O
*
PTUJ — karnevalska dvorana od 16. do 17. ure
Pustna zabava za otroke z glasbeno skupino ČUKI ob 19. uri Nastop pustne skupine PLOHARJI iz Cirkovc Nastop skupine kurentov: POETOVIO PTUJ Pustna zabava z glasbeno skupino ČUKI
PTUJ — karnevalska dvorana ob 19. uri
Nastop pustne skupine ORAČI iz Markovcev Nastop skupine kurentov: CENTER in KURENTI ROGOZNICA Nastop glasbene skupine RITMO LOCO in latino-plesi Program plesnega centra FREDI iz Ljubljane
	(4. točke: rumba, sambo, cha-cha in ¡¡ve)	
# *	*	;# # M
JL * 5	*	
% ^ ; ’ a *		*
* **	►	« • ^
*	❖	
*		
» 0 * *	4*	♦
*
SREDA, 14. februar 1996	i	ČETRTEK, 15. februar 1996	i	PETEK, 16. februar 1996
PTUJ — karnevalska dvorana ob 19. uri	PTUJ — karnevalska dvorana ob 19. url	PTUJ — karnevalska dvorana od 9. do 11. ure
Nastop pustne skupine CIGANI iz Dornave
Nastop skupin kurentov: KURENTI PODLEHNIK, VESELI KORANT
Nastop glasbene skupine MAGNET in kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA
Nostop pustne skupine ORAČI iz Podlehnika Nastop skupine kurentov: SPUHLJA
Velika Country zabava: nastop glasbene skupine PLAVA TRAVA ZABORAVA in kantavtorja PIDŽIJA ter program plesne šole R0LLY iz Maribora
(6. točk: Kavbojci in indijanci, Teksas polka, Mamo Huanita, Speedy Gonzales, Kavbojska polka, Sqare)
MAŠKARADA PTUJSKIH OSNOVNIH ŠOL (učenci do 12. let)
VESELI KABARET — show v izvedbi Romana Končarja, Maje Konfor in dr. Besima Spahiča od 11. do 13. ure
Nastop glasbene skupine 4 FUN (učenci od 12. leta dalje) ob 19. uri Nastop pustne skupine KLADA iz Spodnja Polskave nastop skupine kurentov: KURENTI STOJNCI
Večer rock'n'rolla z glasbeno skupino ČUDEŽNA POUA in programom PLESNE ŠOLE R0LLY iz Maribora (plesni program: rock'n'roll).
Obrni!
SOBOTA, 17. februar 1996
CIRKULANE: ob 14. uri 3 FAŠENK v CIRKULANAH z izborom "najlepših" mask.
Organiziran avtobusni prevoz. Odhod ob 13.30 z avtobusne postaje Ptuj.
PTUI — karnevalska dvorana ob 19. uri
Nastop pustne skupine ORAČI iz Lancove vasi
Nastop skupine kurentov: KURENTI iz LANCOVE VASI
Pustna zabava z ANSAMBLOM VESNA in nastopom IRENE VRČKOVNIK
Program plesne skupine APLAVZ iz Ljubljane (plesni program Mir in miss, Merlyn Monroe, Kure-Ptiči, Adams family, Michael Jackson, Fever, Put it on the Ritz, Finale) in izbor najbolj domiselne skupinske maske.
PONEDELJEK, 19. februar 1996
VIDEM pri PTUJU: 1. FAŠENK NA VIDMU PRI PTUJU ob 12. uri
Začetek pohoda skupin iz vasi Leskovec, Podlehnik, Dolena-Sela, Lancova vas, Pobrežje In Šturmovci ob 14. uri Prihod skupin v Videm pri Ptuju. Sledi pustna povorka skupin skozi naselje.
Organiziran avtobusni prevoz. Odhod ob 13.30 z avtobusne postaje Ptuj.
DORNAVA: 1. DORNAVSKI FAŠENK ob 15. uri Pustni sprevod po Dornavi.
Organiziran avtobusni prevoz. Odhod ob 14.30 z avtobusne postaje Ptuj.
PTUJ — karnevalska dvorana od 16. do 18. ure
OTROŠKA MAŠKARADA (otroci od 2. do 12. leta)
Veseli kabaret — otroška predstava
Animacijski program DPM Ptuj v sodelovanju s CID Ptuj ob 19. uri
Nastop pustne skupine ORAČI iz Leskovca
Nastop skupine kurentov: KURENTI IZ POBREŽJA in DEMONI
Nastop predšolske plesne skupine ČAROVNICE in SHOW DANCE SKUPINE KLOVNI, PLESNEGA CENTRA MAMBO iz Ptuja PUSTNI ŽUR ZA MLADE z nastopom glasbene skupine KONTRABANT in VLADA KRESLINA
Vse informacije, rezervacije, vstopnice in (brezplačne) smehljaje dobite
v GIZ POETOVIO VIVAT (TIC Ptuj), Slovenski trg 14, Ptuj,
telefon (062) 771-569, 779-601, telefon in telefax (062) 773-534.
NEDELJA, 18. februar 1996
MARKOVCI od 10. do 13. ure
5.	ETNOGRAFSKI FAŠENK v MARKOVCIH, prikaz priprave na fašenk in tradicionalnih pustnih običajev na vasi. Prireditev poteka v Markovcih in Zabovcih pri Ptuju.
Organiziran avtobusni prevoz. Odhod ob 10.30 in ob 12.30 z avtobusne postaje Ptuj ob. 13. uri Pustna povorka v Markovcih in Zabovcih PTUJ — mestne ulite ob 15. uri
VELIKA PUSTNA POVORKA PO MESTNIH ULICAH, preko 1500 udeležencev domačih in tujih pustnih skupin, pihalnih karnevalskih orkestrov, skupina mažoretk, čez 300 korantov, tekmovanje za najbolj domisleno skupinsko karnevalsko masko,...
DAN VESELJA IN PUSTNIH NORČIJ...
PTUJ — karnevalska dvorana ob 17. uri
Izbor najbolj domiselne skupinske maske
Nastop skupine kurentov: VESELI KORANT
Nastop ŠTAJERSKIH 7 in humoristične skupine MOPED SHOW
Program plesne šole R0LLY Iz Maribora (plesni program: rock'n'roll, show, jazz in športni ples)
TOREK, 20. februar 1996
CIRKOVCE: 4. FAŠENK V CIRKOVCAH ob 16. uri
Sprevod pustnih mask izpred Osnovne šole do samopostrežne trgovine MlP-a, kjer je “ustoličenje pustnega carja". Podelitvi nagrad, za najbolj domisleno masko v domu krajanov, bo sledilo pustno rajanje.
Organiziran avtobusni prevoz. Odhod ob 15.30 z avtobusne postaje Ptuj.
PTUJ — karnevalska dvorana od 10. do 12. ure
PUSTNO RAJANJE VRTCEV
ob 19. uri POKOP PUSTA — TA NAJBOLJ ŽALOSTNI DAN
Pogrebni protokol, žalujoči pogrebci, žalujoči kurenti iz Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Karnevalska godba na pihala s pogrebno koračnico, nagovor župana In g. župnika,...
Vesela zabava na sedmini: nastop glasbene skupine EKART in EDVINA FLISERJA.
Nagovor vodje projekta Kurentovanje '96 — Ptuj
11 najbolj zabavnih in pustno norih dni na Ptuju pripravlja 36 članov organizacijskega odbora 36. KURENTOVANJA 96, sodelavcev Gospodarsko-interesnega združenja za turizem POETOVIE VIVAT. Za Vas, dragi obiskovalci ptujskega karnevala, se trudimo pričarati pravo pustno vzdušje ob sodelovanju Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Urada za informiranje RS in podjetij iz različnih delov Slovenije.
V času ptujskega karnevala — Kurentovanja 1996 — bo mogoče pokukati v ptujske lokale, kjer bodo otroci razstavili več kot 100 risbic na temo KURENTOVANJA, obiskati čez 90 trgovskih in gostinskih lokalov, ki bodo nudili karnevalski popust lastnikom karnevalske prePUSTnice. V mestu boste lahko "pofirbcali" po stojnicah na pustnem sejmu kjer boste zanesljivo našli kaj zase. Če prihajate iz oddaljenih krajev Slovenije, boste lahko koristili 50% popust za povratno vozovnico do Ptuja na vseh vlakih Slovenskih železnic. Na prireditve bodo brezplačno po 16. url vozili avtobusi podjetij Stajertours in Certus. Po mestu bo vozil naš znani turistični vlakec Ptujčan. Če se pa kljub temu odločite, da obiščete Ptuj v času 36. KURENTOVANJA s svojim avtomobilom, boste s pomočjo karnevalske prePUSTnice lahko parkirali svoj jekleni konjiček po 16. uri, tudi če ste brez drobiža.
Za kvalitetno gostinsko ponudbo v karnevalski dvorani bodo skrbeli štirje odlični ptujski gostinci. Poleg njih bodo pustno opremljeni in zabavno razpoloženi tudi vsi ostali lastniki gostiln, kavarn, bistrojev,,.. Zato zaživite, okusite in doživite "pustni Ptuj" v 11 dneh, ki jih pripravljamo za Vas. Nataknite si masko, se poveselite, naplešite in pozabite za trenutek na vsakdanjost, nazdravite s prijatelji, in se zabavajte v MESTU STOTERIH OBRAZOV.
Vodja projekta: Marjeta JERAJ