O nekterih drevju škodljivih gosenic.
Mnogo metuljev je po naših vrtih in gozdih, ki drevju delajo veliko škodo, ker izležejo brez števila požrešnih gosenic. Med temi sadju največo škodo delajo gosenice tistih metuljev, ki jih grbe imenujemo, po nemško pa se jim ,,grosse" in ,,kleine Frostspanner" ali „Frostnachtschmetterling" pravi; najhuja med temi pa je gosenica male ali zelene grbe.
Metulj te gosenice je rujavo-sivkast, ima velike, nježne, prašne perutnice; ona je močnejša, ima dolge, belo pisane noge, po kterih hitro korači, a kril (perut) nima, zato leteti ne more. Se le na pozno jesen ali pozimi, če ni prehuda, se ta metulj prikaže izpod zemlje. Ona (babica) leze na drevo, pa zleze po 200 do 300 jajčic, ktere človek komaj vidi, poklada jih na konce vejic in na popke sem ter tje, pa pritrdi z nekim limastim sokom. Brž ko neha zmrzovati in gorko prihajati, se oživijo gosenčice kot žima debele, izprva sive, potem bledo-zelenkaste s črno glavico, nazadnje so rumenkasto-zelene; vrinejo se med cvetje. Ce tudi le ponoči žro, požro vse tako , da ne ostane nič zelenega na drevesu. Konec majnika meseca večidel se spustijo z drevesa, pa grejo v zemljo, da se v mešičke (pupe) prestvarijo.
Obiranje teh gosenic pri visocem drevji preveč časa vzame in se tudi ne d& opraviti. Boljše je pod mlada drevesca, ki se potresti dajo, rjuhe pogrniti, da odrasle gosenice na-nje popadajo in se tako pomore. To se da zjutraj zgodaj, kadar ni vetra, in le v prvi polovici včlicega travna najbolje storiti. Pa to ravnanje ne pomaga, ako so gosenice na visocem drevji in se stresti ne morejo. Najbolje je tedaj, ako se takrat metulj kam po življenji 3treže, predno jajci k a leči začno, to je od vseh Svetih naprej. To je pa tako storiti: Iz slame se omela naredi in ž njimi se drevesa okoli debel, en do dveh čevljev od tal, tako ovežejo, da konci slame proti zemlji mole in slama kakor streho okrog dreves naredi; tako napravljena slama bode metuljke, da ne morejo na drevo. Vsako jutro še pogleda slama in se pomore vjetejmetuljke.
Še bolj se priporočajo okoli debla obročkis katranom (Theerringe) namazani. Katran pa škoduje dre-
------    134    ------
vesu, ako bi se djal na golo deblo; zato je treba naj-pred okoli debla s špago ali dratom ovezati večkrat vkup zloženega in nekoliko zmočenega papirja, da se okoli debla lepo vleze, in na papirnato podlago se še le namaže katran. Ce je katran tekoč, naj se mu pri-dene tretji del smole , da se bolje drži. Treba je katran za dlan široko okoli debla namazati, in če ga je prva lega spodej ovezanega papirja v se posrkala, se še enkrat namaže, tako tudi v jeseni, kadar babica jajčica leže, to je, o sv. Lukežu vsaka dva dni do novega leta iznova namazati, ako se vidi, da ni oveza drevesna namazana. Od meseca suš ca naprej, se morajo zopet mazati. Kolomaz (šmir) bi bil tudi dober, ako se preveč po drevesu ne odteka, kar mu škoduje. Dobro je tudi, ako se pod katranovo ovezo deblo pobeli z apnom ali namaže z ilovico.
Druzega se ne da storiti.
•                             ___________________