GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 2. — LETO II.
LJUBLJANA, 11. JANUAJA i9SS
MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA
POROČILO O DELU TRŽNE INŠPEKCI JE V LETU 1954
S pospešeno demokratizacijo v našem gospodarstvu in upravljanjem podjetij po delovnih kolektivih, predvsem Pa ob uveljavljanju delovanja ekonomskih zakonov na našem tržišču, je bila osnovna naloga Tržne inšpekcije (katero določa tudi uredba o tržni inšpekciji), nadzor nad izvajanjem predpisov in ukrepov, ki urejajo blagovni promet in upravljanje storitev. Vzporedno s sedanjim gospodarskim sistemom mora Tržna inšpekcija spremljati tržišče, analizirati skladne pojave, kakor tudi probleme v blagovnem Prometu ter ugotavljati vzroke teh. S predlogi pa je dolžna vplivati na odstranitev vseh pomanjkljivosti na tržišču, z ugotavljanjem in prijavljanjem gospodarsko kaznivih dejanj in prekrškov pa Preprečevati gospodarski klini inal in nered v blagovnem Prometu.
Objektivni vzroki, ki so še danes pred tržno inšpekcijo, so onemogočali sistematično spremljanje tržišča in pojavov na tržišču, zaradi česar sta bila sistem in delokrog dela mnogo ožja. Osnovni Vzrok je v pomanjkanju kadra (z ozirom na zelo široko Področje dela tržne inšpekcije), zaradi česar se je Tržna inšpekcija morala pri delu boriti le za nekatere pojave, ki bodo razvidni v poročilu.
Eden izmed objektivnih Vzrokov, ki že dlje časa zavira zaželen uspeh dela Tržne inšpekcije, je številčno pre-niajhna inšpekcija. V začetku leta je bilo na Tržni inšpekciji zaposlenih 8 inšpektorjev, *hed letom je bilo na novo sprejetih šest. Službo pa so odpovedali 4 inšpektorji. Novi inšpektorji so se vsekakor niorall na novo uvajati v delo, kar je imelo vpliv na kvaliteto dela. Poleg 'omenjene situacije je na kontinuiteto dela vplivalo tudi veliko število sicer upravičenih izostankov, katerih je bilo v letošnjem letu 563 dni. Ti izostanki So skoraj Izključno nastali Zaradi bolezenskih dopustov.
Strokovna kvalifikacija inšpektorjev je naslednja: s fa kultetno izobrazbo 1, z nedokončano fakulteto 3 (omenjeni vpisani kot izredni študentje na Ekonomski fakul-•Pti), s popolno srednjo šolo dva in nepopolno srednjo šolo 4. Številčno stanje in delno ‘Udi strokovna kvalifikacja ne odgovarjata potrebam inšpekcijske službe. To stanje je tfcmbolj očitno, če upoštevajo0 področje dela tržne in-“Pckcije, ki zajema:
n) notranja trgovina — 188
obratov;
'4 zunanja trgovina — 29
obratov;
e)	trgovinske usluge — 41
obratov;
č) gostinstvo in turizem — 146 obratov;
d)	obrt — 2049 obratov;
e)	industrija — 91 obratov;
f)	ostale gospodarske organizacije — 55 obratov.
Poleg tega mora Tržna inšpekcija zasledovati in preganjati prekupčevalce in špekulante, prodajo blaga s strani neposrednih proizvajalcev ter nadzorovati blagovni promet na ljubljanskih trgih,
V letošnjem letu je bilo podrobneje pregledano skupno 62 trgovin in trgovskih podjetij, 44 gostinskih obratov, 102 obrtna obrata ter 24 industrijskih in ostalih podjetij. V omenjenih podatkih niso zajeti pregledi onih podjetij in obrtov, kjer inšpekcija ni ugotovila prekrškov in kaznivih dejanj.
Glede na kršitve predpisov o blagovnem prometu, ki so bile ugotovljene pri pregledih podjetij in na tržišču, smo izvršili v letošnjem letu sledeče število prijav: Okrožnemu gospodarskemu sodišču 21, Upravno-pravnemu oddelku MLO 14, sodniku za prekrške 166 in Javnemu tožilstvu 59. Na podlagi vloženih prijav so bile izrečene naslednje kazni:
a)	po sodniku za prekrške za 602.900 din;
b)	po gospodarskem sodišču skupno za 829.760 din (to so izrečene kazni zaradi prekrškov in gospodarskih prestopkov pravnim in fizičnim osebam);
c)	odvzem premoženjske koristi po upravno - pravnem
oddelku in gospodarskem so- me:
PROMET Z LESOM
Z ozirom na signale, da je v lesni trgovini velik nered, kar se je odražalo tudi pri izredno naglem porastu cene v lesu, smo v prvi polovici leta 1954 izvršili kontrolo poslovanja več podjetij, katerih osnovna dejavnost je predelovanje lesa, izdelovanje lesnih proizvodov ter trgovina z lesom in kurivom. Ugotovili smo, da zvezni in republiški predpisi, ki urejajo promet z lesom, niso pomanjkljivi. Pomanjkljivosti smo ugotovili le pri izdajanju odločb o poslovnem predmetu gospodarskim organizacijam. Te odločbe izhajajo predvsem še iz prejšnjih let. Pomanjkljivosti odločb so se izražale v ne-preciziranem, širokem in dvo-smiselncm poslovnem predmetu. Tako n. pr. podjetje »Tesane posluje že od leta 1952 z naslednjim poslovnim predmetom: »Rezanje lesa za potrebo tesarstva in mizarstva ter izvrševanjem tesarskih in mizarskih del pri pretežno lesenih gradbenih objektih.« Ker določeni poslovni predmet ni bili niti s klavzulo specificiran, je prišlo v
dišču skupno za 6,766.256 din.
Skupaj kazni in odvzem: 8,198.916 din.
O nekaterih kaznih, katere je izreklo Okrožno sodišče na podlagi vloženih prijav, nimamo evidence, ker nas sodišče o njih ni obveščalo.
Iz gornjega je razvidno, da je v absolutnih zneskih največ kazni oziroma odvzema neupravičeno pridobljenih premoženjskih koristi izrečeno družbenim gospodarskim organizacijam. To dejstvo nas ne sme zavajati in si ne smemo tolmačiti na podlagi tega poudarka, da je največ gospodarskega kriminala v gospodarskih organizacijah z družbeno lastnino, kajti dejstvo je, da je mogoče ravno v teh, na podlagi knjigovodske evidence podrobneje ugotavljati blagovni promet in s tem v zvezi kršitev predpisov. Popolnoma drugače pa je pri gospodarskih organizacijah s privatno lastnino. Le malo število teh je dolžno voditi knjigovodsko evidenco o poslovanju in še tistim, ki to vodijo, so dane široke možnosti, da evidentirajo samo tiste poslovne dogodke, katerih nimajo interesa prikrivati. Ker pretežno število gospodarskih ogamizacij s privatno lastnino zajema področje obrti, bo o teh problemih obširneje govora v odstavku poročila, kjer bo obravnavano obrtništvo.
Iz ugotovitev Tržne lnšpek-eje v letu 1954 nakazujemo nekatere najvažnejše proble-
podjetju do takih anomalij, da je z ene strani nabavljalo drugim potrošnikom, na drugi strani pa je za lastne potrebo nakupovalo že rezane sortimente. Slične primere smo ugotovili tudi pri nekaterih dragih tovrstnih podjetjih.
Nepovoljnemu stanju na lesnem tržišču so pripomogla tudi predstavništva trgovinskih agencij, ki so konec leta 1953 in v letu 1954 nenehno povečevala promet z lesom in zaradi konjunkture na trgu pripomogle k stalnemu dviganju cen. Zoper njih m bilo mogoče uvesti gospodarsko pravnih ukrepov, ker jim določeni poslovni predmet daje pogoje za neomejeno poslovanje. Vsebinsko so namreč njihovi dovoljeni poslovni predmeti zelo obširni, kot n. pr. Predstavništvo trgovinske agencije Zveze kmetijskih zadrug AP Vojvodine ima sledeči poslovni predmet: »posredovanje v blagovnem prometu«. To predstavništvo je do našega pregleda izvrševalo 60—70”/« vsega posredovanja ravno v trgovini z lesom.
- Predstavništvo trgovinske agencije AP Vojvodina Ljubljana, Tavčarjeva 3, pa posluje s poslovnim predmetom: »posredovanje v trgovini za industrijske izdelke in kmetijske izdelke«. 30—40°/« celotnega posredovanja pa je odpadlo na posredovanje v lesni trgovini.
Pri vseh podjetjih, v katerih je bila izvršena kontrola, smo ugotovili poleg že omenjenih, tržišču škodljivih nepravilnosti še samolastno razširjenje poslovnega predmeta. Vsa kontrolirana podjetja so se poleg redne dejavnosti ukvarjala še z nedovoljeno trgovino. Tako n. pr. je Podjetje »Kurivo« s poslovnim predmetom »trgovina z drvmi in premogom na debelo in drobno«, v nasprotju z dovoljenjem trgovalo še <z vsemi vrstami lesa. V letu 1953 je podjetje s preprodajo lesa ustvarilo 3,268.529 din neupravičenega dobička. Skupno je v minulem letu preprodalo 5.018 kubikov desk, drogov, tramov, hlodovine, trdega in okroglega lesa ter 535.415 kg taninskega lesa. V januarju 1954. leta pa je podjetje preprodalo 85 kubikov tramov in 10 kubikov desk v skupni vrednosti 1,279.752 din. Več nedovoljenih trgovskih poslov je bilo izvršeno že na samem odkupnem področju v obliki posredništva.
Podobne primere smo ugotovili v podjetju »Tesar«, ki je trgovalo z jamskm lesom in prepodajalo gradbeni, elektrotehnični in drugi material v vrednosti 2,078 589 dinarjev; v podjetju »Kurivo-prodaja«, kjer so v 4 mesecih preprodali 325 kubikov hlodovine in žaganega lesa in ustvarili 424 tisoč 861 din dobička; v podjetju »Mestno tesarstvo«, kjer so trgovali z vsemi žaganimi lesnimi sortimenti ter preprodajali hlodovino in gradbeni material v vrednosti 682.726 din; v lesnem odseku OZZ Ljubljana - okolica, kjer so vršili brez dovoljenja posredniške posle v trgovini z lesom in zaračunali 1.5°/o provizije. Omenjen lesni odsek je v 2 in pol mesecih posredoval trgovski mreži in potrošnikom raznih lesnih sortimentov v vrednosti 63,507.774 din in
ustvaril 428.367 din nedovoljene premoženjske koristi.
Z našim pregledom smo preprečili tudi prodajo taninskega lesa, ki ga je kupilo podjetje »Kurivo - prodaja« v Ljubljani od Zadružnega trgovskega podjetja Novo mesto za drva. Prodaja taninskega lesa za kurjavo je s predpisi strogo prepovedano. Po strokovnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je bil taninsld les dobre kvalitete za izdelavo taninskega estrakta.
Vzroke samovoljnega razširjenja poslovnega predmeta in ukvarjanja z nedovoljeno trgovino je iskati v težnji podjetij za zaslužkom. Zaradi velikega povpraševanja na lesnem tržišču so bili dani zelo povoljni pogoji za prekupčevanje in dosego velikih zaslužkov. Brez dvoma pa prekupčevanje zelo vpliva na porast cen, kajti s prehajanjem blaga preko večjega števila trgovskih podjetij in posredovalcev se večajo stroški ter število pretendentov na dobiček. Vse ugotovljene prekrške in gospodarska kazniva dejanja, je inšpekcija po veljavnih predpisih predlagala v kaznovanje.
Vzporedno z že vpisanimi kontrolajni smo ugotovili tudi nekatere neregistrirane nakupovalce lesa, v dveh primerih pa celo kriminalna dejanja pri odkupu. Tako n. pr. je tajnik Kmetijske zadrugo Besnica tov. Alavt nakupoval in prodajal les v svoj račun z zadružnimi denarnimi sredstvi. -Nakupovalec lesa podjetja »Kurivo-prodaja« pa se je pri odkupu lesa posluževal ponarejenih finančno-materialnih dokumentov, na podlagi katerih mu je podjetje za odkup 235 kubikov hlodovine izplačalo 1,378.065 din. To vsoto bi imenovani moral plačati Občinskemu ljudskemu odboru Kamniške Bistrice, dejansko pa je z njo sam manipuliral, delno z vednostjo uprave podjetja. Podjetje se je namreč s takim načinom odkupa lesa hotelo izogniti družbenim dajatvam, nakupovalcu pa je bilo omogočeno* da se je s temi sredstvi okoriščal. Oba slučaja smo odstopili Tajništvu za notranje zadeve zaradi dokončne preiskave in uvedbe kazenskega postopka za odgovorne osebe.
OBRTNIŠTVO
Iz ugotovljenih primerov izhajajo v obrtništvu predvsem sledeči primeri: šušmar-stvo, prekoračevanje delokroga poslovanja, zaposlitev neprijavljene delovne sile (popoldansko delo) in serijska proizvodnja.
Sušmarstvo: V letu 1954 je
Tržna inšpekcija posvečala več pozornosti problemu šuš-marstva, vendar so bili všteti odvisni od razpoložljivega kadra in časa. Sodniku za pre-
krške smo prijavili 87 šušmar-jev, ki so bili že v postopku in tudi kaznovani. Iz naših ugotovitev je razvidno predvsem to, da se poleg zelo razširjenega uslužnostnega šuš-marstva po naročilu potrošnika vrši tudi Sušmarstvo večjega obsega z namenom izdelovanja raznih proizvodov za prodajo preko trgovske mreže. Sušmarstvo je razvito pri vseh obrtnih dejavnostih. Razlikovati je dve vrsti šuš-
mar jev, in sicer poklicne ter šušmarje, ki so v rednem delovnem odnosu pri raznih gospodarskih organizacijah in ustanovah, se pa v prostem času ukvarjajo z obrtno dejavnostjo. V prvo skupino opredeljujemo osebe, ki stalno izvršujejo obrtno dejavnost določene stroke brez obrtnega dovoljenja. Te vrste šušmarji so najčešče brez strokovne obrtne kvalifikacije ter se ba-vijo z izdelavo enega, dveh ali treh proizvodov za trgovsko mrežo. Uslužnostnih del po naročilu pa ne sprejemajo. S to vrsto šušmarstva se ukvarjajo različne osebe. Tako študentje, gospodinje, nekateri obrtniki, ki so opustili svojo obrt in izdelujejo povsem druge artikle (kot šušmarji) in celo inženirji in slične kvalificirane osebe. Skoraj v vseh primerih smo ugotavljali, da so izvrševali artikle, katerih je primanjkovalo na našem tržišču. Predvidevamo pa tudi, da so za plasiranje svojih izdelkov morali imeti poznanstva v trgovski mreži. Promet šušmarjev je bil sorazmerno visok, tako n. pr. je Pregradovič Mila, gospodinja, izdelala in prodala v prvem polletju leta 1954 šalov in kravat v vrednosti 1,025.876 din. Ditmajer Drago, absolvent elektrotehnike je izdelal za ljubljanska trgovska podjetja v prvem polletju leta 1954 okrasnih sponk, zapestnic in slično v vrednosti 851.183 din. Koliko svojih proizvodov so šušmarji prodali izven področja MLO, nismo mogli ugotoviti. V drugo vrsto šušmarjev pa spadajo osebe, ki so sicer v rednem delovnem odnosu v podjetjih ali ustanovah, katere pa se v prostem času ukvarjajo s šu-šmarstvom. Za razliko od prejšnjih prevzemajo tudi uslužnostne storitve. Kot n. pr. montažna dela, zidarska, pe-čarska dela in slično. Tako n. pr. so trije ključavničarji (bivši) Tovarne Teol prevzeli
montažo inštalacije vodovodnih cevi v podjetju »Udarnik«; kvalificirani delavci »Cemcntnine«, ki so bili na rednem delu v Begunjah, so v prostem času prevzeli gradbena dela na Bledu itd., itd. Prav tako pa so se nekateri bavili stalno z nedovoljeno obrtno dejavnostjo in prodajali svoje artikle preko trgovske mreže. Tako n. pr. Zidarič Jakob, uslužbenec podjetja Slovenija-vino je izdeloval ri-bolovske potrebščine in jih je v 6 mesecih prodal raznim trgovskim podjetjem v vrednosti 900.000 din.
Omenjene primere nakazujemo kot prikaz kakšne oblike šušmarstva smo odkrili, ne more pa biti to merilo za oceno šušmarstva na našem področju, kajti šušmarstvo je zelo razširjeno in se ga z našimi ugotovitvami ne more utemeljiti. Tretja oblika šušmarstva je po našem mišljenju najbolj razvita — usluž-nostno šušmarstvo po naročilu potrošnikov. Ta vrsta šušmarstva so vrši izključno v stanovanjih in skritih delavnicah. Takih primerov smo odkrili le nekaj, ker ne smemo vršiti kontrol po stanovanjih in ker bi morali dobiti za vsako prijavo dokazilo prič, da je šušmar delal za določene osebe. Osebe, ki se poslužujejo šušmarjev, prijav sploh ne dajo, s strani Obrtne zbornice pa smo med letom prejeli le par prijav. Se manj prijav pa so poslali obrtniki, iz česar ugotavljamo, da v obrtništvu še ni prišlo do resne medsebojne konkurence in da se rednim obrtnikom ni treba boriti za tržišča oziroma naročila.
Šušmarstvo je pogojeno z današnjmi gospodarskimi razmerami, ker je družbeni problem, ki ga bo treba reševati s pravilno politiko razvoja obrtništva lahke industrije s sprostitvijo plačilnega sistema v podjetjih ln dvigom standarda.
SERIJSKA PROIZVODNJA
Pomanjkanje artiklov za široko potrošnjo in za dopolnilo težki industriji kakor tudi večje povpraševanje za obrtniške usluge; je dalo kakor Sušmarstvu, tako tudi predvsem privatnemu obrtništvu ugodne pogoje za razvoj v smeri serijske proizvodnje. Iz predvojne uslužnostno storitvene obrti so se današnje obrtne delavnice v veliki meri izpremenile v obrate izrazito proizvodnega značaja s serijsko izdelavo določenih artiklov. Predvsem je to pojav v tekstilni, elektrotehnični In delno usnjarski stroki, več ali manj pa tudi v vseh ostalih z izjemo onih, katerih značaj se ne more spremeniti. Tako n. pr. je Medvešček Emil Izdeloval elektrotehniške izdelke za trgovino In industrijo v skupni vrednosti 18 milijonov dinarjev, uslug pa je izvršil le
za 1 milijon dinarjev. (Podatki za leto 1953.) V prvem polletju leta 1954 pa je samo za tovarno TAM izdelal raznih električnih izdelkov v vrednosti 3 milij din. Strojni ključavničar Zupan Andrej je v letu 1954 prodal preko trgovske mreže za 7 milijonov dinarjev izdelkov. Bahovec Lidija pa je z izdelovanjem tekstilne galanterije ustvarila preko trgovske mreže v prvem polletju leta 1954 za preko 10 milijonov dinarjev prometa. Proti tem in sličnim primerom nismo ukrepali. Nakazujemo pa jih kot problem v razvoju obrtništva, ker ta pojav vsekakor zmanjšuje obseg obrtne dejavnosti, z druge strani pa očitno nakazuje potrebo razvoja lahke industrije, oziroma ojačanje socialističnih obrtnih obratov v tej smeri.
PRESEGANJE OBSEGA POSLOVANJA
Konjukturni položaj v obrtništvu je imel tudi zn posle dlco, da so nekateri obrtniki opuščali registrirano obrtne dejavnost in preusmerili pro izvodnjo na izdelke, po katerih je bilo na tržišču večje povpraševanje. Tako n. pr. smo ugotovili, da je ključavničar opustil svojo osnovno obrtno dejavnost ter se začel baviti z ulivanjem raznovrst-
nih predmetov kot trikot stikala. ohišja za akumulatatorje ;n podobno, pri radiomehnni-ku smo ugotovili, da je izdeloval ključavnice zn kolesa pri pasarju, da je izdeloval električni pribor in slične primero. Vse ugotovljene primere kršitev predpisov smo prijavili v kaznovanje sodniku za prekrške.
ZAPOSLOVANJE NEPRIJAVLJENE DELOVNE SILE V POPOLDANSKEM ČASU
Zelo pogosto ugotavljamo
da zaposlujejo obrtni mojstr v popoldanskih in večernih uran priložnostno delovno si lo, ki je ne vodijo v plačilnem seznamu in zanje ne plačujejo prispevka za socialno zavarovanje. 'Predpisi določajo, da mora obrtni mojster prijaviti Zavodu za socialno zava rovanje omenjeno delovno silo na koncu meseca, k< predloži obračun za ostalo delovno silo. Izkoriščajoč te predpise obrtniki teli primerov ne javljajo, pravtako pa je tudi inšpekciji otežkočeno ugotavljati take primere Vslcd tega smo ta! h primerov ugotovili le malo števili z daljšim zasledovanjem. Srna traino. da so predpisi, ki ure iajo delovne odnose priložnostnih delavcev pomunjklji vi. ^
Kontrola obrtnih obratov ji delno otežkočena tildi vsled tega. ker le malo število privatnih obrtnikov vodi predpisano knjigovodstvo. Od 178? privatnih obrtnikov je bili obvezano voditi knjigovodstvo le 178 obrtnikov. Zato so v privatnem obrtništvu dane široke možnosti zn prekupčevn •lje s surovinami in materin lom. razne vrste špekulacije -n podobno. Navedli bomo samo en primer, ki dokazuje predhodno trditev. Iz zaključkov kontrole poslovanja pod-ietja »Odpad« Liubljana-me -to je razvidno, da je to pod ietje v prvem polletju leta 1954 prodalo privatnikom pre ko 100 ton raznih odpadkov železa, aluminija, brona, bn kra, medenine itd. po cenah za odpadke. Po naši oceni je privatni sektor z uporabo zgo raj navedenih odpadkov ustvaril v razdobju pol leta samo s tem materialom, nakupljen pri enem podjetju zn cca 2.5 milij. večji pozitivni dohodek Podjetje na prodajnih fakturah ni označevalo podatkov kupca, vsled česar inšpekcije ni mogla ugotavljati okoriščanja s tem materialom.
V okviru olirtništva smo s posebnim poudarkom pregledali tudi poslovanje ONP7. ter ugotovili sledeče karakteristične momente v poslovanju teli zadrug:
Večina zadrug je prekorn čila okvir dovoljenega pošlo vnnjn ter se ukvarjala z nedovoljeno trgovino z name nom ustvarjanja dobičkov Tako n. pr. je v letu 195? preprodala raznega blaga ir izdelkov v vrednosti:
din
ONPZ »Galis«	2,601.58
ONPZ »Pleskarjev« 588.48' ONPZ »Flektrovod« 1.596.37' ONPZ »Živila«	885.19 •
ONPZ kleparjev t,640.4flf
Pristojnim organom srni dali predlog zn odvzem neupravičeno pridobljene premoženjske koristi.
Poleg omenjenega smo v zn drugah ugotovili tudi pojave nesocialističnih odnosov. Ta' odnos se je izražal pri kredi tiranju in pri razdeljevanje naročil. Zadružniki z večjim' osnovnimi in obratnimi sred stvi so dobivali večje kredit*' in večja naročila, predvsem donosnejša naročila (serijske izdelavo), tako da ima njihova dejavnost često industrijski značaj. V večini primerne so močnejši zadružniki funk ciouurji zadrug. Tako uapr.
odpade v zadrugi Elcktrovod -Vs celotnega v 1. 1953 ustvarjenega bruto prometa na 9 zadružnih funkcionarjev, (ločim odpade na ostalih 32 zadružnikov samo Vi. V zadrugi Galis odpade na 15 zadružnih funkcionarjev dobra tretjina ustvarjenega prometa, medtem ko odpade na ostalih 131 zadružnikov slabi dve tretjini. V ONPZ Zelezopromet odpade 50% celotnega prometa na Vs močnejših zadružnikov, ostale '/s pa na ostale (manjše obrtnike). V zadrugi tesarjev odpade 53% celotnega dohodka na predsednika in tajnika zadruge, dočim ostalih 47% na
vse ostale zadružnike (20 zadr.).
Poudariti je tudi, da nam analiza celotnega števila za-družnikov pokaže najčešče l1; 10—50% aktivnih. Tudi pri tem je zanimivo da preko za; druge aktivno poslujejo zlasti zadružniki z večjo proizvodno zmogljivostjo t. j. oni, katerih letni bruto promet znaša od 1 do 20 milj. din.
V nekaterih primerili siti® celo ugotovili, da zadruge odklanjajo pristopne prijave obrtnih obratov socialističnega sektorja, z izgovorom, de tega predpisi ne predvidevajo. Pri potrjevanju pravil b® moral LO ta nedostatek odpraviti.
PREGLEDI PEKARN IN PEKE KRUHA
Poslovanje pekarn smo kontrolirali predvsem ob prilikah podražitve oz. pocenitve mlev-skili izdelkov. S pregledom kalkulacij smo ugotovili, da so bile kalkulacije pekari' previsoke in da je možno prodajati kruh ceneje.
Ob priliki podražitve kruha v avgustu 1954 smo korigiral' kalkulacije pocenitev črnega kruha za 1 din t. j. na 38 din 'a pocenitev polbelega kruha za 2 din t. j. na 48 din, dočim unj bi beli kruli obdržal isto ceno.
Pri navedenih naših predlo gih smo upoštevali vse okol-nosli, ki vplivajo na formiranje ren kruhu in sicer:
t. Kapaciteto ljubljanskih pekarn in njih sposobnost Poleg 38 parnih peči je nn področju Ljubljane še 17 navad-
nih — primitivnih peči. Od vseh peci je v dobrem stanju 20. srednje dobrih 13 in izredno slabih 22, katere bi bilo potrebno ob prvi priliki ukiniti. Zadnje obratujejo z iz; redno visokimi režijskimi stroški. V vseli pekarskih obratih je slaba mehanizacija*
2.	Predvidevali pa smo, d® ustvarjajo pekarne večje za-lužice (v času. ko sc je vršilo kontrola) s peko žemelj, rogljičev, prepečenca in slaščičarskih izdelkov. Vse ljubljanske pekarne razen v Polju so bile v prvi polovici letu visoko aktivne.
Naš predlog smo smatrali utemeljen in je bil tudi sprelet.
Iste kriterije smo upoštevan nri delni pocenitvi moke 7 mesecu avgustu 1954 1.
K0NTINGENT1RANJE BELE MOKE
Z ozirom na nov predpisan način meljnve žitaric, so se bistveno zmanjšale količine bele moke zn široko potrošnjo. vsled česar je treba rnz-noložljive količine smotrno razdeljevati. To nalogo vrši tržna inšpekcija v sodelovanju z trgovinsko in gostinsko zbornico. Kontigent zn mesto Ljubljano v skupni količini 153 ton se mesečno razdeli za široko potrošnjo, zdravstvene ustanove, gostinstvo in slašči-
čarne pod sledečimi kriteriji!
a)	Zdravstvenim ustanovam, didom in otroškim jaslim. p® njihovih dejanskih potrebah-
b)	Internatom, dijaškim domovom in sličnim ustanovam po cca 1 kg na osebo.
c)	Trgovinam na drobno z® široko potrošnjo, predvidoma 9,5 kg na osebo.
d)	Gostinstvu in sluščičJTt-nam pa z ozirom na turističen značaj mesta.
TRGOVINA
Primanjkljaji in viški: S oregledom inventurnih spiskov zn leto 1953 ter polletnih inventur leta 1954 iz 24 trgovskih podjetij (vključno z njihovimi poslovalnicami) smo ugotovili sledeče značilnosti:
Skupni pramnnjkl jaji izkazani v letnih inventurah za leto 1953 znašajo v 24 podjetjih skupno 4.442.870 din, skupni viški pa 4.632.469 din. Izraženo v % od celotnega prometa znašajo priman ikl iaji 9.058% in viški 0.06%. Polletne inventure poslovnega leto 1954 za ista podjetia izkazujejo skunno 1,013.188 din primanjkljajev ter 3.490.962 din viškov ali 0.024% n rima n iklju-iev in 0,085% viškov, računajoč prav tako od skupno doseženega prometa.
Ti podatki so značilni predvsem zaradi tega, ker moramo primanjkljaje obravnavali ločeno od viškov, ker se isti ne morejo kompenzirati.
Viški in manjki v primerjavi s celotnim prometom res ne predstavljajo visokega procenta. Ako pa primerjajo inventure po posameznih trgovskih nodjetjih in trgovinah sc v več primerih pojavi problem pretiranih primaiijklju
jev. Tako n. pr. je trgovin® zn galanterijo Zveze gluhih izkazala v inventuri konec leta 1953 primanjkljaj v znesku 1,869.416 din ali 6,16% oj1 ustvarjenega prometa. Kmetijska zadruga v Šentvidu po 752.159 din ali 5,61% od ustvarjenega prometa. Sličnih primerov z večjimi ali manjšim1 primanjkl ja ji je tudi pri ostalih podjetjih. Proti prekomernim primanjkljajem, od katerih je že od računan kalo se uspešno borijo le tista' podjetja in trgovine, ki mnoge primere prijavljajo in zahtevaj0 povrnitev oz. obremenite'1 osebnih kontov odgovornih oseh, kot to delajo trgovska podjetja »Merkur«, Nn-ma<* »Radio center«, »Grmada«; »Hrana«. Pri teh sc opaža Prl naslednjih inventurah rapidn<> zmanjševanje primanjkljajev.
Težje kakor ugotoviti pu jc pred sodiščem dokazovati (p®' 'eg zahtevka za povrnitev) kaznivo dejanje, ker sodi'1 organi smatrajo kaznivo dejanje dokazano le takrat, kadar se obdolženca dobi no konj kretnem primeru kraje. * kontrolo in nadzorstvom P® je pri sedanjem sistemu trg®* viue tako dokazovanje kazni'
vegu dejanja nemogoče, lahko je le slučajnost.
Za uspešnejše preganjanje te vrste gospodarskega kriminala bi moralo sodišče najti pravno podlago za materialno in kazensko ukrepanje, bodisi da pramunjkljnje tretira kot krajo, ali pa vsaj kot posledico malomarnega poslova nja.
Poleg tega smo ugotavljali da tudi sama podjetja površno rešujejo ta vprašanju in hočejo z viški kompenzirat' munjke ter končni rezultat t
j. + ali — knjižijo kot izred ii dohodek ali izredni izdatek. (Primeri trg. podjetja »Kolo niulct, »Usnje«, »Drogerija« DOM«, Mladinska knjiga itd ) V nekaterih primerih so podjetju nmnjke celo odpisala ii niso obremenila odgovornil oseb.
Iz vsega navedenega je zaključiti, da bi morali nadzorni organi v letošnjem letu po svetiti večjo pozornost ir ostrino za zmanjšanje primanjkljajev v trgovinah.
PREGLED SOCIALISTIČNIH ZAKUPOV ZA KMETIJSKE PRIDELKE
Ze pred reorganizacijo trgovske mreže so bili pregledani vsi soc. zakupi za prodajo kmetijskih pridelkov. Glavne ugotovitve pri tem pregledu so bile naslednje: a) Zakupniki so imeli široke možnosti privatnega trgovskega udejstvovanja, ker iiiso bili obvezni voditi nikakršne evidence o trgovski dejavnosti.
b) Zakupniki so prikrajše-Tali skupnost z netočnimi davčnimi napovedmi, posamezni zakupniki so v davčni Bapovedi prikazali znatno Bižji promet od dejansko do-
seženega. Primer: 7 zakupnikov je v davčnih napovedih zn 1. 1953 utajilo 1,600.487 din prometa, katerega so ustvaril' z blagom kupljenim samo od soc. gospodarskih organizacij Poleg tega so utajili ves dosežen promet, katerega so ustvarili z blagom kupljenim direktno od proizvajalcev, kar znaša po cenitvi inšpekcije več milijonov dinarjev. Vsled teh in sličnih primerov je tržna inšpekcija ob reorganizaciji trgovske mreže predlagala ukinitev zakupov in oripojitev lokalov državnim trgovskim podjetjem.
PREGLED TRGOVIN IN TRGOVSKIH PODJETIJ S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Z ozirom na precejšnjo neurejenost trga s kmetijskimi Pridelki v drugi polovici leta 1954 smo ugotavljali vzroke Buglega porasta cen kmetijskim pridelkom. V detajlistič-Bili trgovinah s sadjem in zelenjavo so posebno v času ozimnice pribijali pretirano visok °/» trgovske marže z na-{Benom ustvarjanja večjih dobičkov. Z našimi ukrepi smo Uspeli v več primerih znižati maržo. Nekateri uslužbenci pa 80 celo samovoljno dvigovali Bene in se okoriščali z razliko. Vse take primere smo ia-v'ji Javnemu tožilstvu. Pri grosističnem podjetju Kmetij-Rki pridelki pa smo poleg organizacijskih pomanjkljivosti
Ljubljani in na Gorenjskem preko provizijskih prodajalcev, katerim so dopuščali samovoljno zviševanje cen. Na ljubljanskem trgu so prodajali slive, grozdje in lubenice za 5—tO din dražje in to z vednostjo in dovoljenjem poletja.
Uslužbencem lastnega pod-ietja in nekaterih drugih zelenjadarskih trgovin so prodajali kmetijske pridelke v takšnih količinah, da so jih isti prodajali za svoj račun ob nedeljah in praznikih z vednostjo podjetja. Vsi ti in ostali primeri so vplivali na dvig cen na trgu. Javnemu tožilcu smo prijavili v kaznovanje vodilno osobje podjetij ter 22
?-nčutili tudi kršitve predpi-1 uslužbencev in delavcev v 8°v. Blago so prodajali \ | oodjetju radi prekupčevanja
NEDOVOLJENA TRGOVINA
Nedovoljena trgovina odno-*Bo trgovanje z blagom, ki ne sPuda v delokrog gospodarske °rganizacije je zelo razširjena tako pri trgovskih podjetju'. kakor tudi pri proizvajalnih podjetjih. Pri vseh 'r£ovskih in proizvodnih gospodarskih organizacijah, kadrih poslovanje smo v teku ata podrobneje prclcontroli-smo ugotovili pojave nesoljene trgovine, izjema sta Ram(, trg. podjetje »Elektro »fona« in Tovarna testenin i.1".' proizvodnih podjetjih je 'I često pojav preprodaje ttrovin, kot primer navajamo '!>rtno proizvodno podjetje .Udarnik«, ki je preprodajale r,>b. deske, lužni kamen, ri jBitsovo olie, transformatorja olje. celo čebelnjake, do-aače platno, razni miznrsk'
material itd. s čemer je ustvarilo 1.016.935 din dobička. S pomočjo te predprodaje si je podjetje ustvarilo celo črni fond v znesku 287.980 din, katerega so uporabili za tkzv nagrajevanje nekaterih uslužbencev in strokovnih delavcev v podjetju.
Trgovska podjetja na se nrenrodajala artikle, ki ne spadajo v njihov delokrog al: na so prekoračili delokrog .vrneva poslovanja in prodajali drugim trgovskim podjet jem. »Jugotehnika« je v šestil' mesecih preprodala raznega blaga v vrednosti 2,552.788 din s čemer si je ustarilo 341.507 din dobička. Enake primere smo zasledili pri trg. podjet-jih »Železničar«, »Emona« -Sanolobor«, »Kurivo«, »Ku-rivo-prodaja« itd.
PREKUPČEVALCI
£ * <>leg že omen jenih prekup vVv_nlcev v zelenjadarski trgo-Jbi smo prijavili trgovanje J II prekupčevalcev, ki so se ,>rjuli s prekupčevanjem s|Sa, cementa, surovim mn ^jBjB, volno in sličnim mnte-l 1 °m. Omenjeni so se s pre-. ipčevonjem bavili že dal' Ka in v večjem obs -gu. Tu
ko n. pr. smo Mihalič Julija v preteklem letu dvakrat prijavili Jnvneinu tožilstvu iz sodne arhive pa je razvidno, da ie bil že 8-krnt kaznovan zaradi prekupčevanja. Poleg naštetih je inšpekcija odkrila še 11 drugih prekupčevalcev. k: no obsegu prekupčevali in n’"'" tako značajni, so prav tako
prijavljeni v kaznovanje Juv neinu tožilstvu. Pri pregledu komisijskega trgovskega podjetja »Umetnina« pa je odkritih še 95 oseb, katere so osumljene prekupčevanja z urami nakitom, raznimi instrumenti, i
i parati in slično. Dokazni material je inšpekcija odstopila Tajništvu za notranje zadevi in Javnemu tožilstvu v na lalnjo raziskavo in ukrepa a je.
MESARSKA STROKA
Značilnosti ugotovitev iz tega področja so predvsem naslednje:
1.	da so mesarji v poslovalnicah prodajali meso in izdelke, ki so ga sami kupovali;
2.	da tehtnice in uteži niso bile cementirane, kor jim je služilo kot pripomoček za iškodovunje potrošnikov;
3.	da je sistem poslovanja dopuščal preveč koncesij mesa rjem-sekačem, s čimer so bile dane možnosti za okoriščanje.
Predvsem smo ugotavljali, da je sistem poslovanja dopuščal popolno samostojnost upravljanja poslovalnice posameznim mesarjcm-poslovod-jem, vsled česar uprave podrtij niso mogle imeti pregleda na dejanskim poslovanjem v svojih poslovalnicah. Skoraj v vseh poslovalnicah so bile zaposlene kot blagajničarke žene sckačev-poslovodij. kar je še bolj omogočalo poslova nje v korist posameznika.
Razen v štirih poslovalnicah so bili vsi ostali mesarji za prejete količine blaga le formalno zadolženi. Obračun so polagali enkrat ali dvakrat na 10—14 dni Dnevni izkupiček se ni odvajal sproti v banko ali v podjetje, temveč
ga je poslovodja sam shranjeval in pri obračunu položil znesek, za katerega je bil obremenjcu po dobavnicah. Pri tem se mu je obračunal tudi kalo in v več primerih tudi 1 din za razsek Niti v enem primeru pa niso podjetja postavljala vprašanja od-' oda nastalih eventualnih vi škov ali pa povračilo eventualnega manjka. Blagovne in ven ture vsled tega sistema poslovanja podjetja v poslovalnicah niso vršila. Tako poslovanje je omogočalo sekačem prodajo mesa in mesnih izdelkov, katerega so sam' kupili, kar je bilo ugotovljeno tudi liri naših pregledih V enem primeru smo celo ugotovili. da je poslovodja poslovalnice odvedel podjetju na račun prejetega blaga več denarja, kot pa je znašala finančna vrednost mesa, ki ga je imel še na zalogi, odnosno kolikor je mesa že prejel. Ta razlika pa v podjetju ni bila knjižena kot razlika, temveč kot predplačilo za sledečo nabavo t. j. obračunana je bila pri naslednjem obračunu prejetega mesa. Za odpravo teh pomanjkljivosti smo podvze-li potrebne ukrepe.
GOSTINSTVO
V začetku leta smo organizirali pregled gostinskih o-bratov z nalogo, da če so ista pripravljena na poletno turistično sezono. V sodelovanja s sanitarno inšpekcijo in gostinsko zbornico je bilo pregledanih 50 gostinskih obratov. Ugotovljeni so bili predvsem tehnični nedostntki, kot oprema podjetij, pomanjkanje pribora, stolov, miz, hladilnih naprav in ventilatorjev, ter sanitarno slabo vzdrževane naprave. Založenost z blagom in izbira je bila zadovoljiva.
Ker ugotovljene nepravilnosti niso imele značam kaznivega dejanja oz. prekrškov smo za odpravo istih zadolžili uprave podjetij.
Med letom pa smo s kontrolo pa smo s kontrolo po gostinskih obratih, predvsem v večernih urah ugotavljali, da so nekateri uslužbenci
vlivali vodo v vino m celo v ostale alkoholne pijače. U-spešnejše preganjanje tovrstnega kriminala omogoča dejstvo. da na račun oz. dobavni, cah. po katerih podjetja prevzemajo alkoholne pijače n' točno označena gradacija ali pa je sploh ni, tako da se mešanje vode v vino ne da dokazovati. Primere vlivanja vode v vino in slično smo odkrili le z neposrednim zasledovanjem. Tako n. pr. smo s sanitarno inšpekcijo ugotovili v gostilni »Dolenc«, da je upravnik Janežič vlival v vino vodo Po analizi CHZ je bilo v vino vlilo 3—4 odstotke vode. Po izjavah prič je upravnik vlival votlo v vino že več mesecev V gostilni »Sokol« pa je natakarica vlivala vodo celo v pelinkovec. Te in ostale primere smo prijavili v kaznovanje.
Poseben problem v gostin-
stvu pa je prodaja vina s strani proizvajalcev in nedovoljeno krčmarjeuje. Od pomladi preko vsega leta je bilo na področju mesta stalno (dnevno) 15—20 proizvajalcev vina iz Srbije, ki so prodajali vino (in ga še prodajajo) v bivših gostilnah. kleteh in drvarnicah, kar izredno kvari kulturni izgled mesta. Po tovornih listih smo ugotovili, da so v 1. polletju 1954 imenovani pripeljali v Ljubljano preko 60.000 litrov vina. Prodaja tega vina se je vršila skozi vse leto in s<> po našem predvidevanju omenjeni proizvajalci izvršili za 5 procentov celotne prodaje vina v Ljubljani. Kljub poostreni kontroli in kljub odločbi Sveta za gospodarstvo MLO, da se sme vino prodajati le na določenih mestih, se stanje bistveno ni spremenilo, ker je sankcija zn kršitev tega odloka le 100 dinarjev. Ostrejše sankcije t. i do 50.000 dinarjev pa so bile izvršene v onih primerih, ko so proizvajalci prodajali vino na drobno. — krčmarili Ker pa je prodaja vina s strani proizvajalcev v Ljubljani problem, bi bilo potrebno predpisati za takšno prodajo večje omejitve.
Poleg omenjenih primerov so se nekatere osebe bavile s krčmarjenjein tudi v svojih stanovanjih. (Lasan Marija) ali pa trgovska podjetja v svojih poslovalnicah, ki so točila žganje po kozarčkih.
Vzporedno s tekočimi nalogami je Tržna inšpekcija v teku preteklega leta izvrševala tudi druge naloge in sicer:
a)	statistični popis obrti.
b)	analizo preskrbe mesta Ljubljane z ozimnico in kurivom,
c)	analizo vzrokov podražitve blaga v trgovini in proizvodov v industriji skupno s Finančno inšpekcijo,
d)	anketo gospodarskih organizacij, ki se ukvarja z odkupom. prodajo in izdelavo kmetijskih pridelkov, prav-tako skupno s finančno inšpekcijo,
e)	pregled izvedbe decentralizacije trgovskih podjetij,
f)	pregled organizacijskih pomanjkljivosti v Mestni klavnici.
Tržna inšpekcija pri MLO Ljubljana
POROČILO FINANČNE INŠPEKCIJE MLO 0 DELU
V LETU 1954
Finančna ln druge Inšpekcije imajo odgovorno nalogo, da skrbijo za pravilno Izvajanje gospodarskih predpisov.
Osnovna naloga finančne inšpekcije se nahaja v nenehni kontroli nad izvajanjem predpisov o finančnem poslovanju gospodarskih organizacij in ustanov s samostojnim finansiranjem, kakor tudi predpisov, ki regulirajo finančne obveze fizičnih in pravnih oseb, ki se bavijo s samostojno dejavnostjo, nasproti državni skupnosti. Poleg te naloge pa ima finančna inšpekcija- tudi nalogo, do aktivno sodeluje pri nadaljnji graditvi ln dopolnjevanju pravnih predpisov. ki regulirajo odnose v samem gospodarstvu.
Potemtakem Ima finančna inšpekcija poleg kontrolne kot osnovne funkcije tudi aktivno vlogo pri dopolnjevanju, nadaljnji izdelavi in izgradnji gospodarskih pravnih predpisov.
Pristojnost finančne inšpekcije je določena z uredbo o finančni Inšpekciji kakor tudi t drugimi gospodarskimi predpisi. ki urejajo naš novi gospodarski sistem. S to uredbo Je regulirana poleg tega .tudi organizacija same finančne inšpekcije, medsebojni odnosi tako zvezne, republiške, kakor tudi Inšpekcije ljudskih odborov. S predpisi materialnega karakterja (zakoni, uredbe, na-redbe, navodila Ud.) pa je po-
drobno urejer-a pristojnost same finančne Inšpekcije.
Po obstoječi sistematizaciji je predvidenih 15 finančnih inšpektorjev, trenutno pa je zasedenih vsega le 12 službenih mest, vključno 2 inšpektorja — pripravnika. Finančno inšpekcijo vodi šef, k je vezan na načelnika tajn‘štva za gospodarstvo. Obstoječi kader finančne Inšpekcije ima potrebno strokovno in moralno kvalifikacijo za Izvrševanje poslov finančnega inšpektorja. Trenutna zasedbi finančne inšpekclta 1e naslednja:
S fakultetno Izobrazbo trije Inšpektorji, s popolno srednješolsko Izobrazbo devet inšpektorjev. Povprečna službena do-
ba znaša ca. 15 let ln 10 mesecev, odnosno: nad 30 let službe en inšpektor, od 25—30 let službe 3 inšpektorji, od 20—25 let službe 1 inšpektor, od. 15—20 let službe 1 inšpektor, od 5—10 let službe 1 inšpektor in od 1—5 let službe 3 inšpektorji.
Na območju glavnega mesta Ljubljane imamo:
659 gospodarskih organizacij,
91 finančno samostojnih zavodov in
8658 ostalih zavezancev.
Ako upoštevamo, da ni namen finančne inšpekcije Izvajanje dokumentarne revizije, temveč je delo finančne inšpekcije nekako »na preskok«, potem bi sedanje število finančnih inšpektorjev bilo zadovoljivo. Se zdaleč pa obstoječe številčno stanje finančnih inšpektorjev ne ustreza, ako upoštevamo 6e ostalih 3658 davčnih zavezancev, katerim se ravno zaradi nezadostnega števila finančnih Inšpektorjev finančna inšpekcija do danes še ni mogla posvetiti. Zato bomo brezpogojno mislili na povečanje inšpektorskega kadra, upoštevajoč, da Je samo v drugi polovici leta 1954 Stavilo gospodarskih organizacij naraslo od 486 na 559.
Ker nagrajevanje finančnih Inšpektorjev še vedno ni urejeno, ni mogoče izpopolniti delovnih mast. Mlajši kadri odhajajo v produkcijo, kjer se Jim nudijo boljši ekonomski pogoji.
V letu 1954 je finančna inšpekcija opravljala predvsem naslednje naloge:
1.	Kontrolirala je popise in inventure zaradi plačila pozitivne, odnosno vračila negativ-
VABIL0
na 53. skupno sefo Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev MIO
Na podlagi 89. člena Zakona • 1‘udskih odborih mest In mestnih občin, sklicujem
53. SKUPNO SEJO mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, dne 14. januarja 1955 ob 16.3U v sejni dvorani Magistrata, Ljubljana.
Predlagan je naslednji
dnevni redi
1.	Poročilo Finančne Inšpekcije MLO od delu v letu 1954.
2- Poročilo Tržne Inšpekcije MLO o delu v letu 1954.
3.	Razprava ln sklepanje o odloku o dopolnilnih plačah, osebnih in položajnih dodatkih uslužbencev MLO za leto 1955.
4.	Razprava In sklepanje o odloku v uvedbi občinskega prometnega davka.
5.	Razprava ln sklepanje o odločbi o proglasitvi Poklicne gasilske čete za samostojno proračunsko ustanovo.
6.	Razprava in sklepanje o odločbi o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko izgradnjo.
7.	Razprava In sklepanje o odredbi o rokih za zamenjavo, oziroma izdajo delovnih knjižic
8.	Personalne zadeve
Vsak ljudski odbornik ima pravico predlagati pismeno spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odstonost javite skupščinski pisarni MLO (telefon 21-343), Kresija, soba št. 8.
Predsednik MLO:
dr. Marijan Dermastja, 1. r.
,e razlike pri cenah gotovih proizvodov — regresov.
2.	Pregledovala in kontrolirala je gospodarske organizacije zaradi izpopolnjevanja in plačila obveznosti do družbe.
3.	Kontrolirala je davčne prijave in prometni davek privatnih zavezancev-knjigašev za leto 1953.
4.	Vršila je uradne preglede nekaterih podjetij, ali po nalogu Tajništva za gospodarstvo MLO, ali po nalogu republiške in zvezne finančne inšpekcije.
5.	Pregledovala je zaključne račune gospodarskih organizacij in ustanov za leto 1953.
6.	Vršila je razne preglede gospodarskih organizacij zaradi ugotavljanja gospodarskega kriminala, odprave pomanjkljivosti v poslovanju.
7.	Pregledovala Je gospodarske organizacij-! zaradi ugotavljanja kreditne sposobnosti.
8.	Izvedla je dokončno likvidacijo raznih gospodarskih podjetij.
Finančna inšpekcija sl je v letu 1954 zadala nalogo zagotoviti ažurnost računovodstva po podjetjih, ker je ažurnost knjigovodstva osnova za poslovanje samega podjetja, na drugi strani pa je tako dana edina možnost ugotavljanja ln ukrepanja s strani nadzornih organov. Spričo novih gospodarskih predpisov, ki so stopili v veljavo z začetkom leta 1954, je smatrala finančna Inšpekcija, da je nujno potrebno vse naše gospodarske organizacije seznaniti s temi predpisi, zato je v prvem polletju 1954 poleg pregledov zaključnih računov iz leta 1953 vršila tudi instruktažo računovodskega kadra. Finančna inšpekcija je zato usmerila svoje delo v nekako preventivo. Ta praksa se je dobro obnesla in je morda ravno iz tega razloga bilo manj tako Imenovanih prijav tn ukrepanja v zasledovanju finančnih prekrškov.
1. Kontrola regresov Je bila opravljena v začetku leta 1954 In je bilo pregledanih enajst gospodarskih organizacij po začasnem odloku o vplačilu pozitivnih razlik ln o povračilu-regresu negativnih razlik pri nekaterih proizvodih.
Pozitivne razlike so bile vprašane na intervencijo finančne inšpekcije na podlagi popisov kož, odpadnega železa, petroleja in motornih olj v skupnem znesku 13,164.385 dinarjev.
Dovoljeni so bili regresi pri zalogah bombaža ln svile pri petih gospodarskih organizacijah v skupnem znesku 91,946.893 dinarjev.
S kasnejšimi pregledi na terenu Je bil regres pri enem podjetju popravljen za 259.399 dinarjev.
Med letom so bile izvršene kontrole ostalih regresov, ki jih je priznavala Narodna banka na podlagi posebnih predpisov. To delo Je bilo opravljeno s kontrolo pri podružnicah Narodne banke. Ugotovljena sta bila dva primera, ko so podružnice Narodne banke neupravičeno priznavale regres za kmetijske stroje in potrebe za čebelarstvo.
Tako je bilo na intervencijo finančne inšpekcije pri podjetju »MEDEX« v Ljubljani vrnjenih 104.820 dinarjev regresa iz čebelarstva, pri podjetju Kmetijski magaein v Ljubljani pa 603.350 dinarjev regresa za kmetijske strojp.
Na vse navedene z.neske so gospod/ rske organizacije plača-
le tudi ustrezne zamudne obresti.
Finančna inšpekcija pa je sodelovala tudi pri povračilu obratnih sredstev za gostinska podjetja pri prevedbi specifičnega drobnega inventarja na osnovna sredstva. Iz tega naslova je bilo podjetjem vrnjenih skupno 8,300.000 din.
2.	Redni in izredni pregledi zaradi kontrole izpolnjevanja obveznosti do družbe so bili izvršeni pri gospodarskih organizacijah v 881 primerih, kai kaže, da je več gospodarskih organizacij bilo pregledanih tudi večkrat. Tako je bilo pregledano:
Štev.
pre-
gledov
a)	Industrija In rudarstvo 125
b)	kmetijstvo in kmet. zadruge	94
c)	gozdarstvo	3
č) gradbeništvo	34
d)	promet	5
e)	notranja trgovin:	189
f)	zunanja trgovina	42
g)	trgovinske usluge	1
h)	gostinstvo — turizem 184
il obrt	201
j. komunalna dejavnost	.3
Ti pregledi so ugotovili delno neurejenost ln neažumost knjigovodstva, v mnogih primerih slabo čuvanje osnovnih sredstev, kar zlasti pride v poštev pri kmetijskih zadrugah, predvsem pa nenamensko črpanje obratnih sredstev za investicije (Pivovarna »Union«, Izo-lirka, Tekstil Ljubljana, Jugo-tehnika, Pletenina, Vlnocet, Kmetijska zadruga Vič, Agro-servls, Usnje itd.). Slednji primeri so bili izročeni Okrožnemu gospodarskemu sodišču, ki je v vseh primerih tudi Izreklo kazen. Tako je bilo vloženih prijav v kaznovanje:
Pri rednih in Izrednih pregledih v letu 1954, zlasti pa v prvi polovici leta 1954, je finančna inšpekcija ugotovila znatne zaostanke obveznosti do družbe. Zlasti so bili ti zaostanki ugotovljeni pri pregledih zaključnih računov Iz leta 1953. Na intervencijo finančne inšpekcije je bilo vplačanih 1.671,153.000 dinarjev zaostankov, in sicer:
ko se je eni pritožbi ugodilo.
Podrobnejša problematika posameznih gospodarskih organizacij je bila obravnavana ob potrditvi vsakega posameznega zaključnega računa na Zboru proizvajalcev, oziroma posebni komisiji Mestnega ljudskega odbora.
V naslednjem navajamo važnejšo problematiko.
1.	prometni davek	din
a)	gospodarskih organizacij social,	sektorja	84,107.000
b)	obveznikov iz privatnega sektorja	3,098.000
2.	prispevek za	socialno zavarovanje	24,116.000
3.	zvezni delež	davka na dobičku	603.000
4.	amortizacija	67,045.000
5.	obveznost do skladov	9,497.000
6.	ostale obveznosti:
a)	obresti na osnovna sredstva	6,121.000
b)	zamudne obresti	460,050.000
c)	odtegnjeni davek	4,817.000
č) social, sekt. mestna taksa	680.000
7.	obveznosti iz prejšnjih let: .
a)	družbeni prispevek	202,261.000
b)	davek od	presežka zaslužkov	393,247.000
c)	republiški	investicijski sklad	10,581.000
č) ostalo	404,961.000
Gospodarskih organizacij, ki so v letu 1954 morale plačati zamudne obresti, je bilo 428.
Da bi se doseglo pravilno obračunavanje in odvajanje prometnega davka, so finančni Inšpektorji sodelovali pri sestankih in seminarjih s posameznimi finančnimi referenti iz finančne uprave in računovodji podjetij ter tolmačili nove gospodarske predpise glede davka in ostalih obveznosti.
3.	Davčne prijave In plačilo prometnega davka zasebnih ob-vezancev-knjigašev je finančna inšpekcija nadzorovala s sodelovanjem Mestne finančne uprave.
Pri pregledu poslovnih knjig knjigašev so bili odkriti skoraj ridnt pojavi nepravilnega dokumentiranja realizacije, kakor
vloženo: nerešeno:
a)	zaradi prekrškov o gospodarjenju
z osnovnimi sredstvi	10	3
b)	zaradi prekrškov o gospodarjenju
z obratnimi sredstvi	25	2
c)	zaradi prekrškov predpisov o knjigovodstvu
gospodarskih organizacij Izrečene so bile naslednje kazni:
Število Število podjetij: oseb:
a)	po uredbi o gospodarjenju z
osnovnimi sredstvi	7	14
b)	po uredbi o obratnih sredstvih	23	31
c)	po uredbi o knjig. gosp. organizacij	11	65
Znesek
din:
145.000 129.500
202.000
V mnogih primerih je morala finančna inšpekcija nastopati ostreje tn so bili javnemu tožilstvu prijavljeni primeri težjih značajev, kjer je šlo predvsem za okoriščanje s splošna ljudsko imovtno ali pa za skrajno malomarno upravljanje same imovine, n. pr. v bivših »Oljarnah« v Ljubljani, »Vati« v Zadobrovi, trgovini Kmetijske zadrugi v Ljubljani, Pletenini v Ljubljani, Volnenki v Ljubljani, Grajski restavraciji, DUR v Šentvidu, Gostinskem podjetju Polje, Čevljarski zadrugi v Mostah, Kmetijski zadrugi v Šentvidu. Vsi ti primeri so večidel še v postopku. Proti funkcionarjem kmetijsko zadruge v Šentvidu pa je postopek ustavljen zaradi pomanjkanja dokazov, četudi gre za primanjkljaj v višini 1,062.419 din.
Na predlog same finančne inšpekcije je bil uveden likvidacijski postopek nekaterih gospodarskih organizacij. Finančna inšpekcija pa je izvedla ali kontrolirala likvidacijski postopek v 24 primerih. Od tega ie bilo v lotu 1954 zaključenih 17 pregledov, medtem ko je 7 primerov še v postopku.
tudi režije in ostalih stroškov. Knjigovodstvo je v splošnem pomanjkljivo, zato bo v letu 1955 treba temu posvetiti posebno pozornosti
4.	Izredni pregledi so v večini primerov bili izvršeni ali po nalogu načelnika Tajništva za gospodarstvo ali pa republiške finančne inšpekcije. Ti pregledi so nakazali primere slabega gospodarjenja v gospodarskih organizacijah, prav tako pa so bile ugotovljene tud: napake zaradi napačnega tolmačenja gospodarskih predpisov. Napake so zlasti bile pri izvrševanju ln obračunavanju inventur in nepravilnem finansiranju iz obratnih sredstev.
5.	Pregledi zaključnih računov gospodarskih organizacij in zavodov za leto 195.3 so bili v glavnem zaključeni v prvi polovici leta 1954. Vsa dela na pregledu zaključnih računov Je vodila finančna inšpekcija in je bilo pregledanih 486 gospodarskih organizacij. Na izdane odločbe o pritrditvi se je pritožilo šest gospodarskih organizacij na Državni sekretariat za gospodarstvo LRS, od katerih je bilo pet zavrnjenih, medtem
Nepravilnosti se odražajo v formiranju dohodka podjetja in nepravilni uporabi namenskih sredstev. Podjetja knjižijo med stroške režije tudi izdatke za investicije in velika popravila, namesto da bi jih krila iz namenskih sredstev, ki so določena za take primere (sklad za prosto razpolaganje, amortizacijski sklad). Med neupravičene stroške spadajo dalje razna darila društvom in organizacijam, ki praviloma bremene sklad za plače. Ker so v takih primerih komisije za pregled zakjučnih računov strogo P°' stopale, so podjetja našla drug izhod. Sedaj pomagajo raznih1 društvom in organizacijam na ta način, da izplačujejo ogromne zneske za oglase, reklame 0 glasilih teh organizacij. Jasno pa je, da podjetje ne more in ne sme prikazovati svoje dobrodelnosti v breme družbenih sredstev.
Poleg dohodka je plačni sklad podjetja glavni element, zaradi katerega podjetja delajo nančne prekrške. Vse teži 18 tem, da bi bil ta sklad čim več' ji, ker pa zato ni pravih pogo' jev, si skušajo podjetja porna' gatl na ta način, da obidejo obstoječe finančne predpise. Tudi v letu 1954 so ostale iste tendence, le da podjetja sedaj na' mesto dohodka obračunavajo dobiček, od katerega zavisl vi' šina presežnih plač. V poglej obravnavanih teženj podjetij n* bistvene razlike, ker se sistem plač ni bistveno spremenil.
Prednja izvajanja bi dok dj* mentirali z ugotovitvami pregledih zaključnih računov leta 1953.
1. Plan prometa:	Za celo
področje kaže, da so podjetj0 planirala promet v viši°
110.269,982.000	din, dosegla po promet v višini 134.354,626.00" dinarjev, kar daje nasproti P,a' nu 121.83V« prekoračitve. K sameznlm panogam pa Je tal® ustvaritev prometa: Industrij0 118.77%, kmetijstvo 166.71%’ zdBistvo 153.40%, gradbeništvo 118.76%, promet 125.09%, zunanja trgovina 124.92%, ostala tr" govina 121.82%, turizem in gostinstvo 117.68%, obrt 117.80','’’ grafična podjetja 155.95%. področju mesta planirane# prometa ni doseglo 50 podjetij'
(Konec poročila Finančne špekcljo bomo objavili v prib0 nji številki)
Izdaja Založništvo »W'uhWa: -dnevnik«, direktor Slane 6kr0D odgovorni urednik Ivo Tavčar.