I T T>V
S J:
m
Mesto - prenova - trgi - red
Podjetje Tenzor se uspešno razvija že 15 let Prva starorimska poroka v hotelu Primus
■ .i.JBH
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
AKTUALNO
Slavnostni govornik: župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan
Kulturni program:
SESTAVLJANKA
Scenarij in koreografija: Božena Krivec z mentorji za instrumentalno glasbo in petje Nastopajo: plesalke jazz skupine plesnega kluba Mambo Ptuj Jana Dobrijevič, Saša Zavratnik (tudi poje), Katarina Menoni (igra tudi kitaro), Živa Habjanič (igra tudi saksofon), Eva Solina, Jana Filipič, Ana Reberc, Teja Horvat, Rahela Majcenovič, Nina Vučinič ter Samanta Petelinšek, Neva Kumer in žongler Blaž Slanič.
Enourni koncert skupine Kvinton
PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
V torek, 24. junija 2008, ob 20. uri, na dvorišču minoritskega samostana, Minoritski trg 1, Ptuj
Z® ©L®V
(FROM
X


F.I.V.A. A
Generality reklamny partner
y^ppciconrROLL
2	■ /}/f<yw/t
UVODNIK
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Pogum za spremembe
E^^^^m Maj je nekoč veljal za mesec mladosti. Po pripovedovanju mnogih X	Je prinašal svežino in oznanjal začetek nečesa novega, predvsem pa
Vi	upanje in optimizem za prihodnost. Danes je tega optimizma manj,
'' \ zdi se, da marsikomu ni več mar, kaj se bo dogajalo jutri. Ravno zato potrebujemo pogum za spremembe. Spremembe, ki bodo '	prinesle več in bolje za vse. Predvsem pa je naloga politike, da se
spremeni. Včasih se zdi, da se ukvarja sama s seboj, ko bi morala posh-beti za potrebe ljudi. In danes je to še toliko bolj nujno, saj so ljudje zaradi nezaupanja v politiko izgubili upanje za boljši jutri. Stvari so dokaj jasne. Potrebujemo enotno politiko, kadar govorimo o življenju ljudi. Potrebujemo vse, ki znajo, četudi so člani različnih političnih opcij. Ne potrebujemo delitve na vaše in naše, ker med nami pri ključnem vprašanju ni dilem. Vsi namreč stremimo k dvigu življenjskega standarda za vse. To ni zapleteno, je pa zaradi različnih osebnih interesov težko. Ni pa nemogoče. Pri vsem tem je pomembno, da smo konkretni in da vemo, kaj hočemo. In če smo danes v maju in je poudarek na mladih, je treba povedati, da so mladi v Sloveniji in EU tista družbena skupina, ki ima pred seboj največ izzivov in težav. Gre za družbeno skupino med 15. in 30. letom, ki vključuje dijake in študente, zaposlene in brezposelne, mlade, mlade pare in mlade družine ter druge.
Prihodnost Slovenije je v razmišljajoči in učeči se družbi, ki mora zagotoviti možnosti za enak in kvaliteten dostop do izobraževanja, pridobljeno znanje pa uporabiti tako za gospodarski napredek kot za družbeni razvoj. V deležu brezposelnih oseb v Sloveniji je veliko mladih. Eden večjih problemov je prva zaposlitev mladih, saj je med njimi veliko prvih iskalcev zaposlitve, ki se znajdejo med brezposelnimi, tudi dolgotrajno brezposelnimi. Med vsemi brezposelnimi osebami v Sloveniji je kar četrtina iskalcev prve zaposlitve.
Eden ključnih problemov, s katerim se mladi soočajo, je pomanjkanje dostopnih in kakovostnih stanovanj, saj so jim finančno ali kakorkoli drugače nedostopna. Po podatkih Urada RS za Mladino polovica mladih med 25. in 29. letom živi doma s starši, zato nimajo možnosti osamosvojitve in se težko odločijo za družino. Vzpodbujanje starševstva med mladimi je nujno, predvsem pa pripravljenost države, da večjo rodnost omogoči s pozitivnim pristopom in ugodnimi ukrepi. Mladi predstavljajo le še 20 % prebivalstva Slovenije, še pred 15 leti jih je bila dobra četrtina. Potrebujemo torej več t. i. prehodnih stanovanj in fond najemniških stanovanj, ki bodo namenjena zgolj mladim in mladim družinam.
Ustvariti je treba pogoje za večjo vključenost mladih v procesih odločanja, saj je participacija mladih v družbi eden izmed ključnih pogojev za razvoj družbe. Preprečiti moramo, da so mladi v svojem prostem času prepuščeni nekvalitetnemu preživljanju prostega časa, ulici, drogam in alkoholu. Že sedaj je zelo razvito prostovoljno delo mladih v mladinskih organizacijah, ki bi moralo biti vzpodbujano s strani države, saj predano in trdo delo v teh organizacijah ni nikjer formalno priznano. Potrebujemo Zakon o mladinskem delu in mladinski politiki, ki bi bil podlaga za nastanek strateškega in medresorsko usklajenega nacionalnega programa za delo z mladimi.
Rešitve so možne, idej je veliko. Potrebna je volja in želja po spremembah. Le skupaj lahko uresničimo določene ukrepe, ki prinašajo izboljšanje položaja mladih. In tako naprej tudi na področju šolstva, gospodarstva, zdravstva, prometa, okolja ... Jutri je nov dan. Izzivi čakajo, skrajni čas je, da začnemo.
Dejan Levanič
MISEL MESECA
DOLŽNOST
"Velika stvar je v nesreči ohraniti mišljenje, ki se strinja z naravno dolžnostjo."
Demokrit
SPREHOD PO VSEBINI
Prireditev v počastitev 4. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko skupnost
18. redna seja mestnega sveta
Perutnina Ptuj o predvidenih projektih na območju Suhe veje in Turnišč
Perutnina Ptuj končala največjo naložbo v tujini
Podjetje Tenzor iz Ptuja se uspešno razvija že 15 let
Srednjeveška jurjeva tržnica je namenjena tudi nakupom
Prva starorimska poroka v Grand hotelu Primus
Priznanje Organizacijskemu odboru Dobrot slovenskih kmetij
Pogovor z Andrejem Čušem, predsednikom Dijaške sekcije KPŠ
Ne bi smela biti smetišče, Zemlja bi morala biti naš dom
Junij v Mestnem gledališču Ptuj
Razstava Gospodje Ptujski
Stojan Kerbler - Dvorišča
Za razigranim imenom Jararaja se skriva neulovljiva glasba
Mirko Rajnar - Sem slikar. Če sem pa umetnik, naj presodijo drugi.
Novoletna zabava tudi v angleščini
Koncert Mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg - Ptuj
Mladinski pevski zbor OŠ Mladika na festivalu Attacca
Grajenski šolarji smo praznovali
OŠ Mladika gostila mladinski pevski zbor iz Francije
Nov izobraževalni program na Ljudski univerzi Ptuj
Javna razprava in delavnica o vsebini in programu Mladinske hiše
Iz Veržeja se selimo na Pohorje
V tekmovanju iz materinščine učenci OŠ Breg izvrstni
Spremembe za Evropo - Spremembe za Slovenijo
Skupnost za zdravljenje zasvojenosti Cenacolo
2. tradicionalni pohod konjenice ob prvomajskih praznikih
Mahorič tretji na Poljskem
Mladi ptujski rokometaši v »prvi ligi« slovenskega rokometa
Državno prvenstvo v kickboxingu
Priprave ptujskih atletov v Medulinu
Mesto - prenova - trgi - red
Naslovnica: Starorimska poroka v Primusu Foto: Rado Stropnik
4
5
7 10 11 11 12 12
13
14
14
15
16
16
17
17
18
18 19
19
20
20 21
21
21
22
23
23
24
25 25 27
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrja-nec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol. net. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
¿^kpr/M	3
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
IZ MESTNE HIŠE
Uspela kulturna prireditev v počastitev 4. obletnice vstopa
Slovenije v Evropsko skupnost
Mestna občina Ptuj in Turistično društvo Ptuj sta organizirala osrednjo kulturno prireditev v počastitev 4. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Prav pomembno je, da je mesto Ptuj edino v Sloveniji, ki ima prireditveni prostor za obeleževanje obletnic vstopa Slovenije v Evropsko skupnost.
Albin Pišek
Foto: Langerholc
Karel Erjavec, minister za obrambo govori na Mestnem trgu.
Še posebej smo ponosni, saj letos Slovenija prvič predseduje svetu Evropske unije.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je orisal problematiko Slovenije v današnjem času, pomen Slovenije v Evropski uniji in težave upokojencev z minimalnimi pokojninami.
V kulturnem programu je na-
mestnem parku.
Prvič smo koristili turistični vlak, ki bo v bodoče vsakodnevno vozil domačine in turiste po Ptuju. Na prireditvenem prostoru so evropsko zastavo dvignili minister Karl Erjavec, podžupan Mirko Kekec ter po-
slanec Branko Marinič. Med
dvigom zastave je Pihalni orkester Ptuj zaigral evropsko himno in udeleženci so v počastitev četrte obletnice vstopa Slovenije v evropsko skupnost spustili v zrak 300 modrih balonov.
stopil Pihalni orkester Ptuj, Mešani pevski zbor društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg - Ptuj, pod vodstvom zborovodje Mitje Gobca, nastop učencev Osnovne šole Olge Meglič ter nastop folklorne skupine ptujske bolnišnice. Po končani kulturni prireditvi pred Mestno hišo je sprevod krenil proti prireditvenemu prostoru „Evropark" ob
Dvigovanje evropske zastave na prireditvenem prostoru »Evropark«
Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/03 in 9/04) župan Mestne občine Ptuj in Komisija za priznanja in odlikovanja sveta Mestne občine Ptuj objavljata
RAZPIS
za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj, imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj, zlate plakete Mestne občine Ptuj in plakete Mestne občine Ptuj
1.
Svet Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje
•	imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov;
•	zlato plaketo Mestne občine Ptuj, za posebne zasluge in za posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja.
2.
Župan Mestne občine Ptuj podeljuje priznanje - plaketo Mestne občine Ptuj - za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja.
3.
Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
4.
Pobude za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj lahko dajo družbe, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe.
5.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja sveta Mestne občine Ptuj oziroma županu najkasneje do 10. junija 2008.
6.
Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika Mestne občine Ptuj.
Komisija za priznanja in odlikovanja sveta Mestne občine Ptuj
4
MESTNI SVET
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
18. redna seja mestnega sveta trajala le pičli dve uri
Odlok o oglaševanju, nižja cena pare in tople vode za ogrevanje, sprejemanje odloka o
ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj
Milena Turk
Ptujski mestni svetniki so 19. maja sprejeli odlok o oglaševanju, spremembe odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, ki je bil sprejet leta 2005, osnutek odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb in osnutek odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj. Podali so tudi pozitivno mnenje na razpis za ravnateljico OŠ Olga Meglič prijavljeni kandidatki Di-ani Bohak Sabath, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in ima kot ravnateljica osnovne šole že nekaj letne izkušnje. Sicer je bilo prijavljenih pet kandidatov; razen Sabathove še Milan Fakin, Feliks Jakopec, Janko Marinič in Karin Markovič. Potrdili so tri sklepe o odobritvi DIIP-ov (dokumentov identifikacije investicijskega projekta): za vitaliza-cijo Ptujskega jezera, izgradnjo Športno-prireditvenega centra na pomožnem igrišču v Šport-
nem parku Drava in adaptacijo Doma krajanov Grajena. Svetniki so sprejeli tudi soglasje k nižji ceni proizvodnje in distribucije pare in tople vode za ogrevanje ter sklepe o soglasjih k delovni uspešnosti zaposlenih v Ljudski univerzi in direktorjev Bistre ter Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Odlok o oglaševanju
Z odlokom o oglaševanju se določajo pogoji, načini in obveznosti za postavitev objektov in naprav za oglaševanje ter izvajanje dejavnosti oglaševanja in obveščanja. V odloku so objekti in naprave za oglaševanje tipo-loško in oblikovno definirani. Predpisana je tudi pravica uporabe lokacije in način pridobitve le-te na osnovi javnega natečaja. V odloku je določeno pridobivanje pravic uporabe lokacij za postavitev objektov ali naprav za oglaševanje v komercialne namene, za lastne potrebe, za volitve in promocijo mesta. Odbor za okolje in prostor je pred-
lagal, da se doda še možnost dodatnega zvočnega oglaševanja s prevoznimi sredstvi tudi izven območja izvajanja nekaterih javnih prireditev (npr. nastop cirkusa ...). Pripravljavci odloka na občinski upravi pa so predlagali, da se zvočno oglaševanje izven prostora javne prireditve prepove, saj ga ni možno nadzorovati. Najpogosteje se namreč te vrste oglaševanja poslužujejo podjetja, ki razvažajo prehrambene proizvode, organizatorji prireditev pa zelo redko. Zvočno oglaševanje naj bi bilo za občane tudi zelo moteče, saj se izvaja v zgodnjih jutranjih urah in ob vikendih. Vendar pa so svetniki kljub tem obrazložitvam na seji sprejeli dopolnilo Odbora za okolje in prostor, po katerem si bodo društva, ki delujejo v javnem interesu, izjemoma lahko pridobila soglasje za zvočno oglaševanje izven lokacije prireditve. V odloku so še določila o prepovedi postavitve ali ureditve oglasnih sredstev na določenih mestih,
kar že ureja odlok o izveskih in napisih v starem mestnem jedru Ptuja. Oglasna sredstva se ne smejo postavljati na zemljišču, kjer je oviran pogled na značilno veduto mesta, na površinah, kjer so že postavljena druga oglasna sredstva, na javnih mestih, kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost te površine, kjer bi se zmanjšala prometna varnost, na starejših zgradbah z značilno arhitekturno tipiko in na objektih, kjer bi postavitev kvarila izgled objekta.
Nižja cena pare in tople vode za ogrevanje
Variabilni del cene za proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode se bo znižal za 0,14 %, in sicer z dosedanjih 63,8824 EUR/ MWh na 63,7930 EUR/MWh. Nova povprečna cena bo tako znašala 83,9477 EUR/MWh in bo glede na obstoječo ceno nižja za 0,11 %. Do znižanja je prišlo zaradi nižje cene toplotne energije.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Glasovalna naprava na sejah - Denarna pomoč ob rojstvu otroka - Poostrene kontrole na Puhovem mostu
Pobuda Mateja Janžekoviča: V glasovalno napravo, kije bila v aprilu na 17. redni seji mestnega sveta na novo uvedena, naj bi vgradili še kontrolo, da lahko o predlogu sklepa glasuje le tisti, ki je pred tem glaso-vanjempredhodno potrdil svojo prisotnost na seji. S tem bi se izognili primeru, kot se je že dogodil ob glasovanju, da je o predlogu sklepa glasovalo več svetnic in svetnikov, kot jih je neposredno pred tem priglasilo svojo navzočnost na seji.
Odgovor: Z ugotavljanjem prisotnosti se ugotavlja le sklepčnost v skladu s 44. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/07). Samo glasovanje je namenjeno
sprejemu odločitve in ni pogojeno z registracijo prisotnosti.
Na podlagi analize ravnanja z glasovalno napravo iz arhivskih podatkov glasovanja je bilo razvidno, da so nekateri najverjetneje prehitro pritisnili tipko za prisotnost, preden se je na monitorju pojavil napis: Ugotavljanje prisotnosti poteka. Ugotovljen je bil tudi primer, da je nekdo glasoval z glasovalno napravo svetnika, ki ga sploh ni bilo na seji. Za glasovalno napravo je bilo zbranih več različnih ponudb. Izbrali smo cenovno še sprejemljivo, ki pa trenutno programsko ne omogoča kontrole med dvema glasovanjema. Možna je samo ponovitev. Dobavitelj program nadgrajuje in nas bo v bodoče seznanil z novostmi, saj
je bila podobna pobuda izražena tudi v MO Maribor.
Aleš Šprah
Pobuda Miroslava Letonje: Strokovne službe občinske uprave naj do naslednje sejepri-pravijo poročilo, koliko sredstev je bilo v skladu s Pravilnikom o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka v tem obdobju porabljenih iz naslova proračunske postavke 7914 - denarna pomoč staršem ob rojstvu novorojenčka. Odgovor: Iz proračunske postavke 7914 - denarna pomoč staršem ob rojstvu novorojenčka je bilo v obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2008 na podla-
gi popolnih vlog odobrenih in nakazanih 2.400,00 evrov, kar pomeni, da je 24 staršev novorojencev prejelo po 100,00 evrov.
Zdenka Ristič
Vprašanje in pobuda Janeza Rožmarina: Kaj v odgovoru na vprašanje: »Kakšni so plani oddelka za letošnje leto?« v intervjuju z mag. Janezom Mercem v 3. številki Ptujčana, iz 28. 3. 2008, pomeni izjava: »... pred nami je prodaja kabelske TV, ...«.? Ptujski kabelski sistem namreč spremljam že dolga leta in iz javnih medijev je znano, da je pred nami »narok za obravnavo deležev«, zato ga je toliko bolj presenetilo pisanje v Ptujčanu o prodaji ptujske kabelske TV, o
¿^kpr/M	5
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
MESTNI SVET
čemer želi konkretni odgovor.
Odgovor: V prispevku je bila omenjena le potencialna možnost prodaje. Lokalna skupnost je dolžna zaščititi svoje premoženje in premoženje občanov in z njim ravnati kot dober gospodar. Zato je smotrno iskati vzporedne rešitve. Ena izmed njih je tudi prodaja. Glede na to, da je o vseh dosedanjih rešitvah KTV odločal svet Mestne občine Ptuj, bo tako tudi o vsaki prihodnji rešitvi. Če se bo pasivno čakalo na končno odločitev sodišča, bo vrednost kabelske, glede na razvoj konkurence, povsem druga, kot je danes. Vsekakor pa pravdanje o sistemu zmanjšuje njegovo realno vrednost in njegov razvoj.
Mag. Janez Merc
Pobuda Petra Pribožiča:
Naj se pozove policijo, da vrši poostrene kontrole na Puho-vem mostu, ker most postaja dirkališče motoristov in naj se prepreči vandalizem, saj so posledice tega že vidne na tam polomljenih lučeh.
Odgovor: Pobuda je pisno podana na Policijsko postajo Ptuj in pričakujemo odgovor.
Zdenka Matjašič ♦ ♦♦
Pobuda Marije Magdalene:
Strokovne službe občinske uprave naj izdelajo seznam neurejenih stavb v mestu. V skladu z veljavnim zakonom naj občina lastnikom hiš v mestnem središču, ki imajo neurejena pročelja, izda odločbe za njihovo ureditev. V nasprotnem primeru, če tega ne uredijo, naj jih uredi občina in se v vrednosti vlaganj vknjiži na njihovo premoženje. Odgovor: V skladu z novim Zakonom o graditvi objektov bomo pristopili k pripravi seznama neurejenih stavb v mestu in lastnike pozvali k izvedbi nujnih vzdrževalnih del na stavbah. Lastnike stavb lahko občina, v skladu z omenjenim zakonom, zaveže k ureditvi stavbe zaradi zavarovanja javne koristi.
Asja Stropnik
Pobuda Jurija Šarmana: Če
smo z odlokom v coni za pešce prepovedali vožnjo kolesarjem in rolerjem, potem bi to morali tudi na primeren način označiti. Če ni možno na znak - tablo, ki označuje cono za pešce, označiti tudi prepovedi vožnje s kolesi in rolerji v skladu z odlokom, potem naj se še pred turistično sezono k tabli za označevanje cone za pešce doda tabla, ki bo označevala tudi prepoved vožnje s kolesi in rolerji v skladu s sprejetim odlokom.
Odgovor: V skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS št. 133/2006-UPB4) in skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS št. 37/2008), kjer so definirana območja za pešce, je v 2. odstavku 99. člena omenjenega zakona navedeno, da je v območju za pešce dovoljen tudi promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev, vendar le tako, da ne ovirajo ali ogrožajo pešcev. Na podlagi navedenega in Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 4/2006) bomo proučili možnost postavitve dodatnih tabel, ki bi v coni za pešce označevale prepoved vožnje s kolesi in rolerji.
Andrej Trunk ♦ ♦♦
Pobuda Vlada Čuša: Strokovne službe občinske uprave naj pripravijo celovito informacijo o delovanju farme na Grajeni, naj se najdejo in predstavijo rešitve, da se posledice delovanja farme zmanjšajo na minimum Hkrati naj se ugotovi, ali stvari tečejo v skladu z vsemi veljavnimi predpisi, ki veljajo za tovrstno dejavnost, kako je z delovanjem in morebitno širitvijo tega obrata na tem področju, ker se poleg nekaj gradi. Gre nenazadnje tudi za vprašanje, kako je poskrbljeno za kontrolirane izpuste v potok Grajena, ki je v neposredni bližini.
Odgovor: V prostorskih planskih aktih Mestne občine Ptuj sta perutninska hleva na parceli 264/2, k. o. Grajena, zajeta v območje stavbnih zemljišč. Za
objekte v območju stavbnih zemljišč je možno urejati dokumentacijo za gradnjo. Pobudnik, ki se ukvarja z rejo piščancev, je podal pobudo za širitev obstoječega območja stavbnih zemljišč v smer proti severozahodu za gradnjo hleva za piščance in v smer proti jugovzhodu za gradnjo še enega hleva za piščance ter za steljnik in depo za gnoj. Pobuda za širitev obstoječega območja stavbnih zemljišč za objekte za perutninarstvo bo obravnavana v postopku priprave novega občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ptuj, ki se bo odvijal letos in naslednje leto. Rešitve glede obratovanja farme so prikazane v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Upravna enota. Ali je objekt zgrajen v skladu s projektno dokumentacijo, se ugotavlja v postopku tehničnega pregleda in ob izdaji uporabnega dovoljenja. Po pridobljenih informacijah ima investitor za dve piščančji farmi pridobljeno uporabno dovoljenje, hkrati je po IPPC-direktivi zavezanec za izvajanje monitoringa in poročanja o izvedenih meritvah Agenciji RS za okolje, kar v praksi pomeni, da je tudi pod drobnogledom inšpekcije za okolje. Farma, ki je v gradnji, nima ustreznih dovoljenj in je v postopku obravnave gradbene inšpekcije. Izpusti v potok Grajena po projektni dokumentaciji niso predvideni. Edini občinski predpis, ki daje pooblastilo nadzora komunalni inšpekciji in se tiče tovrstne dejavnosti, je Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Ptuj, ki v 30. členu določa: »Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.«
Komunalna inšpekcija je 5. maja 2008 na terenu ugotovila, da v času ogleda direktnih izpustov v Grajeno ni bilo. Vidni pa so bili ostanki gnoja, ki je bil deponiran tik ob potoku Grajena in iz katerega bi ob nalivu
lahko spiralo gnojevko v potok, vendar ga v času nadzora ni več. Stranka je bila o nepravilnem ravnanju opozorjena.
Danica Hren, mag. Olga Fekonja
Pobuda Milana Čučka: Če je v času obnove lokala v starem mestnem jedru pred lokalom parkirano dostavno vozilo (op. p.: ne osebni avto) in je nesporno, da se nekaj nalaga in so vrata lokala, ki se ureja, odprta, bi občinska redarska služba lahko pokazala toliko razumevanja, da preden napiše plačilni nalog za napačno parkiranje, najprej nekoga v lokalu opozori, da naj napačno parkirano dostavno vozilo umakne. Odgovor: V skladu z veljavnimi predpisi redarska služba izvaja nadzor nad izvajanjem Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 4/06 in 12/06) in s tem nad parkiranjem na javnih površinah, tudi na pločnikih. Pločniki so namenjeni pešcem in naj bi jim zagotavljali varno hojo, zato se mora izvajati nadzor tudi zaradi varnosti pešcev. Ta je lahko ogrožena zaradi parkiranih vozil na pločniku, saj morajo takrat pešci stopiti na cestišče. Če torej vozilo stoji na pločniku, mora redar na njem pustiti obvestilo o prekršku. Možno je tudi, da redar voznika le opozori, če je le-ta pri vozilu in zagotovi, da bo vozilo umaknil takoj, ko bo naložil ali odložil kakšen težji tovor. Če vozila ne odstrani in to redar ugotovi, mu nato seveda izreče globo.
Redarji tudi ne morejo ugotavljati, zakaj vozilo stoji na pločniku, niti ne morejo preverjati, ali v bližnji stavbi kdo kaj prenavlja in katera oseba je vozilo parkirala na pločniku. Vsi, ki prenavljajo lokale in bodo potrebovali za to tudi javne površine, imajo v skladu s 33. členom zgoraj navedenega odloka možnost pridobiti ustrezno dovoljenje za uporabo javne površine, ki velja za predvideni čas izvajanja gradbenih in obnovitvenih del. Javna površina se mora v tem času tudi primerno označiti in
6	■ /}/f<yw/t
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
zavarovati.
Pri svojem delu redarji postopajo vljudno in prijazno, vendar so velikokrat izpostavljeni verbalnim in celo fizičnim napadom. Temu bi se z več opozarjanja in manj kaznovanja sicer lahko
izognili, bi pa bila učinkovitost njihovega dela bistveno slabša, saj le malo ljudi opozorilo upošteva. Tudi izjeme pri vzpostavljanju in vzdrževanju reda niso dopustne, saj bi to hitro vodilo v nered (pločniki bi bili nepre-
hodni, mesto pa neprevozno), kar bi motilo tako prebivalce kakor tudi obiskovalce našega mesta. Še enkrat je potrebno poudariti, da se redarska služba izvaja zato, da se v mestu vzdržuje red in ustvarja urejeno okolje za
bivanje, kar pa je mogoče samo s sodelovanjem in upoštevanjem pravil.
Jožica Težak
Perutnina Ptuj o predvidenih projektih na območju Suhe
veje in Turnišč
Dr. Bojan Pahor, svetovalec predsednika uprave PP
Mestna občina Ptuj je na osnovi pobude članice mestnega sveta Silve Fartek na poslovno skupino Perutnina Ptuj (PP) pred dnevi naslovila dopis, v katerem nas obvešča in nagovarja, da želijo biti krajani Suhe veje in Turnišč podrobno obveščeni in seznanjeni o predvidenih projektih PP na tem območju in nas prosi, da v zvezi s tem pripravimo ustrezen odgovor. V tem kontekstu v nadaljevanju tudi podajam celovito in podrobno informacijo o aktivnostih skupine PP, ki zadevajo predmetno problematiko.
Že pred leti smo se v Perutnini Ptuj zaradi vedno večje skrbi za okolje odločili za pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001, hkrati pa smo se zavezali tudi, da bomo izpolnili vse normative, ki jih določa v EU nedavno sprejeta IPPC direktiva. S prvim certifikatom smo se zavezali, da bomo stalno zmanjševali obremenitve v okolju, z direktivo pa, da bomo v naše obrate vgrajevali izključno tehnologije, ki so v svetu prepoznane kot najboljše razpoložljive tehnologije (op. p.: NRT ali angleško BAT - best avilable technology).
In kot je Ptujčankam in Ptujča-nom že nekaj časa poznano, v PP že od začetka leta 2007 intenzivno izvajamo projekt popolne prenove Obrata za predelavo klavnih ostankov, ki se nahaja v Perutnininem kompleksu Mesne industrije na Ptuju. Perutnina Ptuj namreč sama skrbi tudi za manj užitne dele perutnine.
Postopek predelave delov iz Mesne industrije temelji na ter-
mični obdelavi in njihovi kasnejši mehanski obdelavi v končni proizvod - mesno in perno moko. Danes te proizvode uporabljajo izključno podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane za male živali. Tako produkta mesno in perno moko prodajamo znanemu kupcu - multinacionalki, ki proizvaja hrano za male živali.
Obnova obrata za predelavo v mesno moko zajema pravzaprav menjavo celotne obstoječe tehnološko opreme z novo najsodobnejšo opremo, ki izpolnjuje vse okoljske zahteve. V praksi to pomeni, da financiramo v obrat več kot 4 milijone €.
Z namenom podrobnejšega seznanjanja javnosti o delovanju predelave mesne in perne moke podajamo podrobnosti iz procesa predelave.
Perutninska klavnica je s pod-tlačnim cevovodom neposredno povezana s predelavo. Po cevovodu se transportirajo vsi dnevni klavni ostanki III. kategorije (drobovina, glavice in nogice piščancev ter perje), ki je namenjen predelavi. Vhodni material se nato z vijačnim tekočim trakom transportira v drobilec, kjer se zmelje na ustrezno male dele, s tem se izboljša učinkovitost kuhanja. Kuhanje običajno traja od 1,5 do 2,5 ure, odvisno od temperature kuhanja in sestave. Tipični destruktor je horizontalen, cilindrični avto-klav, opremljen z mešalom in dvojnim plaščem, v katerem je nizkotlačna para. Pred začetkom kuhanja se destruktor napolni z materialom, nato pa se s paro
segreje na delovno temperaturo med 121 °C in 135 °C. Po kuhanju se vsebina izprazni v posodo za odcejanje. Pare, ki pri tem nastajajo, se odsesavajo skozi kondenzator, kjer para konden-zira, nekondenzirajoči delci pa ostanejo v plinskem stanju kot emisije VOC (ang. volatile organic carbon oz. hlapni organski ogljik).
Posoda za odcejanje ima posebno rešeto, kjer pride do ločevanja tekoče masti in proteinskega suhega dela. Od tod se proteinski del, ki še vedno vsebuje približno 25 % masti, transportira v vijačno prešo, kjer se tekoča mast dokončno izloči. Približno 10 % masti ostane v suhem delu - ocvirkih - , ki se nato zmelje-jo v visokoproteinsko mesno-kostno moko. Izločena tekoča mast se prečrpava v rezervoar surove živalske masti, od koder se s centrifugiranjem in/ali filtriranjem, zato da se izločijo še zadnji proteinski trdni delci, skladišči v zalogovniku masti. Perje se zaradi svoje specifične sestave predeluje posebej. Pri tem gre za 30- do 45-minutno kuhanje pri temperaturi pribl. 135 °C in tlaku 3 bare v destruk-torju, kjer poteka razgradnja ke-ratina kot glavne sestavine perja v amino kisline. Vlažna perna moka se nato suši v cevnem sušilcu, od koder se nato suha perna moka s transporterjem zbira v silosu perne moke. Za ilustracijo naj pravkar opisani proces primerjamo s »spuščanjem masti« oz. pripravo ocvirkov, ki smo jim dandanes še vedno lahko priča v času kolin na marsikateri domačiji. Pomembno je poudariti, da bo
celoten obrat predelave obratoval pod rahlim podtlakom, kar pomeni, da bo objekt zračno tesnil, sistem odpiranja in zapiranja vhodnih in notranjih vrat pa bo avtomatiziran in takšen, da bo onemogočena situacija, ko bi lahko bilo hkrati odprto oboje vrat! Podtlak obenem tudi zagotavlja, da bo skozi posebne lopute zrak nenehno vstopal v prostor. To je tudi trdno zagotovilo, da bodo na ta način onemogočene kakršnekoli emisije neprijetnih vonjav v okolico. Ves notranji zrak se bo z zaprtim prezračevalnim sistemom odvajal, najprej skozi bioreaktor, nato v napravo za mokro čiščenje zraka ter bo nazadnje končno obdelan skozi biofilter popolnoma očiščen zapustil napravo.
Glavna pogodbena partnerja, ki sta bila izbrana po tem, ko je strokovna ekipa obiskala več tehnoloških rešitev v obratovanju po celi Evropi, po zbiranju več ponudb in nazadnje po temeljitem premisleku, sta uveljavljeni španski proizvajalec tehnološke opreme ter nemško podjetje, ki je dobavitelj kompletnega sistema za čiščenje odpadnega zraka.
Pričakujemo, da bo nova predelava v popolnosti zaživela sredi letošnjega poletja.
Čeprav je bilo v besedilu že omenjeno, bi v zaključku vendarle poudaril še enkrat: obrat predelave je zavezanec za izpolnjevanje IPPC-direktive, ki zahteva instalacijo in uporabo najboljše in najmodernejše opreme (NRT). Investicija v predelavo klavnih ostankov je le ekološka investicija, ki ne povečuje proizvodnje, niti cene proizvoda na trgu.
7
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Karl Erjavec, predsednik Demokratične stranke upokojencev, prvič na Ptuju
Predsednik DeSUS Karl Erjavec, minister za obrambo, se je na Ptuju sestal s svojimi volivci. Nekaj dni pred 1. majem - praznikom dela - je bil Karl Erjavec slavnostni govornik na prireditvi v počastitev 4. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko skupnost ter dvignil evropsko zastavo v edinem prireditvenem prostoru v Sloveniji, ki ga je pred štirimi leti Turistično društvo Ptuj uredilo in zasadilo ter preimenovalo v „evropark". Tudi letos, ko Slovenija predseduje svetu EU, so prizadevni turistični delavci skupaj z učenci kmetijske šole ter vrtnarji našega komunalnega podjetja prostovoljno uredili in posadili nekaj nad 4.000 cvetočih sadik ter uredili zasaditev cvetoče grede v obliki ptujskega grba, evropske in slovenske zastave posamezne. Na Ptuju je predsednik Karl Erjavec dejal: »Če so vas razočarale leve in desne stranke, volite letos DeSUS, kajti združeni na volitvah bomo vladajoči eliti lahko preprečili, da bi sprejemala slabe odločitve. Kajti stranka DeSUS hoče socialno državo, hoče javni zdravstveni sistem, hoče aktivno preživljati življenje in hoče, da bodo otroci srečni.«
Albin Pišek,
vodja poslanske skupine DeSUS pri Mestnem svetu Ptuj
Gradbišča po Sloveniji so odraz dobrega stanja v državi
Na Ptuju je potekal občni zbor MO N.Si Ptuj, ki se ga je na povabilo predsednika mestnega odbora N.Si
Nova Slovenija Janeza Rožmarina med drugimi udeležil poslanec N.Si in župan občine Ormož Alojz Sok, predsednik
Krtturttkfrtji/tOka «rortJrft regijskega odbora N.Si Ptuj-Ormož dr. Simon Kolmanič in še nekateri predsedniki OO iz sosednjih občin.
Janez Rožmarin je predstavil minulo delo Mestnega odbora N.Si in predstavil načrte za delo v prihodnje. Izrazil je upanje, da bodo čim prej evidentirali kandidata za volitve v DZ, še posebej pa bi bil vesel prepoznavne kandidatke. V nadaljevanju je kot predsednik mestnega odbora izrazil negativno stališče glede pobude po izrednem kongresu v stranki. Stališče MO N.Si Ptuj je namreč do omenjene pobude odklonilno.
Alojz Sok je v svojem nagovoru poudaril, da ima Nova Slovenija v svojem mandatu v vladi zelo veliko pokazati. Z resnim delom pa je potrebno v prihodnje tudi nadaljevati.
Predstavil je delo posameznih ministrov N.Si, med drugim tudi ministrstva za pravosodje, ki je z novim kazenskim zakonikom prekinilo prakso iz časa Jugoslavije, saj je pred nami nov in moderen, evropsko primerljiv kazenski zakonik.
Ministrstvo za finance pa je po njegovem mnenju med drugim tudi zaslužno, da imamo najvišjo gospodarsko rast in da imamo v javni blagajni prvič presežek. Gradbišča po Sloveniji so odraz dobrega stanja v državi in zdravih javnih financ, visoke gospodarske rasti in nasploh dejstva, da nam gre bolje.
Glede pobud po izrednem kongresu v N.Si je dejal, da sedaj zagotovo ni primeren čas, saj se moramo resno pripravljati na volitve in vsak izmed nas mora narediti vse za dober rezultat.
Dr. Simon Kolmanič je glede privatizacije NKBM dejal, da smo imeli Slovenci prvič možnost sodelovati pri privatizaciji, kar pa v preteklosti ni bilo tako, saj se je več ali manj lastniški delež delil med bivšimi političnimi elitami, ki imajo danes največ povedati proti načinu privatizacije v NKBM. Prepričan je, da vlada dela zelo dobro, potrebno je le, da sami v javnosti samozavestno predstavljamo naše uspehe, kar bo zagotovo vplivalo tudi na boljšo javno podobo stranke. »Ponosen sem, da sem član N.Si in da sem lahko danes med vami,« je svoj nagovor zaključil dr. Simon Kolmanič.
Mestni odbor N.Si Ptuj
Predsednica LDS Katarina Kresal obiskala Ptuj
Poslanci LDS se zavzemajo za ponovno odločanje o odločitvi kolegija predsednika DZ, da se predlog novele zakona o visokem šolstvu obravnava po nujnem postopku. Poslanci LDS menijo, da bi bil za obravnavo omenjene novele primernejši redni postopek. Navajajo, da je kolegij predsednika DZ odločitev o nujnem postopku sprejel kljub nasprotovanju opozicijskih poslanskih skupin.
LDS med argumenti navaja, da predlog zakona, ki določa pogoje delovanja visokošolskih partnerjev v Sloveniji, ni bil usklajen s socialnimi partnerji in zainteresirano javnostjo. Tako na primer ni jasno, kaj je z akreditacijo mednarodne zveze univerz, kaj je z akreditacijo programov, ki jih ne izvaja še noben od vključenih subjektov v takšno zvezo, kaj je s financiranjem teh programov. Predlog zakona nejasno ureja razmerje med slovensko pravno ureditvijo visokošolskega prostora in mednarodno zvezo univerz. V predlogu so nedomišljeno urejena vprašanja, ki določajo izvajanje strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog Sveta RS za visoko šolstvo. Prav tako naj ne bi bila ustrezno rešena vprašanja, povezana z utemeljenimi pričakovanji študentk in študentov, vpisanih na drugo bolonjsko stopnjo.
Mestni odbor LDS Ptuj
M Si
8
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Volilni kongres SDM
Slovenska demokratska mladina je imela v soboto, 17. maja, v Mariboru volilni kongres. Za predsednika SDM je bil izvoljen Gregor Horvatič iz občinskega odbora SDM Domžale. Kongres je sprejel tudi dve resoluciji - Mladi - energija za prihodnost in Slovenski Pakt za mlade.
Mestni odbor SDM Ptuj
Slovenska ljudska stranka je 11. maja v polni dvorani hotela Union v Ljubljani praznovala Rojstvo pomladi naroda. S to slovesnostjo je SLS proslavila 20. obletnico ustanovitve svoje predhodnice, Slovenske kmečke zveze, prve demokratične politične stranke po II. svetovni vojni v Sloveniji. Kot slavnostna govornika sta nastopila prvi predsednik Slovenske kmečke zveze in SLS Ivan Oman in sedanji predsednik SLS Bojan Šrot. Ivan Oman je v svojem nagovoru med drugim dejal, da je bil kmet tisti, ki je pred dvajsetimi leti oral ledino v prehodu iz totalitarizma v demokracijo. Učinek tega »punta« pa je svobodna, demokratična in samostojna država. To je dogodek, ki ga je vredno praznovati in se ga spominjati. O sedanji Slovenski ljudski stranki pa je povedal, da bo uspevala, če bo spoštovala svoje korenine, če se jih bo zavedala in se po njih ravnala.
Predsednik Slovenske ljudske stranke Bojan Šrot je dogodke izpred dvajsetih let opisal kot dejanja pogumnih in vizionarskih ljudi, ki so na pot demokracije stopili odločno in vztrajno. Prav takratni dogodki pa so sprožili nesluten zgodovinski plaz, začetek demokratizacije države in na to smo lahko upravičeno ponosni.
Na visok jubilej svoje stranke in njeno vlogo v demokratizaciji in razvoju Slovenije ter našega mesta in območja smo ponosni tudi v Mestnem odboru SLS Ptuj.
Mestni odbor SLS Ptuj
Zeleni Slovenije obeležili dan Zemlje na Ptuju
Včasih smo mislili, da je premalo tistih, ki lahko naredimo spremembo. Danes vemo, da to ni več tako. V Sloveniji prihaja do bistrih idej, čistih namenov in volje, da se povežemo in skupaj naredimo premik v mišljenju in načinu našega življenja. Naravo, ki nam je dana v upravljanje, moramo pustiti v takšnem stanju, da bodo od nje lahko živeli tudi naši zanamci.
Temu je bila posvečena tudi akcija Zelenih Slovenije v sodelovanju z Zelenimi Ptuja ob svetovnem dnevu Zemlje, v torek, 22. aprila, na Novem trgu na Ptuju.
Zeleni Ptuja
iti^ftk^mlddihilcuenije
Več pozornosti je potrebno nameniti mladim družinam
lJ tJ	V SMS - Stranki mladih Slovenije - smo ob mednarodnem dnevu družine, 15. maja, ponovno opozorili
www.sms.si	na težke pogoje, s katerimi se srečujejo mladi v Sloveniji, ki si želijo ustvariti družino. V SMS že ves čas
opozarjamo na to, da se večina mladih ne odloča za družine zaradi slabih socialnih pogojev in ne le zaradi sodobnega načina življenja. Že res, da je rek "najprej štalca pol pa kravca« star rek, pa danes velja bolj kot kdajkoli prej. Mladi se za družino odločajo vse kasneje, predvsem ker ni štalc. Pomanjkanje dostopnih stanovanj, dragi vrtci, zahtevne in premalo plačane službe, dolgi delovniki, drage potrebščine za otroke in vse, kar še spada zraven, je enostavno prevelika obremenitev za mlade ljudi, ki se zaradi tega vse pozneje odločajo za družino. Prelaganje odgovornosti z raznimi pojasnili, kot na primer, da je za to kriva ambicioznost mladih žensk, ki želijo izobrazbo in dobro službo ter se zato kasneje odločajo za otroka, je nesprejemljivo. Tudi študenti in študentke bi se odločali za družino, če bi le imeli priložnost. Kako naj si mlad človek z univerzitetno izobrazbo, ki dela vsak dan tudi po 10 ur za manj kot 1000 evrov na mesec, privošči stanovanje in družino? Ali pa nekdo, ki mora preživeti mesec s 400 evri. V SMS se že od ustanovitve stranke zavzemamo za boljše življenjske pogoje za mlade družine. Pri tem je bistvena stanovanjska politika, pri kateri se zavzemamo za povečevanje števila najemniških stanovanj po dostopnih cenah, pa tudi za večje število neprofitnih stanovanj za odkup. Prav tako verjamemo, da bi brezplačni vrtci za vse otroke, kar intenzivno zagovarjamo in promoviramo zadnji dve leti, bistveno razbremenili starše. To pa so le nekateri od vrste predlogov, ki smo jih v SMS pripravljali od ustanovitve, a so večinoma naleteli na gluha ušesa. Ko pa pade nataliteta in postane ogrožena družina kot institucija, se pa vsi sprašujejo, kako to.
Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj
9
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
GOSPODARSTVO
Perutnina Ptuj končala največjo naložbo v tujini
Mesto okusov zaokrožilo 20 milijonov evrov vredni investicijski ciklus v BiH
Perutnina Ptuj je 23. aprila v Brezi pri Sarajevu odprla predelovalni obrat Mesto okusov, ki je največja naložba v zadnjih letih in ena izmed največjih investicij »na zeleno travo« na območju Bosne in Hercegovine (BiH) v zadnjem času. Dvajset milijonov evrov vredno investicijo sta odprla dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor PR ter minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Slobodan Puhalac iz Sveta ministrov federacije BiH.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Perutnina Ptuj je v pičlem letu realizirala eno izmed najpomembnejših tujih investicij v BiH. Mesto okusov, ki ga vodi Enver Sišic, je najsodobneje opremljena predelovalnica pe-
rutninskega mesa v pripravljena živila, kot so salame (Poli), hrenovke in druge jedi iz piščančje-ga mesa. S tem je Perutnina že v tretji državi poleg Slovenije in Hrvaške vzpostavila celo-
Uprava Perutnine Ptuj ter sodelavci, ki bodo bdeli nad Mestom okusov v Brezi. Milan Čuš, Nada Krajnc, dr. Roman Glaser, Tone Čeh, Mladen Andric, Enver Šišic in Svarun Udovič.
viti sistem kakovosti, varnosti in sledljivosti. Tovarna v Brezi svojih izdelkov ne bo prodajala zgolj na trgu BiH, saj bo del proizvodnje namenjen izvozu v države, s katerimi ima BiH posebne trgovinske odnose ter tudi v države Bližnjega vzhoda in islamskega sveta. V tovarni je zaposlenih 140 delavcev, do konca leta, ko bodo pričeli delati v dveh izmenah, se bo število zaposlenih povečalo na 200. Z odprtjem je Perutnina nadgradila svojo prisotnost v BiH, kjer je v preteklih letih že vzpostavila delovanje svoje hčerinske družbe za vzrejo piščancev in obdelavo perutninskega mesa (v Srpcu v Republiki Srbski). »S tem smo odločno pokazali, da želimo biti vodilno perutninsko podjetje tudi v BiH,« je na tiskovni konferenci, ki je bila namenjena
Nove pridobitve so se v Sarajevu še posebej razveselili domačini in predstavniki lokalnih ter državnih oblasti. Ob vseh praktičnih rešitvah, ki zagotavljajo optimirano oskrbo s perutninskimi živili v BiH, so namreč dobili tudi pomembno zaposlitveno priložnost.
Odprtja se je na povabilo uprave PP udeležilo tudi 24 novinarjev iz Slovenije. En dan je bil namenjen tudi ogledu mesta in znamenite Baš Čaršije.
novinarjem iz celotne Slovenije, ki so se odzvali povabilu na odprtje, povedal dr. Roman Glaser. V Brezi so tako perutninarji zagnali ta trenutek najsodobnejši predelovalni sistem v Evropi. Ena od investicijskih zakonitosti Skupine Perutnina Ptuj je namreč ta, da v svoje projekte v presečnem trenutku vgrajujejo najsodobnejšo tehnologijo. To pa zato, da lahko implementirajo v prakso vse tiste rešitve, ki jih ponuja industrija za potrošnikom prijazne oblike in načine prehranjevanja s perutninskim mesom in obdelanimi živili, in zato, da lahko v mesu ohranijo kar največ naravnih lastnosti.
Slovesnosti ob odprtju se je udeležilo veliko ljudi iz različnih držav, izvajalci, ki so pripomogli, da so bila vsa dela končana v rekordnem času, slovenski ter
tuji novinarji, poslovni partnerji, vodstvo in zaposleni Perutnine Ptuj. Prišlo je tudi večje število predstavnikov območnih entitetskih in državnih oblasti, veleposlanica RS v BiH Nataša Vodušek s sodelavci. Po programu, v katerem je nastopil Ptujski
nonet ter folklorna skupina iz Akademskega kulturnega centra univerzitete v Sarajevu, sta slavnostna govornika Slobodan Puhalac in dr. Roman Glaser izvedla otvoritveno dejanje in tudi prva vstopila v Mesto okusov.
V kulturnem programu so nastopili domači folkloristi in Moški komorni pevski zbor iz Ptuja.
10
GOSPODARSTVO / TURIZEM
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Podjetje Tenzor iz Ptuja se uspešno razvija že 15 let
Ptujsko podjetje Tenzor, d. o. o., je eno izmed vodilnih podjetij v Sloveniji na področju tehničnega varovanja. Delovanje je razširilo tudi preko meja, v države bivše Jugoslavije. V maju so obeležili 15 let uspešnega dela. Od začetka delovanja leta 1993 se je Tenzor iz malega (garažnega) podjetja razvil v mednarodno prepoznavno podjetje, ki trenutno zaposluje več kot 40 inženirjev in tehnikov.
Mateja Tomašič
Podjetje Tenzor kupcem na področju tehničnega varovanja ponuja sisteme za zaščito izdelkov pred krajo, videonadzorne sisteme, zgodnje javljanje vloma, požara, perimetrično zaščito, kontrolo pristopa, prepoznavo registrskih tablic in knjižnega varovanja ter avtomatizacije. Njihovi izdelki so primerni tako na področju industrije, bančnih institucij in telekomunikacij kot tudi na področju prometa in trgovin tako v slovenskem prostoru kot v državah bivše Jugoslavije. » V skupino Tenzor so povezana naša hčerinska podjetja v Makedoniji, Srbiji, Kosovu, Črni gori, Hrvaški in tudi v Ljubljani,« je na novinarski konferenci 14. maja ob 15-letnici podjetja Tenzor povedal Miran Senčar, eden od soustanoviteljev in do
Foto: Črtomir Goznik
lani generalni direktor podjetja.
Samo lani so ustvarili promet v višini 4,9 milijona evrov, v zadnjih petih letih pa so prihodki podjetja v povprečju naraščali kar za 20 odstotkov in kot kažejo prvi letošnji rezultati, se ta rast tudi nadaljuje. Promet se je v teh letih kar podvojil. Vodenje Tenzorja, ki ima sedež na Mariborski cesti na Ptuju, je lani od tehničnega direktorja Alberta Beneta in Mirana Senčarja prevzel Bojan Petek.
V podjetju Tenzor je ključna vrednota timsko delo med raziskovanjem in razvojem, projektiranjem, tehnično podporo, po-prodajno pomočjo in servisom. Prav posebno skrb pa namenjajo tudi zaposlenim, ki se redno udeležujejo izobraževanj in usposabljanj, zanje pa
Uspešno razvojno pot podjetja Tenzor so predstavili (z leve) Miha Senčar, namestnik vodje marketinga, Bojan Petek, direktor, in Miran Senčar, predsednik uprave Skupine Tenzor.
izvajajo tudi veliko aktivnosti na področju motiviranja in spodbujanja. Bodoče sodelavce pogosto spremljajo že na njihovi srednješolski poti in jim ob tem pomagajo s štipendijo.
Na slovesnosti, ki so jo pripravili 16. maja v slavnostni dvorani ptujskega gradu, so se dolgoletnim poslovnim partnerjem zahvalili s priznanji, kipci in plaketami Orfeja, deli akademskega slikarja in kiparja Erika Lovka. Posluh za skupnost pa so izkazali še z donacijo za akcijo
Pokrajinskega muzeja Ptuj Z invalidskim vozičkom na ptujski grad.
Podjetje že vrsto let sodeluje v lokalnem okolju v kulturi in umetnosti. V Prešernovi ulici na Ptuju so med letoma 2001 in 2006 vodili galerijo Tenzor, kjer so pripravili več kot 50 razstav in tri mednarodne likovne kolonije. Zadnja leta pa podjetje kot glavni sponzor Ženskega rokometnega kluba Mercator-Tenzor Ptuj podpira in se promovira tudi pri rokometa.
Srednjeveška jurjeva tržnica je namenjena tudi nakupom
Trgovanje se je začelo že zjutraj, krajša ceremonija s predstavitvijo sodelujočih, izobešanje zastav in roke pravice pa je potekala opoldne. Letos je sodelovalo več kot dvajset tržničarjev iz cele Slovenije ter gostje iz sosednje Madžarske. Osrednja tema prireditve je bila 500. obletnica rojstva Primoža Trubarja. Med gosti so bili tudi Manufaktura Janeza Rozmana s tiskarno, Mojstrska delavnica za ročno izdelavo papirja Valvasor ter grajska pisarka društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Z animacijskim programom je
bilo zelo dobro poskrbljeno tudi za najmlajše. Ptujčani in ostali turisti so se na lep sončen dan navduševali tudi nad ostalimi ponudniki, kot so lončarji, rezbarji, pletar, tkalka, usnjar, solinarka, srednjeveško orodje in orožje, srednjeveški nakit, pekarka in si-rarka. Letos je bila srednjeveška tržnica samostojna, torej ni potekala na isti dan kot jurjev sejem. Organizatorji so se želeli izogniti gneči, ki je na dan sejma, ter s tem uspeli narediti kvalitetni turistični produkt. »Navdušeni smo nad obiskom, malo manj
pa nad nakupi domačinov ter turistov. Srednjeveška tržnica je namenjena tudi prodaji in trgovanju, saj tržničarji, ki pridejo,
živijo od prodaje,« je povedal ob koncu gostitelj in predsednik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Boris Zajko.
Z
Ptuj.
adnjo soboto v aprilu je potekala na Ptuju, na Slovenskem trgu, že 4. Srednjeveška jurjeva tržnica, ki so jo organizirali člani društva Cesarsko-kraljevi
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Izdelovanje papirja, kot so to počeli nekdaj.
¿^kpr/M	11
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
TURIZEM
Prva starorimska poroka v Grand hotelu Primus
Terme Ptuj so februarja letos naznanile zanimiv natečaj. Mladoporočenci so se lahko prijavili in potegovali za to nagrado. Barbara Varvoda in Matjaž Matjašič sta postala zmagovalni par ter se 26. aprila v rimskem stilu poročila v Grand hotelu Primus.
Staša Cafuta
»S poroko v rimskem stilu se je uresničilo vse, kar sva si vedno želela. Tako svatje kot midva smo bili z izvedbo izredno zadovoljni. Po zaslugi osebja hotela pa nama bo poroka ostala v trajnem spominu. Posebna zahvala gre gospe Martini Ajster za njeno potrpežljivost in predanost projektu,« sta nepozabno poroko komentirala ženin in nevesta Matjaž in Barbara Matjašič. Javno žrebanje desetih parov, ki so se potegovali za poroko v rimskem stilu, je potekalo 6. marca v Klubu Gemina XIII. Sledili so štirje tekmovalni krogi. Na zadnjem je ob reviji poročnih oblek, ki je potekala konec marca, bil razglašen tudi zmagovalni par, ki se je v rimskem stilu poročil 26. aprila v Grand hotelu Primus. Mladoporočenca sta poročno noč preživela v enem izmed predsedniških apartmajev, edinstvenih v Sloveniji, saj ima vsak izmed njih svoj masažni
Fotoarhiv Term Ptuj
bazenček in savno. Obenem pa vrhunsko bivanjsko izkušnjo bogati še izjemen razgled na ptujski grad in mesto. V prvem tekmovalnem krogu je potekalo tekmovanje v plesu, v drugem krogu so se izžrebani pari pomerili v spretnostnem plavanju v Termalnem parku. Tretji tekmovalni krog je potekal 21. marca v okviru tradicionalne prireditve Vino se predstavi. Po degusta-ciji različnih vrhunskih vin so tekmovalci odgovarjali na vprašanja, povezana s predstavljeno vsebino. Zadnji tekmovalni krog je potekal konec marca in je bil posvečen staremu Rimu in poznavanju svojega partnerja.
»Na dan poroke, ki je potekala na podlagi rimskega izročila, so starši mladoporočencev z darovanjem darov bogovom priporočili zakon mladoporočencev. Obred so vodili svečeniki v templju boga Jupitra. Za veselje svatov po obredu darovanja so
Barbara in Matjaž Matjašič. »Poročni obred vodi flamen ali rimska boginja Venera. Po zgodovinskem izročilu je obred pod baldahinom iz belega platana. Flamen ali svečenik prične z obredom tako, da pove nekaj o zaupanju, ljubezni in zakonski zvezi. Nato ženin pove svojo zakonsko zaobljubo. Za njim nevesta pove svojo poročno zaobljubo. Mladoporočenca pritrdita, da se poročita. Izmenjata si prstane in se poljubita«.
poskrbeli tudi žonglerji, artisti, gladiatorji in legionarji. Po končanem obredu je sledilo slavje v rimskem stilu,« je za ilustracijo razložila Martina Ajster, turistična animatorka in vodja projekta poroke v Termah Ptuj.
Starorimska poroka je tako postala del redne ponudbe. »Zgodba antične rimske tradicije, ki je prepletena v podobi in ponudbi
Primusa, bo vašemu dogodku pripisala posebno vrednost. Naše usposobljeno osebje vam bo pomagalo pri svetovanju, organizaciji in izvedbi svečanega dogodka - poroke v starorimskem stilu,« vabijo mladoporočence organizatorji.
Priznanje Organizacijskemu odboru Dobrot slovenskih kmetij
Peter Pribožič
V Ljubljani je bilo 16. maja na slovesnosti ob dnevu Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije podeljeno priznanje za uspešno delo Organizacijskemu odboru Dobrot slovenskih kmetij. Podelitve smo se udeležili Peter Pribožič - predsednik organizacijskega odbora ter članice odbora Terezija Meško iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Klavdija Petek iz MO Ptuj in Milena Kulovec iz KGZS. Organizacijski odbor Dobrot slovenskih kmetij vsako
leto poveže celotno Kmetijsko svetovalno službo Slovenije pri organizaciji prireditve in združi razstavljalce in obiskovalce na razstavišču. Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so največja vseslovenska prireditev s področja kulinarike podeželja z 19-letno tradicijo. Priznanje sta podelila Peter Vrisk, predsednik, in Nataša Belingar, direktorica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
12
PTUJČANI
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Zavzema se za reševanje mladinske problematike
Pogovor z Andrejem Čušem, predsednikom Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov
Andrej Čuš je aktualni predsednik Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov, ki danes šteje preko 300 dijakov. Poslanstvo sekcije, ki deluje od leta 2001, je predvsem koristna zapolnitev prostega časa ptujskih dijakov z različnimi projekti na vseh področjih, tako od športa, zabave pa vse do seminarjev.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta
Andrej Čuš je dijak ekonomske gimnazije na Ptuju, prav tako pa trenira judo in lahko se pohvali, da je letošnji državni mladinski podprvak. Za predsednika Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov (v nadaljevanju DSKPŠ) je bil izvoljen novembra lani na rednih volitvah. V življenju so mu pomembni tudi prijatelji, s katerimi preživlja preostanek prostega časa. Po končani srednji šoli želi nadaljevati s študijem na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, na smeri Analiza politik in javna uprava.
Kakšen je bil tvoj program, ko si kandidiral za predsednika DSKPŠ? Za kaj se najbolj zavzemaš?
Predvsem sem se odločil za sodelovanje dijaških skupnosti in povezovanje z ostalimi. Prav tako sem se odločil, da pripomorem k izboljšanju položaja mladih na Ptuju in reševanju mladinske problematike.
Se v tem času od novembra lani srečuješ s kakšnimi »problemi« ali vse poteka tako kot si si zamislil?
Moram reči, da vse poteka dokaj načrtovano, nikoli pa ni vse ravno tako, kot se zastavi. Smo mladi in imamo veliko idej, zato pa se včasih tudi malo improvizira. Zadovoljen sem tudi z mediji, ki so nas dobro sprejeli.
Ali so mladi po tvojem mnenju ustvarjalni, kreativni in predvsem aktivni?
Andrej Čuš, predsednik Dijaške sekcije KPŠ: »Verjamem, da bo izobrazba oziroma znanje najpomembnejša sposobnost v 21. stoletju, zato se moramo mladi uspešno izobraziti.«
V tem času sem prišel do kar nekaj ugotovitev. Mladi s(m)o oziroma znamo biti ustvarjalni in izpeljati marsikateri projekt samostojno, čeprav tudi izkušnje nekaj veljajo. Mladi so kar aktivni, predvsem je najbolj popularen šport ali glasba. Takšnih, ki bi nas zanimala politika, je malo manj. (smeh)
Kakšno prihodnost imate mladi v tvojih očeh?
Mladi se moramo izobraziti. Verjamem, da bo izobrazba oziroma znanje najpomembnejša sposobnost v 21. stoletju.
Kaj pa mladi počnete v prostem času?
Mladi smo najrajši v prostem času v družbi, katero si pa izbira vsak sam. Med mladimi je veliko športnikov, glasbenikov in umetnikov, prav tako mnogi v prostem času že delajo preko študentskega servisa in to ne samo med počitnicami.
Kakšna je vloga DSKPŠ?
Dijaška sekcija je krovna dijaška organizacija v Upravni enoti Ptuj, član je lahko vsak dijak, ki ima status dijaka ter prebivališče ali kraj šolanja na Ptuju. Obstajamo zato, da koristno zapolnimo prosti čas ptujskih dijakov z različnimi projekti na vseh področjih tako od športa, zabave pa do seminarjev in podobnega.
Koliko članov imate?
V tem šolskem letu smo dali glavni poudarek predvsem na programski aktivnosti. Imamo že nad 300 članov in vsak teden je kakšen nov član.
Projekti, na katerih trenutno delate?
Ravno te dni pripravljamo 2. dijaški parlament, ki smo ga ustanovili in je po načinu delovanja prvi v Sloveniji. Prav tako želimo ob koncu junija pripraviti športne igre ter koncert skupine, kar pa naj še ostane skrivnost.
Kaj pa je dijaški parlament?
Dijaški parlament je organ znotraj dijaške sekcije. Naloge dijaškega parlamenta so obveščanje dijakov o njihovih pravicah in dolžnostih. Sodeluje pri reševanju različnih težav v posameznih šolah in si prizadeva za možnost glasovanja, ko se odloča o šolskih projektih. Prav tako je prioritetna naloga povezati ptujske dijake.
Kako se financirate?
Financirani smo s strani Kluba ptujskih študentov (KPŠ), pod katerim tudi delujemo. Mesečno razpolagamo s približno 200 evri in jih zadnje čase tudi vedno porabimo, saj so aktivnosti tako zadane.
Ali sodelujete še s katero drugo organizacijo?
Dijaška sekcija je politično nevtralna organizacija in v tem letu nismo veliko sodelovali z drugimi. Sodelujemo z Dijaško organizacijo Slovenije (DOS), ki je krovna dijaška organizacija v Sloveniji, v februarju nas je obiskal tudi predsednik Rok Hodej.
Pri čem konkretno pa sodelujete z DOS-om?
Sodelujemo pri parlamentu, prav tako se medsebojno podpiramo, ko gre za projekte in delovanje samo. DOS prav tako pripravlja razpise za sofinanciranje projektov in sodelovanje, na katere se redno odzivamo.
Sodelujete tudi s Centrom interesnih dejavnosti?
Njihove prostore koristimo po potrebi, včasih izpeljemo kakšno sejo v prostorih CID-a. Prav tako pa želimo v naslednjem šolskem letu v sodelovanju s CID-om razširiti dijaški parlament.
V preteklih mesecih ste izpeljali kar nekaj projektov. Katere?
Dijaški parlament, nasilje na ptujskih srednjih šolah, problematika dijakov na Ptuju, tečaja samoobrambe so teme obširnejših projektov. Prav tako smo izpeljali različna tekmovanja in turnirje v športu.
Kako ste se lotili projektov Nasilje na ptujskih srednjih šolah in Problematika dijakov na Ptuju?
Pri obeh projektih smo anketirali naključnih 1000 dijakov vseh ptujskih srednjih šol in ankete tudi analizirali. Rezultati so pokazali različne probleme, zato smo se odločili formirati dijaški parlament in tako zbližati ptujske srednje šole oziroma njene dijaške skupnosti in skupaj najti ustrezne rešitve ali predloge za izboljšanje stanja.
Katere probleme imajo mladi?
Kar se tiče dijaške problematike, so mladi predvsem nezadovoljni s prehrano, neurejenimi prostori za kajenje in prisotnostjo nasilja. Žal pa smo na podlagi anket ugotovili, da zelo majhno število mladih nasilje posreduje odgovornim. Mladi, predvsem dijaki, pogrešajo prostore za mlade. Vse pa kaže, da bomo v kratkem dobili mladinsko hišo.
Kaj želiš sporočiti mladim?
Mladim sporočam, da naj koristno preživijo svoj prosti čas, obenem pa bi jim zaželel prijetne poletne počitnice.
¿^kpr/M 13
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
OKOLJE IN PROSTOR / KULTURA
Ne bi smela biti smetišče, Zemlja bi morala biti naš dom
Staša Cafuta
Po vsem svetu je 22. april razglašen za dan Zemlje. Upam, da se vsak izmed nas vsaj nekajkrat na leto vpraša: »Kaj meni daje Zemlja in kako ji njeno dobroto vračam?« Ekološka osveščenost se v svetu zelo razlikuje. Pri nas so na primer plastične vrečke po večini zastonj, na Irskem denimo pa morajo kupci za vsako vrečko plačati dodatnih 15 centov.
Ravno zaradi tega, ker pri nas vrečke za vsako stvar, ki jo kupimo, dobimo zastonj, redkokdo v trgovino, naj si bo špecerija
Fotoarhiv Altius, d. o. o.
ali pa trgovina z oblačili, s seboj prinese že uporabljeno nosilno vrečko, ki jo je brezplačno dobil pri prejšnjem nakupu. Slovenci na leto porabimo od 300 do 600 milijonov plastičnih vrečk, ki postajajo vedno večji ekološki problem. Njihov razkroj na smetiščih traja kar tisoč let. Ne razkrojijo pa se popolnoma, ampak se spremenijo v plastični prah, ki zastruplja podtalnico in onesnažuje zrak.
Vsako leto podjetji Čisto mesto in Altius organizirata dogodek
Ekološka osveščenost po svetu
Nemčija proizvaja iz energije vetra več električne energije kot katerakoli druga država.
Do leta 2009 bodo v Avstraliji prepovedali uporabo žarnic z žarilno nitko. Prebivalci jih nadomeščajo z energijsko varčnimi žarnicami. Do leta 2009 bo v New Yorku na voljo 320 kolesarskih stez. Malezijci bodo morali uporabljati deževnico za stvari, kot sta zalivanje rastlin in splakovanje straniščnih školjk. Prečiščeno vodo uporabljajo samo za pitje in kuhanje.
V Ljubljani na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju pa do konca maja poteka razstava Živi, ki opozarja na ogrožene živalske vrste, biološko raznovrstnost in na trajnostni razvoj.
Tradicionalnega dogodka Zemlja ni smetišče, zemlja je naš dom se je udeležilo osem osnovnih šol ter ptujski vrtci.
Zemlja ni smetišče, zemlja je naš dom. Letos so v sodelovanju z vrtci in šolami predstavili različne okoljske tematike. Poudarek je bil na ravnanju z odpadno embalažo. Dogodek so popestrili z dramskimi igrami, plesom in glasbenimi točkami. Dogodka se je udeležilo osem šol iz Ptuja in okoliških krajev: OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Ljudski vrt in podružnica Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Martin Kores
Podlehnik, OŠ Mladika, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava in OŠ Hajdina ter Vrtec Ptuj. Otroke je zabavala klovnesa Mika - Maka. Čisto mesto, katerega poslanstvo je skrb za čisto okolje in njegovo ohranjanje, je na stojnici delilo kompost. Podjetje je tudi vsaki sodelujoči šoli podelilo 10 vreč komposta.
Vsak Slovenec povprečno ustvari 440 kilogramov odpadkov letno!
Junij v Mestnem gledališču Ptuj
Rene Maurin
Junij je že tradicionalno mesec, ko mgP zaključuje svoj program v gledališki stavbi in se odpravlja pod nebesni svod, kjer naši razpoloženi glumači in akterji razkrijejo svojo umetelnost pred vsemogočnim in neskončnim, prej omenjenim, nebeškim svodom. Seveda pa je pred tako veliko selitvijo potrebno zapustiti gledališče v velikem slogu, kar se bo letos ponovno zgodilo s 5. Slovenskim festivalom komornega gledališča - SKUP '08.
V začetku meseca bo festival že v polnem zagonu, kar pomeni, da bo ptujsko občinstvo lahko prišlo pogledat predstave prav vseh slovenskih profesionalnih stalnih gledališč. Seveda bo festival potekal v povsem drugačnih pogojih kot prejšnji,
Avtor grafike: Fenos saj občinstvo in nastopajoči več ne bodo potrebovali pahljač in ostalih improviziranih hladilnih sredstev, katere bo končno nadomestilo klimatsko hlajenje. Tričlanska strokovna žirija v sestavi hrvaške teatrologinje in kritičarke Dubravke Lampa-lov, prvaka Drame SNG Maribor Vlada Novaka in igralca ter režiserja Nika Goršiča bo poizkusila iz videnega izluščiti in nagraditi dosežke ustvarjalcev, ki izstopajo. Vi, drago občinstvo, pa boste z glasovanjem ponovno odločili, kdo bo prejel veliko nagrado festivala za najboljšo predstavo festivala! Po zaključenem SKUP-u pa se mgP ponovno seli na atraktivno in čarobno prizorišče gradu Vur-berk, kjer si boste lahko ogledali
dve izmed najbolj odmevnih predstav sezone. Poglejte, zakaj Raztrganci/Učenci in učitelji dvigujejo na noge slovensko občinstvo po vsej državi in zakaj vas Tošev Hamlet prilepi na sedež, ki ga sploh nočete zapustiti!
Seveda pa se bo julija kovalo
naše naslednje razbeljeno železo in kmalu se bomo znašli že zelo blizu drugega ovinka v mgP: Ovinek II - omejitve hitrosti ni! Druge novosti, povezane z delovanjem mgP, so selitev garderobe v kletni prostor, ki bo omogočil večje površine predprosto-ra pred parterjem, ki se je še zmeraj izkazal kot utesnjen, in možnost nakupa vstopnic za prireditve v Mestnem gledališču Ptuj preko portala, ki ga najdete na spletnem naslovu www. esiti.com. Vstopnice boste lahko kupili s kreditnimi karticami ali preko sistema Moneta. Poleten pozdrav v imenu kolektiva mgP!
14
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Razstava Gospodje Ptujski
V Pokrajinskem muzeju Ptuj je bila 15. maja slavnostna otvoritev razstave o Gospodih Ptujskih, srednjeveški rodbini, ki je najverjetneje prišla z Bavarske in je po ptujskem gradu sprejela novo izvorno ime. Na ptujskem gradu je rodbina živela več kot tristo let (1131 do 1438). V prvi polovici 15. stoletja je bilo v njeni posesti kar 29 gospoščin (Ptuj, Ormož, Borl, Vurberk, avstrijska Koroška, avstrijska Štajerska, Dunaj). Gospodje Ptujski so sodelovali v visoki politiki, imeli so vpliv na gospodarski razvoj in intenzivno gradbeno dejavnost. Po njihovi zaslugi so bili ustanovljeni dominikanski in mi-noritski samostan na Ptuju ter komenda v Veliki Nedelji. Zgraditi so dali tudi romarsko cerkev na Ptujski Gori.Po pomenu so jih prekašali le grofje Celjski.
Iva Ferlinc
Na razstavi je prikazano politično, vojaško in gospodarsko delovanje Gospodov Ptujskih, njihove povezave s srednjeevropskimi plemiškimi rodbinami in njihova vloga v razvoju območij, v katerih so delovali. Poudarjen je prikaz njihove gradbene in mecenske dejavnosti, po čemer najbolj slovijo. Avtorica razstave je dr. Polona Vidmar, ki je odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi z razstavo.
Kako se je vse začelo, od kod ideja za razstavo?
Ko sem prišla v muzej, sem nameravala napisati doktorsko disertacijo, vendar na drugo temo, nakar se je pokazalo, da so Gospodje Ptujski izredno zanimiva tema, ki pa je slabo raziskana. Gospodje Ptujski so se sicer velikokrat uporabljali v umetnostnozgodovinski literaturi, v člankih in katalogih, vendar pa gradivo še ni bilo doslej zbrano. Moja disertacija je bila pravzaprav samo obravnava teme z umetnostnozgodo-vinskega vidika, k razstavi oz. k celotnemu projektu pa je bilo potrebno pritegniti zgodovinarja, ki je dodal zgodovinski vidik raziskovanja. To je Boris Hajdi-njak, ki je soavtor razstave.
Kako je razstava zasnovana?
Zasnovana je tako, da na eni strani pokaže življenje in delo najpomembnejših Gospodov Ptujskih, se pravi izmed 26 moških predstavnikov, ki se pojavljajo v virih, sva jih izbrala 9, ki sva jih posebej izpostavila, hkrati pa je prikazano življe-
Foto: Boris Farič
nje v času Gospodov Ptujskih, predvsem na Ptuju in v Ormožu ter poudarjene so stavbe oz. spomeniki, ki so jih ustanovili Gospodje Ptujski oz. so jih dali zgraditi, in sicer dominikanski samostan, minoritski samostan in komenda nemškega viteškega reda v Veliki Nedelji.
Kakšne vire ste uporabljali za razstavo?
Izkazalo se je, da je ohranjenega zelo malo materialnega gradiva, kar se tiče premične kulturne dediščine, se pravi predmetov. Ohranjeni so pisni viri, ki so zelo številni, vendar so razpršeni po več arhivih, predvsem so v Gradcu, na Dunaju, v Mariboru in Ljubljani. Na Ptuju je zelo malo virov. Hranijo se fotokopije številnih pisnih virov, kjer se omenjajo Gospodje Ptujski, in ki so bili načrtno izbrani v prejšnjih desetletjih, ne hranijo pa originalnega gradiva. Torej ohranjeni so pisni viri in seveda deli stavb, ki so jih Gospodje Ptujski dali zgraditi. Nekateri deli stavb, kot so kapiteli, konzole, rebra obokov so bili v restavratorskih posegih v dvajsetem stoletju izvzeti iz samih spomenikov, ker so bili sekundarno vzidani v stene in so bili potem prepeljani v ptujski muzej, tako da smo jih lahko razstavili v originalu, sicer pa so stavbe predstavljene s fotografijami.
Kako dolgo ste snovali to razstavo?
Ko sem prišla v muzej pred 10 leti in ko sem se začela ukvarjati s to temo, smo že razmišljali o
Dr. Polona Vidmar, Joco Tarbuk, mag. Alojz Erlač in dr. Štefan Čelan.
razstavi, ki pa je bila sprva zasnovana kot pot po spomenikih Gospodov Ptujskih (Po poteh Gospodov Ptujskih). Torej pot, ki bi obiskovalca vodila na ptujski grad, v ptujski dominikanski samostan, minoritski samostan, proštijsko cerkev sv. Jurija, Marijino cerkev na Ptujski Gori, ormoški grad, grad Borl. Potem pa se je pokazalo, da je takšno razstavo precej težko izpeljati in smo se odločili za klasično postavitev v prostorih ptujskega gradu, za katere z veliko verjetnostjo domnevamo, da so jih dali zgraditi Gospodje Ptujski in so jih tudi uporabljali v času svojega življenja. Torej drugo nadstropje osrednje stavbe ptujskega gradu. Vendar pa vabimo obiskovalce, da se vseeno udeležijo te poti Gospodov Ptujskih, da si sami ogledajo še druge spomenike. Možno si je ogledati oba ptujska samostana. Eden je še delujoč, v drugem so prostori ptujskega muzeja z zbirkami, tudi grad Ormož si je moč ogledati, grad Vurberk je v bližini, je sicer v ruševinah, vendar dostopen. Prav tako pa si lahko obiskovalci ogledajo cerkve, kot sta cerkev na Ptujski Gori, proštijska cerkev, torej lahko si ogledajo in stavbe, ki so jih dali zgraditi Gospodje Ptujski.
To je največji projekt Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je posvečen predsedovanju Slovenije Evropski uniji.
Drži. Letošnji poglavitni projekti številnih muzejev so bili
posvečeni predsedovanju EU.
Kdaj lahko pričakujemo kakšno publikacijo?
Publikacija bo poleti, upamo da čim prej. Sedaj pa je na voljo zloženka na osmih straneh, ki na kratko prikazuje delovanje Gospodov Ptujskih, seveda s poudarkom na cerkvah in samostanih, ki so jih dali zgraditi. Zloženko je moč kupiti na ptujskem gradu.
Bodo organizirana kakšna vodenja po razstavi?
Organizirana so vodenja; nekaj mojih kot avtorice razstave, vodijo pa tudi muzejski vodniki, pedagogi, organizirane so tudi delavnice za otroke. Čaka nas še predstavitev filma, ki se že vrti v razstavišču. Ta bo javnosti posebej predstavljen. Posneli smo namreč 30-minutni dokumentarni film, ki je zasnovan podobno kot razstava, se pravi pripoveduje zgodbo o najpomembnejših predstavnikih Gospodov Ptujskih in nekoliko osvetli ozadje njihovega časa.
Potrebno je še poudariti, da je to trenutno edina razstava o srednjeveški preteklosti Ptuja, ki jo je mogoče videti na Ptuju, saj Ptuj nima mestnega muzeja ali neke mestne zbirke razen od 19. st. dalje. Tako je to priložnost, da ljudje vidijo tudi nekaj o ptujski zgodovini. Mesto je imelo v preteklosti precejšen pomen. Razstava bo zagotovo vsem željnim razsvetlila poznavanje vloge in delovanja te pomembne rodbine.
15
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
KULTURA
Stojan Kerbler - Dvorišča
Mojster fotografije Stojen Kerbler je ob svoji 70-letnici razstavil najnovejši cikel z naslovom Dvorišča. Fotografije so od 22. maja 2008 na ogled v razstavišču knjižnice Ivana Potrča in v galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju. Razstava je nastala v sodelovanju z umetniškim društvom Stara steklarska, ki je tudi izdalo katalog, besedilo zanj pa je napisala velika poznavalka mojstra dr. Marjeta Ciglenečki. Katalog je dvojezičen. V Knjižnici Ivana Potrča so na ogled tudi trije dokumentarni filmi o Stojanu Kerblerju ter nekaj najpomembnejših fotografij njegovih prejšnjih ciklov.
Iva Ferlinc
Spodbuda za nastanek novega cikla je bila fotografska delavnica za mlade, na kateri je Stojan Kerbler vodil mlade ustvarjalce po ptujskih dvoriščih. Prve fotografije dvorišč so začele nastajati že leta 2004 in so avtorju služile kot novoletne voščilnice. Spet so bile predstavljene leta 2005 ob likovni prireditvi v organizaciji društva Stara steklarska. Sicer pa je avtor sistematično raziskoval mesto že na začetku devetdesetih let, ko je zbiral fotografije za monografijo Ptuj: Najlepši pa zame je Ptuj. V tej publikaciji je mesto prikazano v kar najlepši podobi. Nov cikel fotografij pa upodablja dvorišča starega mesta natančno takšna, kot so. Na razstavi je torej moč videti fotografije dvorišč, ki jih je avtor naslovil kar po poštnih naslovih. To so precej neurejena
Foto: Stojan Kerbler
dvorišča, veliko je prizidkov, pročelja stavb imajo razpadajoče fasade, veliko je nakopičene krame, odtočnih kanalov, na stavbe so nameščene klimatske naprave ... Nekatera dvorišča so se spremenila v parkirišča, druga spet hranijo starinske vodnjake z ročnimi črpalkami. Zanimivo je, da na fotografijah niso prisotni ljudje, so pa prisotni preko predmetov, ki jih najdemo vse polno na dvoriščih.
Svoj cikel je Kerbler ustvarjal v poznem jesenskem in deloma zimskem času, pretežno v oblačnih dnevih, saj je, kot pravi, želel najti difuzno svetlobo, kjer sence ne motijo kompozicije fotografije. V tem času tudi ni bujnega rastlinja, ki bi zastiralo pogled. Na nekatere fotografije je avtor ujel meglice, s katerimi je zakril tisto, česar ni želel prikazati.
Prešernova 27.
V ciklu dvorišča je Kerbler začel uporabljati nov format, in sicer kvadrat (6 x 6), vztrajal je pa pri širokokotnem objektivu (50 mm), ki je postal že njegova posebnost. Prav tako je vztrajal pri črno-beli tehniki in črnemu robu, kar dokazuje, da so negativi skoraj v celoti kopirani v pozitiv. Format kvadrata se po besedah dr. Marjete Ciglenečki likovno ujema z upodabljanjem
dvorišč, saj je kvadrat vase zaprta oblika, tako kot so dvorišča zaprti prostori.
Cikel predstavlja dokument mestnih predelov, ki se bodo v nekaj letih zagotovo bistveno spremenili. Kot sam avtor pravi, je eden od namenov razstave iztrgati pozabi manj znane in manj vidne, a po svoje zelo zanimive kotičke našega mesta.
Za razigranim imenom Jararaja se skriva neulovljiva glasba
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je na Ptuj povabilo slovensko skupino s posebnim značajem. Jararaja je štiričlanska zasedba, ki svoj temperament črpa iz slovenske ljudske glasbe. Janez na harmoniki, Gregor s klarinetom, Vasja z violino in Petra ob kontrabasu so številne poslušalce v amfiteatru ptujske Gimnazije navdušili z avtorsko ter ljudsko glasbo, ki jo povezujejo z jazzom, klezmerjem, balkanskimi ritmi, tangom in rock'n'rolom.
Mateja Tomašič
Njihovo ime je skovanka besede raja ter indijskih besed »ioro«, kar pomeni leto, poletje, in »ja-ren«, kar pomeni čist in zveneč glas. Začetki etnoskupine Jararaja segajo v leto 2002. Že preden so postali ansambel, so bili prijatelji. Janez, Petra in Gregor so se
spoznali na folklori, Vasja pa je bil Janezov sošolec na fakulteti za fiziko. Danes ima skupina za sabo že več kot 50 gostovanj v tujini ter zelo uspešen koncert z gosti pred polnim avditorijem ljubljanskih Križank. Nastopov po Sloveniji že dolgo več ne
štejejo, glasbila pa vzamejo v roke tudi ob dobri prijateljski družbi, so pa tudi izdali svojo zgoščenko z naslovom Jara raja. Poleg obvladovanja svojih instrumentov so vsi člani vešči tudi petja. Vodja skupine Janez Dovč, nekaj let tudi član zasedbe Terrafolk, je multiinstrumenta-list, saj igra še na saksofon, klavir, kontrabas, violino, klarinet, skratka na vse, kar mu pride naproti. Petra Trobec je kontra-basistka in vokalistka skupine. Kalila se je pri folklorni skupini Emona v Ljubljani. V glasbeni šoli Moste-Polje se je učila igrati harmoniko ter takrat igrala tudi v različnih harmonikarskih sesta-
vih. Klarinetist Gregor Budal je študent obramboslovja, violinist Vasilij Centrih pa je ob Jararaji še član Mladinskega simfoničnega orkestra Celje. Melanholični violinist, metalski klarinetist, ra-sta harmonikar in kontrabasistka skupaj torej izvajajo in na novo poustvarjajo ljudsko glasbo, saj menijo, da se o njej da govoriti na način, ki je ljudem všeč. Pa ne samo tistim, ki so stari nad petdeset let. Na Ptuju, kjer sta se jim na odru pridružila še Sergej Randelovič na tolkalih in kitarist Robi Pikl so s svojo neverjetno energijo, zanimivo glasbo ter njeno posrečeno interpretacijo navdušili poslušalce.
16
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
»Sem slikar. Če sem pa umetnik, naj presodijo drugi.«
Od 10. aprila dalje je bila v Miheličevi galeriji na Ptuju na ogled razstava slik Mirka Rajnarja z naslovom Bele slike. Skoraj en mesec po odprtju razstave je izšel katalog, ki je bil javnosti predstavljen 5. maja, hkrati pa je potekal pogovor z umetnikom Mirkom Rajnarjem. Z njim se je pogovarjala Stanka Gačnik, kustosinja Miheličeve galerije.
Iva Ferlinc
Mirko Rajnar je akademski slikar, rojen v Murski Soboti, kjer dela in živi tudi danes. Rajnar je v Miheličevi galeriji razstavil svoja zadnja dela, ki jih je preprosto poimenoval Bele slike. Izhajajo iz umetnikovega najnovejšega opusa, porojenega že leta 2001 s tragičnim septembrskim dogodkom. V novem opusu je avtor uporabil nov optimizem, zamenjal je figuraliko s krajino. Dela so nastala v tradicionalni slikarski tehniki olja na platnu. Barve, ki jih uporablja, so nežne in zabrisane, s čimer dosega vizualne učinke, ki jih s prostim očesom komaj zaznamo. To doseže s številnimi nanosi barv na
Foto: Boris Farič
platno, tako da se na slikah prelivajo nežna zelena, rumena in bela barva. Pretežno upodablja krajino v formi horizonta. Izhaja seveda iz rodnega Prekmurja. Določene slike delujejo povsem abstraktno, vendar pa gre zgolj za izreze ali odseve realnega sveta te prekmurske krajine, sence, ki so nam čisto blizu in nas obdajajo.
Na vprašanje, katera barva mu je všeč, pravi, da njegove slike ne vsebujejo veliko barv. Barve so kot toni v glasbi - sosledje prave kompozicije da pravo melodijo, ki nam je všeč ali nas odbija. Dela nastajajo iz neke želje, intimne izkušnje.
Bele slike Mirka Rajnarja v Miheličevi galeriji.
Poslužuje se pretežno motivike oprijemljivega sveta. Zanima ga stanje in ne zgodbe, kjer niso potrebne dodatne razlage. Slika mora prepričati s svojo realnostjo. Vendar pa njegove slike postavljajo vprašanja. S sfumato tehniko slika meglena jutra, saj je za Prekmurje značilna megla, ki se občasno prevesi kar v naslednji dan. Meglo slikar enači z usodo slikarstva v slovenskem
prostoru. Tako kot ne vemo, kaj bo za meglo, ne vemo, kaj se bo zgodilo s slikarstvom. Likovni umetniki imajo namreč težave s preživetjem. Veliko jih išče alternativne načine zaslužka. Trg je v Sloveniji preprosto premajhen. Sicer pa optimistično gleda na prihodnost. Pravi, da je slikarstvo kljub mnogim napovedim še zmeraj preživelo, tudi tokrat bo.
Novoletna zabava tudi v angleščini
Prav posebna multimedijska knjiga treh avtorjev Novoletna zabava, ki jo je leta 2006 v slovenskem jeziku izdalo Umetniško društvo Stara steklarska, je te dni dobila izdajo v angleškem jeziku. Avtorji knjige so pisatelj Zdenko Kodrič, slikar Dušan Fišer in jazz kitarist Samo Šalamon.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Knjiga združuje šest zgodb in šest slik oziroma ilustracij, ki so naslovljene enako kot zgodbe. K temu pa lahko poslušate tudi dodano zgoščenko s šestimi jaz-zovskimi skladbami. Tudi zgodbe lahko poslušate, saj sta knjigi dodani še zgoščenki z vsemi šestimi zgodbami, ki sta jih prebrala igralca Peter Ternovšek in Iva Krajnc. Spremno besedo tej zvočni knjigi je napisal Milan Dekleva, ki med drugim pravi, da so zgodbe podobe sveta in da so podobne knjige na Slovenskem prava redkost. Slovenska izdaja je izšla v 1200, angleška pa v 1000 izvodih. Slednja je opremljena z dvema zgoščenka-
ma. Na eni so jazzovske skladbe Sama Šalamona. Izvajalci le-teh so najboljši evropski jazzovski glasbeniki: harmonikar Luciano Biondini, bobnar Roberto Dani, tubist Michel Godard ter njihov avtor jazz kitarist Samo Šalamon, na drugi pa so tri zgodbe, ki jih pripoveduje Peter Ternovšek. S tem so bralcem v tujem jeziku poskušali prikazati, kako zveni slovenski jezik ter jim približati slovensko literaturo. Knjiga pa je namenjena tako tujim kot tudi domačim bralcem, ki obvladajo angleški jezik. Pri izidu knjige so sodelovali še oblikovalec Darko Ferlinc, recenzist, pesnik, pisatelj in publicist Milan
»Po knjigi posegajo predvsem ljubitelji resne literature,« je povedala urednica knjige Nevenka Dobljekar, ki sta ji ob predstavitvi angleške izdaje delala družbo avtorja Zdenko Kodrič in Dušan Fišer.
Dekleva ter urednica Nevenka Dobljekar.
UD Stara Steklarska je sodelovalo tudi pri pripravi razstave najnovejšega ciklusa fotografij mojstra Stojana Kerblerja Dvorišča, ki je od 22. maja dalje postavljena v Knjižnici Ivana Po-
trča Ptuj in v galeriji Magistrat v Mestni hiši. Razstava, ki se vsebinsko razlikuje od avtorjevega dosedanjega dela, je posvečena njegovi 70. obletnici in bo potovala tudi v druga slovenska mesta.
17
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Letni koncert slogovno zaokrožen
Koncert Mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg - Ptuj
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivan Rudolf pod vodstvom zborovodje Mitje Gobca je 24. aprila v Domu krajanov na Bregu priredil 5. letni koncert z naslovom Slovenski državni prazniki in dela prosti dnevi v ogledalu zborovske pesmi. Gosta večera sta bila povezovalka Nataša Štumberger in harmonikar Edi Klasinc.
Staša Cafuta
Na koncertu smo slišali že skoraj pozabljene delavske, partizanske, nabožne in obredne skladbe v vrstnem redu, kakor jih narekujejo slovenski državni
Foto: Jože Cajnko, Staša Cafuta
prazniki in dela prosti dnevi, ki jih je v letošnjem letu štirinajst: novo leto, slovenski kulturni praznik, velika noč, dan boja proti okupatorju, praznik dela,
Zbor šteje 24 pevk in pevcev. Vsi po vrsti so pravi pevski navdušenci.
dan državnosti, Marijino vnebovzetje, dan reformacije, dan spomina na mrtve, božič ter dan samostojnosti. Za piko na i so dodali še pesem Pijmo ga pijmo za »nepraznik« 11. novembra, dan sv. Martina, v upanju, da še postane praznik.
Ker pa je sam naslov koncerta nudil precejšnje možnosti v okviru povezovalnega besedila, se je zborovodja Mitja Gobec odločil, da bo vezno besedilo med pesmimi, pripravljal ga je
praznik se je pred leti imenoval Dan Osvobodilne fronte, saj je spomin na leto 1941, ki je bilo pomembno za usodo Slovencev - tudi za nas v samostojni Sloveniji. V Vidmar-jevi vili na Večni poti v Ljubljani so na ta dan ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. S tem so položili temelje slovenske državotvornosti. Vsaka oblast lahko delček zgodovine zamolči, spremeniti pa je ne more!« Vsa vezna besedila so izredno zanimiva in poučna, saj so nas skupaj s pesmimi popeljala skozi praznike in pojasnjevala pomen posameznih praznikov.
»Zborovstvo sega v polovico 19. stoletja, torej ima že 160 let. Preživelo je vse vojne, krize, sisteme in živi še danes. S kon-
Mitja Gobec je zborovodja že od ustanovitve Mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa
certom sem izredno zadovoljen. Poleg upokojencev so prišli tudi ljudje iz Ptuja, ki jih ta tematika zanima. Potrjene imamo kar tri ponovitve po Sloveniji. Sicer pa ponujamo vsem slovenskim zborovodjem, da za svoje letne koncerte uporabijo naslov našega koncerta,« je povedal Mitja Gobec.
dobrega pol leta, informativno, (politično) kritično in šaljivo. Tako so na primer pevci in pevke za dan upora proti okupatorju, ki ga vsako leto obeležimo 27. aprila, zapeli pesem Hej tovariši. »Praznik na dan 27. aprila se sedaj imenuje dan upora proti okupatorju. Ime seveda ni dovolj jasno, saj se lahko nanaša na okupatorje v 2. svetovni vojni, na junijske dogodke v letu 1991 ali pa na vsakodnevne vpade Hrvatov na naše ozemlje. Ta
Mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa združuje 24 pevk in pevcev. Kljub starejšim pevskim glasovom jim uspeva vsako leto pripraviti letni koncert dvanajstih novih skladb, ki jih smiselno povežejo v slogovno zaokrožen koncert. Lani so uspešno predstavili koncert z naslovom »Slovenske ponarodele pesmi«. V programskem smislu se razlikujejo od drugih zborov. V spored vključujejo skladbe, ki jih drugi ne pojejo ali pa zato nimajo motiva ali poguma.
Nekaj pevk in pevcev si je na koncertu pripelo Gallusove značke, priznanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Značke je pevkam in pevcem podelila Nataša Petrovič, vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti na Ptuju. Bronaste Gallusove značke za več kot pet let prepevanja so prejeli: Viktor Kikelj, Marija in Marjan Lah, Marija Mirkovič, Marjana Trstenjak Majcen in Katica Zajšek.
Zlati Gallusovi znački za več kot petindvajset let prepevanja sta prejeli: Silva Kajtezovič, ki je tudi predsednica zbora, in Marjana Podgorelec.
v
Mladinski pevski zbor OS Mladika na festivalu Attacca
V sredo, 23. aprila, se je mladinski pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne udeležil Mednarodnega pevskega festivala Attacca v Mariboru, ki ga že drugo leto prireja zbor Carmina Slovenica pod vodstvom
Karmine Šilec.
Naš zbor je zapel štiri pesmi: Lebičevo Poletje, Yorkovo Monkey and turtle, ljudsko iz Rezije v priredbi Pavla Merkuja Čarni kus in Estesovo Sing, Sing.
Na festivalu so se predstavili tudi francoski mladinski pevski
zbor A tre voci, ki je gostoval tudi na OŠ Mladika, zbor Carmina Slovenica Júnior, Secunde CS in koncertni zbor Carmina Slovenica.
V zaključni točki festivala so se vsi zbori združili in skupaj zapeli pesmi: Can you hear me, Dream
a dream, Ko se smeješ in Time to say goodbye.
Vse pevke in pevec ter zboro-vodkinja Jasna Drobne so za sodelovanje na festivalu prejeli diplome.
Teja Jurič, 6.a, OŠ Mladika
18
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Grajenski šolarji smo praznovali
v
Ker letos mineva pet let od podpisa ekolistine, je bil letošnji dan šole OS Ljudski vrt,
podružnice Grajena, ekološko obarvan
Nada Sevšek, koordinatorka Ekošole
Grajenski šolarji smo dan šole praznovali dva dni. 15. aprila so potekale različne dejavnosti: učenci razredne stopnje so pokazali svojo ustvarjalnost pri
Fotoarhiv OŠ Grajena
pod vodstvom učiteljic Brigite Koštomaj in Irene Pukšič.
Obe učiteljici sta bili tudi nosilki svečane prireditve ob dnevu šole, ki smo jo izvedli v petek,
Slovesna prireditev je bila v znamenju Ekošole.
izdelovanju različnih izdelkov iz naravnih in odpadnih materialov, učenci predmetne stopnje pa so se odpravili na pohod.
Sledile so športne igre, pri katerih so se jim pridružili tudi starši. Svoje spretnosti so lahko preverili tudi na hoduljah in na smučeh za štiri osebe. To je bilo smeha! Dan smo končali s kulturo. Ogledali smo si ekološko obarvano pravljico Žalostna princeska, ki so jo pripravili učenci 5. razreda devetletke,
Grajenski ekošolarji smo tudi trikratni zmagovalci na različnih natečajih!
Poročali smo že, da smo med glavnimi državnimi nagrajenci v projektu Ekošole Slovenija Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov. Tokrat se lahko pohvalimo z zmago na natečaju Altiusa na temo Čista voda - pozdravimo prihodnost. Najboljši plakat o pomenu varovanja in ohranjanja čistih voda so izdelali učenci 5. razreda z mentorico Milko Koser.
Na natečaju Telo - šport - voda, ki ga je razpisala ekošola Slovenije v sodelovanju s TV Slovenija (oddaja Šport - špas), pa imamo kar dva zmagovalca: v kategoriji literarnih prispevkov je zmagala Iva Kampl z mentorico Ireno Pukšič, najboljši informativni plakat pa so izdelali učenci oddelka podaljšanega bivanja z mentorico Nado Sevšek.
je podpisa udeležila Sonja Ur-šič, ki je bila navdušena nad videnim in slišanim. Ekolistino so podpisali še predstavnica staršev Liljana Kampl, koordinatorki projekta na šoli Vanja Majcen in Nada Sevšek ter predstavnica učencev Iva Kampl.
Podpisu ekolistine je sledil bogat in raznolik kulturni program, ki je navdušil vse navzoče. Odlično so zapeli vsi trije pevski zborčki, navdušili pa so tudi recitatorji, plesalci, igralci, glasbeniki ... Prireditev je s svojim ubranim petjem obogatil
tudi moški pevski zbor Grajena. Za domiselno sceno je poskrbela Tatjana Slanič.
Po predstavi je bila pred šolskim vhodom ekostojnica, kjer so bili razstavljeni izdelki, ki so nastali na torkovih delavnicah. Izkupiček od prodaje teh izdelkov smo namenili našim vrstnikom v Malaviju. Vsi obiskovalci pa so dobili tudi zloženko o pravilnem razvrščanju odpadkov ter Utrinke, šolsko glasilo, ki ga je uredila in oblikovala Petra Uvera.
18. aprila, z naslovom Pokličite zdravnika, zemlja je zbolela!. Na prireditvi smo ponovno podpisali ekolistino, ki nas obvezuje, da se bomo tudi v bodoče ekološko obnašali. Zadovoljstvo nad našim delom je izrazila tako ravnateljica Tatjana Vaupotič kot tudi podžupan MO Ptuj Mirko Kekec. Vodja podružnice Irena Pukšič je poudarila, da je ponosna na to, da je ekošola že naš način življenja. Iz nacionalne koordinacije ekošol Slovenije se
v
OŠ Mladika gostila mladinski pevski zbor iz Francije
21. aprila smo na Osnovni šoli Mladika gostili mladinski pevski zbor A tre voci.
Zbor prihaja iz Šolskega centra Ivane Orleanske v Colombesu, predmestju Pariza.
Leta 1985 je zbor ustanovila njegova umetniška voditeljica in dirigentka Kathrine Duroucho-ux. Po koncertih v Franciji ter gostovanjih v Nemčiji, Španiji, na Portugalskem, Madžarskem, Finskem in v Italiji je to njihovo prvo gostovanje v Sloveniji.
V šolski telovadnici smo prisluhnili koncertu, na katerem
sta zapela tako francoski zbor kot tudi mladinski pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom zbo-rovodkinje Jasne Drobne.
Ob koncu sta zbora zapela še dve skupni pesmi in dokazala, da glasba ne pozna meja in da je glasbeni jezik res univerzalen jezik.
Julija Čeh, 6. a,
OŠ Mladika Fotoarhiv OŠ Mladika
Zbor prihaja iz Šolskega centra Ivane Orleanske v Colombesu, predmestju Pariza
19
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE
Nov izobraževalni program na Ljudski univerzi Ptuj
Socialni oskrbovalec na domu
Razlogov, da smo se odločili za pripravo novega izobraževalnega programa, je več. V Sloveniji se življenjska doba prebivalstva daljša, kar je zelo vzpodbudno. Vendar je težava v tem, da si veliko starostnikov in tudi mlajših ljudi, ki so nezmožni skrbeti zase, ne more privoščiti oskrbe v ustreznih ustanovah.
Dušan Šilak, mag. Petja Janžekovič
Na ptujskem območju je socialna stiska še posebej izrazita zaradi prenizkih pokojnin in ostalih prejemkov. Po drugi strani pa so domovi za upokojence polni. Veliko bolnih starejših ljudi zato ostaja doma, kjer pa nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje, sami pa tega tudi niso zmožni. Pri tem mislimo predvsem na ustrezno prehrano, urejen in čist
dom, osebno higieno, predvsem pa na druženje s sočlovekom. Tem ljudem izjemno veliko pomeni, če si kdo vzame urico časa na dan za klepet z njimi, saj je osamljenost njihova najhujša mora. Ni si težko predstavljati, o čem takrat starostnik razmišlja.
K sreči opažamo med mlajšimi povečan interes za delo s starostniki. Pri tem jih ne vodi izključ-
no želja po zaslužku, temveč iskrena empatija in altruizem, saj vsakdo ne zmore opravljati tega dela. Ker pa velika večina kandidatov za delo socialnega oskrbovalca na domu ni usposobljena, smo na Ljudski univerzi Ptuj pripravili temu ustrezen program. S tem bomo pomagali dvema skupinama: tistim, ki oskrbo nujno potrebujejo, in tistim, ki to delo želijo opravljati in jim tako omogočili dvig zaposlitvenih možnosti ter izgradnjo pozitivne samopodobe.
Program Socialni oskrbnik na domu je namenjen vsem, ki bi se radi usposobili za izvajanje pomoči na domu. Po uspešnem zaključku usposabljanja lahko udeleženec pristopi k opravljanju
NPK (nacionalne poklicne kvalifikacije) s tega področja. Usposabljanje bo poleg sistematično pridobljenega znanja, tako teoretičnega kakor tudi praktičnega, pomenilo še možnost nadgradnje s pridobitvijo poklicne kvalifikacije. S tem pa bodo udeleženci izpolnili pričakovanja ljudi, ki oskrbo potrebujejo.
Usposabljanje je primerno predvsem za brezposelne osebe - čeprav niso edina ciljna skupina - ki imajo veselje, smisel in voljo za delo s starostniki oziroma s posamezniki, ki ne morejo v celoti skrbeti zase. Uspešno zaključeno usposabljanje pomeni tudi eno od možnosti zaposlitve osebam z nižjo izobrazbo.
Javna razprava in delavnica o vsebini in programu Mladinske hiše
Robert Križanje, predsednik MS MOP
Mestna občina Ptuj bo v letošnjem letu pričela obnovo stavbe Mestnega kina Ptuj, v katerem bo nastala Mladinska hiša. Objekt bo v prihodnosti namenjen mladim in mladinski ustvarjalnosti, mladinskim organizacijam ter različnim podpornim aktivnostim za mlade iz Ptuja in okolice. Mladinski svet MO Ptuj pripravlja javno razpravo in delavnico o vsebini in programu
Mladinske hiše, ki bo v torek, 3. junija, ob 18. uri v Centru interesnih dejavnosti, Osojnikova cesta 9 na Ptuju.
Vabljeni mladi, mladinske organizacije in drugi zainteresirani, da skupaj zastavimo vizijo in osnove koncepta delovanja in programa. Prosimo, da zaradi organizacije moderiranja delavnice svojo prisotnost predhodno najavite na info@msmop.si.
DRUŠTVO ARS VITAE
društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog
- svetovanje in visnikom, staršem, žrtvam nasilja in zj gotrajno brezpose' drugim družbeno posamezniko:
ar
fLTS
fijrfct 1 s v
20
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Iz Veržeja se selimo na Pohorje
Letno društvo Hopla ponovno organizira tabor za mlade, stare od trinajst do sedemnajst let. Za razliko od prejšnjih let, ko je tabor potekal v Veržeju, bo letos na Pohorju v domu Miloša Zidanška. Tabor "Življenjska pustolovščina - www.najdi_se.si" bo potekal med 30. junijem in 10. julijem.
Dejan Klasinc
Mladi bodo ponovno okusili tabor brez vsakdanjih pripomočkov, kot so: mobitel, računalnik in televizija. Letos se daje poudarek na ekologiji. Mladi bodo imeli tekom dneva različne delavnice, kot so: medsebojni odnosi, pet jezikov ljubezni, mavrična delavnica, podobe sveta in vseživljenjsko učenje. Tukaj gre za delavnice, kjer mladi preko različnih iger in pogovora
prihajajo do spoznanj in ciljev. Zraven tega pa bomo imeli še kratki delavnici o drogah in spolnosti.
V popoldanskem času bodo imeli udeleženci tabora možnost izbire med številnimi, različnimi kreativnimi in športnimi delavnicami. En dan se bomo kopali v bazenu, imeli bomo kratek pohod po okolici doma, kjer bomo prebivali, eno noč bomo spali
v šotorih, jahali bomo in imeli bomo piknik, na katerem nas bo obiskala ena od znanih slovenskih glasbenih skupin. Športne aktivnosti so zagotovljene z nogometom, tekom, badmintonom, plezanjem po plezalni steni, košarko, namiznim tenisom, odbojko ...
Zvečer bodo mladi imeli možnost različnih plesov. Sami bodo določili tematiko večera, simula-cijska igra, skriti zaklad, maška-rada, modne revije, face painting . Vsak dan bomo imeli interni časopis in poročila. Mladi bodo imeli skritega prijatelja in podobno.
Tabor je poučen, vključuje pa tudi obilo zabave, rekreacije, zdravega življenja in kreativ-
nega izražanja. Za vse, ki so zainteresirani za več informacij ali se želijo prijaviti na tabor, nam lahko pišejo na tabor. verze-j@gmaiL com ali pa se oglasijo v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, na Osojnikovi cesti 9, kjer tudi pobirajo prijave. Pohorje prihajamo!
v
V tekmovanju iz materinščine učenci OS Breg izvrstni
Melanija Zavec
V šolskem letu 2007/2008 so učenci osmih in devetih razredov tekmovali v znanju iz slovenščine, in sicer na temo Drug svet in svet drugega.
Natančneje so spoznali ustvarjalko Janjo Vidmar, njena dela, branost, nagrade . Med tekmovalci so bili tudi učenci Osnovne šole Breg iz Ptuja pod
mentorstvom profesorice Melanije Zavec. Učenci so se izvrstno izkazali na regijskem tekmovanju, saj so Tomas Vigali, Enja Zagoršek in Miha Satler dosegli srebrno Cankarjevo priznanje. Enja Zagoršek nas je zastopala na državnem tekmovanju, kjer
se je uvrstila med 2 % najboljših v državi. Učenka je osvojila zlato Cankarjevo priznanje. Prireditev ob zaključku tekmovanja za Cankarjevo priznanje je potekala v Celju, in sicer 25. aprila, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Najboljši učenci, med njimi Enja Zagoršek, so
prejeli zlato Cankarjevo priznanje.
Spremembe za Evropo - Spremembe za Slovenijo
Perspektive in doprinos mladih socialnih demokratov in demokratk iz cele Evrope
Patricija Babosek, predsednica Mladega foruma SD Ptuj
Mladi forum SD Ptuj je v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji med 8. in 11. majem na Ptuju gostil Konferenco Evropske socialdemokratske mladine (ECOSY), političnega telesa, ki združuje predstavnike iz 40 socialdemokratskih političnih podmladkov. Letošnja tema konference je bila prihodnost in povezovanje
mladine na Balkanu ter ključni problemi, ki tarejo mladega človeka danes. Ecosy je v svojih dokumentih večkrat zapisal ključne rešitve za reševanje mladinske problematike, letos pa z velikim zanimanjem spremlja nastajanje alternativnega vladnega programa Socialnih demokratov na področju mladih in mladih družin. »Ključnega pomena je
predvsem vključiti mlade z manj priložnostmi in poiskati dobre rešitve za populacijo med 15. in 32. letom. Govorimo o stanovanjski problematiki, iskanju prve zaposlitve, enakih možnostih pri dostopu do izobraževanja ter participaciji mladih pri za njih pomembnih odločitvah. Končni rezultat našega srečanja bo sprejem glavnega dokumenta ECOSY, t. i. ptujskega manifesta z naslovom Spremembe za Evropo, pri čemer smo prepričani, da
spremembe potrebuje tudi Slovenija,« je na tiskovni konferenci povedal Dejan Levanič, vodja projekta.
V štirih dneh so mladi iz vse Evrope na Ptuju, zraven vsebinskih razprav in delavnic, spoznavali tudi zgodovino našega mesta, se seznanili z mladinsko problematiko na Ptuju ter skušali na primeru dobrih praks iz tujine predstaviti možnosti in priložnosti za izboljšanje položaja mladih.
21
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
SOCIALNO VARSTVO
Skupnost za zdravljenje zasvojenosti Cenacolo
Za člane medobčinske lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je bilo 28. marca enodnevno izobraževanje s področja zasvojenosti. Izobraževanje je zajemalo tudi obisk skupnosti Cenacolo. V Sloveniji se nahaja samo ena skupnost (komuna) Cenacolo, in sicer v bližini Škocjana na Dolenjskem. Drugače pa v Sloveniji trenutno deluje še šest Don Pierinovih komun.
Stanislav Ivanuša, predsednik LAS Ormož in član LAS MO Ptuj
Foto: Maja B. Vaupotič
Zgodovina skupnosti Cenacolo sega v leto 1983. Tega leta jo je ustanovila karizmatična Elvira Petrozzi, katere življenjski cilj je, da pomaga izgubljenim ljudem. Sedež skupnosti Cenacolo je v Saluzzi v Italiji. Danes deluje skupnost povsod po svetu (Italija, Hrvaška, Slovenija, Francija, Irska, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Poljska, Rusija, Dominikanska republika, Brazilija, ZDA, Mehika ...), v njej pa se zdravi preko 1000 fantov in deklet. Čeprav gre za krščansko skupnost, ki poudarja vrednote te religije, sprejemajo v skupnost tudi ateiste in ljudi drugih veroizpovedi. Ne pomagajo samo zasvojenim s prepovedanimi drogami, temveč tudi osebam, ki imajo probleme z dovoljenimi drogami (alkohol, uspavala, pomirjevala, poživila ...), zasvojenim z igrami na srečo, nakupovanjem in drugimi oblikami zasvojenosti. Pripravljeni so pomagati vsem, ki so zasvojeni, obupani, zmedeni, nezadovoljni, skratka vsem tistim, ki iščejo sami sebe, veselje in smisel življenja. Zelo radi poudarijo, da niso zdravilišče, temveč šola življenja. Življenje v skupnosti je brezplačno, urejeno je tudi zdravstveno zavarovanje, z veseljem pa sprejmejo dobrodelne prispevke (mi smo jim ob obisku podarili dva zaboja jabolk).
Slovenska skupnost Cenacolo se nahaja na kmetijskem posestvu velikosti 40 hektarov. Osrednji del posestva je preko 400 let stara stanovanjska hiša, pred katero stoji velikanska lipa, v neposredni bližini pa ležijo gospodarska poslopja. Takoj ob prihodu na dvorišče opaziš, da je vse čisto, urejeno in posprav-
ljeno. Sprejel in pozdravil nas je Stanko, ki zdaj vodi to skupnost. V njej se trenutno nahaja 24 fantov iz različnih držav (Avstrija, Hrvaška, Slovaška, Slovenija ...). Odkrito je povedal, da je v skupnosti Cenacolo že šesto leto zaradi zasvojenosti z drogami. Na naše vprašanje, kaj sploh pomeni beseda Cenacolo, je takoj pojasnil, da gre za ime kraja oziroma gostišča, kjer je imel Kristus zadnjo večerjo. Nato nam je razkazal centralni del posestva. Ukvarjajo se s poljedelstvom in živinorejo, tako da skoraj vso hrano za preživetje pridelajo sami. Impozanten je bil pogled na dolge skladovnice pripravljenih polen za kurjavo, ki so bila zložena izjemno natančno. Stanko nam je takoj pojasnil, da so polena ročno žagali in zlagali celo zimo. V njihovi mizarski delavnici nastajajo različni izdelki iz lesa. Sledil je ogled bivalnega dela skupnosti. Ob vstopu v ta preko 400 let star objekt so nas objeli posebni občutki. K temu so pripomogli fantje, ki so nas prijazno sprejeli, nas pozdravljali in odgovarjali na naša vprašanja. Takoj smo ugotovili, da v skupnosti ni TV-sprejemnika, radia, računalnika in telefona. V pralnici imajo pralni stroj, vendar z njim ne perejo vsega. Osebno perilo si ročno pere vsak sam. Po ogledu nas je Stanko povabil, da se jim pridružimo pri kosilu. Ker smo se vabilu odzvali, je skupina, ki je bila zadolžena za pripravo hrane in jedilnice, za nas takoj pripravila posebno mizo. Ko smo našo mizo primerjali z njihovo, smo takoj ugotovili, da je naša miza veliko bogatejša od njihove. Mi smo
Člani LAS Ormož skupaj z nekaterimi varovanci skupnosti Cenacolo.
dobili posebne krožnike, pribor, kozarce, sedeli smo na stolih, oni pa na lesenih klopeh. Znak za začetek kosila je bilo zvonjenje z ročnim medeninastim zvoncem. Ob tem znaku so fantje prenehali z opravili in se zgrnili v jedilnico. Pred pričetkom kosila je bila obvezna molitev v italijanskem jeziku. Tudi po kosilu je sledila zahvalna molitev. Med kosilom smo se veliko pogovarjali in dobili dodatne informacije. Predvsem bi rad predstavil njihov dnevni urnik. Vstajajo ob 5.30. Ob 6. uri se dobijo v kapelici, kjer molijo ter berejo in razglabljajo o temah iz Svetega pisma. Nato eden izmed njih spregovori o svojih problemih in težavah. Na ta način premagujejo molk in strah, da bi drugi izvedeli, kakšni so v resnici. Sledi zajtrk. Po zajtrku se odpravijo na delo, nekateri v hlev, drugi na polje ali vrt, v mizarsko delavnico, kuhinjo. Vedno se dela v skupinah ali v parih, tako da nikoli ni nihče sam. Ob 12. uri je kosilo, ki traja do 13.30. Po kosilu je ponovno na vrsti delo. Popoldanska dela se običajno končajo ob 18. uri. Sledi popoldanska malica, kopanje, preoblačenje, nakar se dobijo v kapelici pri molitvi. Ob 20. uri je večerja, sledi nekaj prostega časa, nato pa nočni počitek. Ob 22. uri luči ugasnejo. Velik poudarek v skupnosti Cenacolo dajejo družini. Preden sprejmejo novinca v skupnost, se prvih treh sestankov - kolokvijev - udeležijo zgolj roditelji, saj verjamejo, da starši lahko naj-
bolj pomagajo otroku pri prvih korakih v novo življenje. Ko je nekdo sprejet v komuno, ne dobi nobenih zdravil za zmanjševanje abstinenčne krize. Njihovo zdravilo se imenuje »angel varuh«, fant, ki je že nekaj časa v skupnosti. Njegova naloga je, da prišleka uvede v skupnost, ga seznani s hišnim redom, ga varuje in je z njim na začetku 24 ur na dan.
Čas kosila je hitro minil. Fantje so šli nazaj na delo, mi pa smo se počasi odpravili proti domu. V naših glavah in srcih je bilo veliko čustev, razmišljanj, idej in vprašanj. Šele v skupnosti smo se začeli zavedati moči droge, ko smo opazovali te mlade ljudi, od katerih nekateri tudi po petih ali šestih letih, preživetih v skupnosti, niso sposobni le-te zapustiti in se vrniti v domače okolje. Ko smo zapuščali skupnost, se nam je nenehno ponavljalo vprašanje: Zakaj?
22
REKREACIJA / SPORT
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
2. tradicionalni pohod konjenice ob prvomajskih praznikih
V času prvomajskih praznikov je potekal že drugi tradicionalni pohod konjenice, ki sta ga organizirala Robert Kranjc in Sanja Kukovec. Dvodnevna konjeniška pot se je pričela v Hlaponcih v občini Polen-šak, svojo pot pa sklenila prvi dan v Orešju na Ptuju. Od tu so konjeniki naslednje jutro krenili proti domu preko reke Drave in se vrnili po drugi poti v Hlaponce.
Božena Kmetec-Friedl
Foto: Božena Kmetec-Friedl, Sabina Žumer
Letošnjega, že drugega pohoda konjenice iz občine Polenšak, se je udeležilo enajst konjenikov. Med jahači sta bili prisotni tudi dve ženski. Udeleženci so se zbrali 2. maja zjutraj ob 8.30 pri organizatorju konjeniškega pohoda Robertu Kranjcu. Za dobrodošlico jim je ponudil obilni zajtrk - pasulj in kranjske klobase ter seveda kozarček aperitiva, nakar se je konjenica ob 10. uri odpravila proti prvi postojanki, dornavskemu gradu, kjer so se
Udeleženec konjeniškega pohoda Branko Kukovec
konji odpočili in se skupaj z jahači odžejali. Konjenica je nato krenila proti Podvincem in se ustavila ob Podvinškem ribniku. Kratki klepet, počitek in že so krenili naprej proti Kicarju in nato proti Placarju, kjer jih je pričakala prijateljica Milica in jih pogostila z malico. Konji so se napili vode in že je bil čas za odhod do naslednje postaje, kjer so konjenike pričakovali s kosilom. Dobre tri ure ježe in konjeniki so prispeli na Štuke, na sedež Orinoka, na kosilo. Ob treh popoldan so se odpravili
proti zadnji postaji - Orešju. V Orešju smo sorodniki, prijatelji in vaščani konjenike pričakali z dobrodošlico že na cesti. Po popitem aperitivu je bilo potrebno najprej oskrbeti konje. Na jasi ob Dravi je Sanja Kukovec z družino že nekaj dni prej pripravila prostor za piknik, še posebej pa je bilo poskrbljeno za konje. Za vsakega konja je bila narejena posebej pregrada, čakale so jih bale slame, oves in seveda sveža voda.
Fotograf je napravil skupinski posnetek vseh zbranih. Prihoda in pozdrava konje -nikom se je udeležil tudi naš priznani boksar Dejan Zavec z družino.
Po skupnem fotografiranju se je začela zabava s piknikom, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Zvečer smo zakurili veliki kres in nekateri so proti jutru ujeli v spalnih vrečah še nekaj spanca. Toplo jutranje sonce in začetek lepega dneva je prebudilo udeležence in po popitem jutranjem aperitivu in kavi jim je gospodinja postregla kislo juho. In že je bil čas za odhod. Jahači so osedlali konje in ob 11. uri dopoldan v koloni odja-hali preko reke Drave in na njen desni breg.
Prva postojanka za oddih je bila pri ptujskih toplicah. Popiti aperitiv, voda za konje in odhod proti naslednji postaji - Ranci. Po občudovanju Ptujskega jezera in po kratkem počitku so krenili naprej proti Spuhlji, kjer je bila organizirana malica. Ta je teknila, saj je od zadnjega obroka pre-
Skupinski posnetek udeležencev pohoda, prijateljev in sorodnikov
teklo že kar nekaj časa, ježa pa je bila seveda naporna. Okrepčani in zadovoljni so konjeniki od-jahali proti naslednji postojanki v dornavski park. Počitek je bil vedno daljši, saj je dvodnevno potovanje naporno. Končno je bila pred konjeniki zadnja posta-
ja, Hlaponci. Še zadnja malica in pijača in dvodnevni konjeniški pohod se je za udeležence zaključil ob 16. uri. Seveda z zagotovilom, da se naslednje leto spet srečajo na tradicionalni poti in to še v večjem številu.
Mahorič tretji na Poljskem
Ivo Kornik
Fotoarhiv KK PP
Z dvema etapama v enem dnevu se je na Poljskem tik pred zaključkom redakcije končala dirka Szlakiem Grodow Pia-stowskich, na kateri so slovenske barve zastopali kolesarji Perutnine Ptuj. V posamični vožnji na čas je najbolje nastopil Mitja Mahorič, ki je za zmagovalcem Tomažem Kiendijsom zaostal 41 sekund in zasedel 6. mesto. Končni zmagovalec dirke prve kategorije je postal Bartozs
Huzarski, član poljske reprezentance, Mahorič pa je osvojil 3. mesto. »Vesel sem uvrstitve na zmagovalni oder. Kot ekipa smo dirkali zelo dobro in imeli dirko ves čas pod nadzorom. Žal mi je le za prvo etapo, ko me je glavnina ulovila le petdeset metrov pred ciljem. Tudi krono-meter sem odpeljal veliko bolje kot lani, ko sem bil devetnajsti. Veseli me dejstvo, da smo pred naslednjimi pomembnimi dirkami vsi v dobri formi,« je povedal Mahorič.
Mitja Mahorič med vožnjo na kronometer.
Çfyporn 23
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
ŠPORT
Mladi ptujski rokometaši v »prvi ligi« slovenskega
rokometa
v
V Športnem društvu Rokometna šola Ptuj se kali rokometni podmladek
Za rokometni podmladek na Ptuju se ljubitelji te igre ne rabijo bati, saj zanj skrbijo predvsem v Športnem društvu Rokometna šola Ptuj, kjer že četrto sezono uspešno vzgajajo mlade rokometaše. V društvu, ki deluje v sodelovanju z moškim rokometnim klubom Drava Ptuj, veščine tega športa osvaja 130 otrok, ki so razdeljeni v devet sekcij. Že od prve tekmovalne sezone se uspešno udeležujejo tekmovanj državnega prvenstva, osnovnošolskih in tudi mednarodnih turnirjev.
Mateja Tomašič
ŠD Rokometna šola Ptuj je začela delovati leta 2004, vanjo pa so takrat vključili otroke stare enajst let in mlajše. Prvi dve leti so vadile pod njihovim vodstvom tudi deklice, ki so tekmovale na osnovnošolskih turnirjih v mini rokometu, kasneje pa so se osredotočili le na ekipe dečkov. Ti so razdeljeni v štiri klubske selekcije in štiri osnovnošolske ekipe, v vsaki pa je od 16 do 18 mladih rokometašev. Fantje, mlajši od deset let, pa osnove rokometa spoznavajo v vadbeni skupini mala šola rokometa. Otroci v tekmovalnih ekipah imajo treninge trikrat na teden pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco, med katerimi so tudi učitelji športne vzgoje. Treninge pa imajo zaradi pomanjkanja primernih športnih prostorov na Ptuju na
Foto: Aleš Vaupotič
treh različnih lokacijah; enkrat v Športni dvorani Center, dvakrat v Športni dvorani Mladika ter kar petkrat v Markovcih, kjer morajo žal plačevati vadbene termine. Vodstvo društva je lani iz rok Zdravka Peklarja, ki je to društvo vodil od ustanovitve leta 2004, prevzel Miran Satler. Društvo je samostojno, vendar deluje kot podmladek ptujskega Moškega rokometnega kluba in na tekmovanjih za državno prvenstvo nastopajo pod obema naslovoma.
Za njimi že četrta uspešna tekmovalna sezona
Vse od ustanovitve dosegajo lepe tekmovalne in organizacijske uspehe, letošnja sezona pa je bila tekmovalno še posebej
Mitja Vaupotič, igralec OŠ Olge Meglič, ki letos dominira na turnirjih v mini rokometu.
Mlajši dečki A (letniki 1995) so se v letošnji izredno uspešni tekmovalni sezoni konec tedna na finalnem turnirju štirih najboljših ekip v državi borili za naslov prvaka.
uspešna, saj so se vse štiri klubske ekipe, ki tekmujejo v državnem prvenstvu, uvrstile med prvih osem ekip v Sloveniji. Za društvo s tako kratkim obdobjem aktivnega delovanja in glede na pogoje, ki jih imajo v primerjavi z ostalimi klubi v Sloveniji, ima ta dosežek res posebno veljavo.
»Naši starejši dečki A, rojeni 1993, so pod vodstvom Marka Kaca v letošnji sezoni naredili velik kakovosten preskok in se po odlični sezoni na zaključnem finalnem turnirju v Radečah zasedli sedmo mesto. Igralci v sekciji Starejši dečki B, to so letniki 1994, pod vodstvom trenerja Mitja Žurana so se to tekmovalno sezono v dvorani Kodeljevo v Ljubljani pomerili na zaključnem turnirju za mesta 5-8 v DP. Po lanski zmagi na turnirju in osvojitvi 5. mesta na DP so tudi letos dosegli odlično 6. mesto na državnem prvenstvu. Letniki 1996, ki so v sekciji Mlajši dečki B in jih trenira Maks Žuran, so svojo prvo tekmovalno sezono končali na za njih prav tako odličnem osmem mestu v državi, potem ko so le za gol izgubili dve
minuli državnega
odločilni tekmi v borbi za 5. mesto.
Tekmovalno najuspešnejši pa so bili letos Mlajši dečki A, rojeni 1995, ki so se pod vodstvom trenerjev Milana Baklana in Ladislava Saba - Laca uvrstili na finalni turnir, kjer so se minuli konec tedna v Kozini borili celo za uvrstitev na prva tri mesta v državi,« je povedal podpredsednik ŠD Rokometna šola Ptuj Zdravko Peklar.
Osnovnošolske sekcije dečkov rojenih 1997 in 1998 delujejo na OŠ Olge Meglič, Mladika, Ljudski vrt, letos pa se jim je pridružila tudi ekipa OŠ Breg. Treninge imajo dvakrat tedensko, tekmujejo pa na medšolskih turnirjih v mini rokometu v naši regiji in se uspešno predstavljajo na treh večjih mednarodnih turnirjih v Celju, Ormožu in Hrastniku.
RŠ Ptuj denarno podpirajo izključno starši, donatorji in sponzorji. Letos prvič pa so prejeli tudi del sredstev, ki ga je MO Ptuj namenila MRK Drava Ptuj. Ob zaključku zelo uspešne sezone se bodo člani Rokometne šole srečali na tradicionalnem zaključnem pikniku. Prav tako pa jih čaka še organizacija gostovanja RK Arandelovac iz Srbije, kjer se bodo poskušali oddolžiti za lanski prisrčen sprejem na njihovem turnirju.
24
Sferi
•fffrff/t
ŠPORT
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Državno prvenstvo v kickboxingu
Ptujčani uspešni v Postojni
V Postojni je 26. aprila potekal že 2. turnir državnega prvenstva v kickboxingu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije, full kontakt in K1-stilu za člane in glasbenih formah. Na drugem turnirju je sodelovalo 194 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja so odlično nastopali, saj so Ptujčani osvojili 6 prvih mest.
Besedilo in foto: Ivo Kornik
Rezultati (semi kontakt): 1. mesto so osvojili: Luka Vindiš (dečki do 155 cm), Tilen Abraham (dečki do 165 cm), Anej Štrafela (mladinci do 69 kg in mladinci do 74 kg), Aleksander Kolednik (člani do 74 kg) in Adrijana Korez (članice do 55 kg).
2.	mesto sta osvojila: Nejc Po-pošek (dečki do 135 cm) in Vito-mir Čurin (dečki do 155 cm).
3.	mesto so osvojili: Gašper Polanec in Patrik Šulek (dečki do 135 cm), Adrian Gabrovec (dečki do 145 cm), Filip Janže-kovič (mladinci do 57 in 63 kg), Benjamin Golob (člani do 63 kg), Matic Bedenik Raušl (člani do 69 kg) in Izidor Janžekovič (člani do 74 kg).
V disciplini full kontakt je za ekipo Ptuja nastopal Denis Jug,
ki je po porazu v finalu proti reprezentantu Davidu Nagodeju iz Domžal v kategoriji do 81 kg osvojil 2. mesto. Člani Kluba borilnih veščin Ptuj so po 1. turnirju, ki je potekal v Zagorju, kjer so osvojili 5 prvih mest, še povečali uspeh z osvojitvijo 6 prvih mest. Zelo pomembno zmago na turnirju je dosegel Aleksander Kolednik, ki je po slabšem rezultatu na 1. turnirju tokrat premagal vse nasprotnike in si po vsej verjetnosti zagotovil spet mesto v reprezentanci Slovenije, ki bo v jeseni nastopala na Evropskem prvenstvu. Tokrat na tekmovanju zaradi poškodbe ni nastopala Sabina Kolednik, kar pa ne bo preveč vplivalo na končni rezultat Državnega prvenstva. Seveda ima Ptuj še kar nekaj kandidatov
Ekipa Ptuja v Postojni
za reprezentanco Slovenije, ki so se na nastopih na prvih dveh turnirjih dokazovali.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan Pavlica in Vladimir Sitar, pri borbah pa je precej pomagal tudi tekmovalec Aleksander Kolednik.
Sodili so tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Mateja Erlač in Milan Breg ter sodnica iz Ormoža Tončka Kaluža ter Nikola Premuž.
Sedaj čaka vse tekmovalce še trdo delo v maju in juniju, saj
bo zaključni turnir Državnega prvenstva že 24. maja na Ptuju, po tem pa od 6. do 8. junija za boljše tekmovalce tekma za Svetovni pokal v Salsamagio-re Terme v Italiji. Po teh dveh tekmovanjih bo selektor reprezentanc Slovenije Vladimir Sitar objavil končni spisek mladinske in članske reprezentance Slovenije, ki bo v jeseni nastopala na Svetovnem mladinskem in Evropskem članskem prvenstvu v Italiji in Portugalski.
Priprave ptujskih atletov v Medulinu
Več kot trideset ptujskih atletov od pionirjev do članov se je med prvomajskimi počitnicami udeležilo tradicionalnih priprav na poletno atletsko sezono, ki potekajo v priljubljenem letovišču Medulin pri Pulju na Hrvaškem. Poleg članov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj se priprav udeležuje večina slovenskih atletskih klubov, tako da lahko rečemo, da Medulin vsako leto okrog prvega maja postane prava »slovenska atletska kolonija«. Tako je mogoče na stadionu, metališču ali tekaških poteh srečati najboljše slovenske atlete ter množico tistih, ki si to želijo postati. Pomen priprav je predvsem psihološki, da se razbije monotonija, ki se nabere po dolgem in napornem trenažnem ciklusu za novo sezono, ki se začne že oktobra. Starosta ptujskih atletskih trenerjev Franci Ivančič se priprav udeležuje vsako leto, vse od zgodnjih sedemdesetih naprej. Svoji skupini atletov sta na pripravah trenirala tudi
oba profesionalna trenerja v klubu, Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Po njihovi skupni oceni so bile priprave uspešne, zato se lahko nadejamo dobrih rezultatov ptujskih atletov v poletni sezoni, ki se bo zares razmahnila v drugi polovici maja.
Najbolj aktivna ptujska veterana Miki Pr-stec in Dušan Koren pa sta letošnjo sezono odprla v Zagrebu. Najprej sta konec aprila nastopila na 2. mitingu hrvaških veteranov, v maju pa še na 2. mednarodnem prvenstvu Zagreba za veterane. Največ sta poleg skoka v daljino in višino tekmovala v metalnih disciplinah, saj se pripravljata za državno prvenstvo v metalnem peteroboju, ki bo konec meseca v Slovenski Bistrici. Tam želi Prstec izboljšati državni rekord v svoji starostni kategoriji (M50, od 50 do 55 let). Po rezultatih iz Zagreba sodeč je na pravi poti. Na prvem mitingu je zmagal kar v treh metalnih disciplinah: 6-kilogramsko kroglo
je sunil 11,47 metra, 1,5-kilogramski disk je letel 32,24 metra, 6-kilogramsko kladivo pa 24,06 metra. Pri metu kopja pa ga je z zmago dopolnil Koren, ki je orodje vrgel 44,92 metra. Skupaj sta člana Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj zmagala v vseh metalnih disciplinah. Metalni peteroboj pa poleg naštetih sestavlja še met 11,34-kilograma težke gire. Na drugem mitingu so Prstcu uspele tudi skakalne discipline, v skoku v daljino mu je po dolgih letih uspelo premagati mejo petih metrov (513 centimetrov), v višino pa je skočil 157 centimetrov. Koren pa je bil ponovno najboljši v metu 700-gramskega kopja (41,79 metra). Ostali ptujski veterani, Mirko Vindiš, Brane Komel in Dejan Dokl, zaenkrat še niso pričeli s tekmovanji, a se že pripavljajo na tekmovanja, ki sledijo, predvsem pa na evropsko veteransko prvenstvo, ki bo konec julija v Ljubljani.
25
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM junij
mpP
MESTNO G..i DAl IŠČE PTUJ
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA ODRASLE IN MLADINO
1. 6. ob 20.00
2. 6. ob 20.00
3. 6. ob 20.00
4. 6. ob 20.00
5. 6. ob 20.00
6. 6. ob 20.00
DIPTIH O LJUBEZNI
Po korespondenci Heinricha von Kleista: Kleist in predstava po bibliji - VISOKA PESEM, Slovensko mladinsko gledališče
Avgust Strindberg: GOSPODIČAN JULIJA, Prešernovo gledališče Kranj
Eugene Ionesco: STOLI, Slovensko ljudsko gledališče Celje
Denise Chalem: RECI MOJI HČERI, DA SEM ŠLA NA POTOVANJE, Mestno gledališče Ljubljansko
Brian Friel: JALTSKA IGRA. POIGRA, Drama Ljubljana
Edoardo Erba: MARATON V NEW YORKU, Slovensko stalno gledališče Trst
7. 6. ob 20.00 Mihail A. Bulgakov: DON KIHOT, Gledališče Koper
8. 6.
Zaključek Slovenskega festivala komornega gledališča
13.	6. ob 18.00 Letna plesna produkcija plesne šole Power Dancers Ptuj
14.	6. ob 20.00
KUD Modri Konj Ptuj: Plesna predstavitev BREZ BESED
23. 6. ob ob 9.00 in 10.30
Rokgre: KOKOLOREK, za šole in izven
NA GOSTOVANJU
25.	6. ob 21.00
Grad Vurberg
26.	6. ob 21.00
Grad Vurberg
Matej Bor: RAZTRGANCI/UCENCI IN UČITELJI, Ko-produkcija z E.P.I. centrom Ljubljana in Cankarjevim domom, za izven
Matej Bor: RAZTRGANCI/UČENCI IN UČITELJI, Ko-produkcija z E.P.I. centrom Ljubljana in Cankarjevim domom, za izven
27. 6. ob 22.00 Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, »Stand up« Naskov dvorec komedija, gostovanje na festivalu Lent, Maribor
28. 6. ob 19.30
Šmarje pri Jelšah
Matej Bor: RAZTRGANCI/UČENCI IN UČITELJI, Ko-produkcija z E.P.I. centrom Ljubljana in Cankarjevim domom, za izven
29. 6. ob 21.30 Matej Bor: RAZTRGANCI/UCENCI IN UČITELJI, Ko-Primorski poletni produkcija z E.P.I. centrom Ljubljana in Cankarjevim festival, Koper domom, za izven
Planinsko društvo Ptuj, Planinsko društvo Cirkulane in Občina Cirkulane vabijo ljubitelje narave in pohodništva na
17. POHOD PO HALOŠKI PLANINSKI POTI OD CIRKULAN DO BORLA v soboto, 31. maja
POHOD JE POSVEČEN 25-LETNICI HALOŠKE PLANINSKE POTI in 1. OBČINSKEMU PRAZNIKU OBČINE CIRKULANE
Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon 02 777 15 11 (PD Ptuj), v torek med 14. in 16. uro ter v petek med 17. in 19.
uro.
cftD
P X U J
Program v
juniju
KLUBSKI PROGRAMI
V juniju je na ogled razstava KOŠI V MESTNEM PARKU - zgodba projekta Mladi & mesto Razstavo ponujamo kot razmislek o kulturi bivanja v našem mestu ob pripravah na kulturno prestolnico 2012.
Petek, 6. junija, ob 20. uri
KONCERT MLADE PTUJSKE ZASEDBE »JUSTIN CASE« Vstopnine ni. Več o zasedbi: www.myspace.com/justincasetjud
Petek, 13. junija, ob 19.30
ROCK/METAL KONCERT: Snowblind, Kronika, NOB (Nothing over beer) Na koncertu se bodo predstavili gostje iz Posavja in mladi ptujski glasbeniki. Vstopnina: 1 EUR.
Petek, 20. junija, ob 20. uri
KITARSKI VEČER Kitarski večer je hkrati letna produkcija, učencev, ki vadijo pri Marku Korošcu in Samu Šalamonu. Vstopnine ni.
Nedelja, 29. junija, ob 20. uri
v parku pri CID Ptuj, v primeru dežja pa v CID Ptuj KONCERT ob zaključku glasbenih delavnic Medkulturni dialog v glasbi Nastopajo udeleženci glasbenih delavnic, ki jih skupaj organiziramo CID Ptuj, Društvo Arsana in Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj.
SKUPNOSTNI PROGRAMI
Sobota, 14. junija 2008, ob 16. uri
14. POMLADNA VETRNICA, na prostoru Kinološkega društva Ptuj DPM Ptuj skupaj s CID Ptuj in Kinološkim društvom Ptuj vabi na ustvarjalno in zabavno prireditev za otroke in starše. Otroci imajo brezplačen vstop, odrasli pa plačajo 3 EUR.
POČITNIŠKI PROGRAMI ZA OTROKE IN MLADE
Osnovnošolci in srednješolci v MO Ptuj bodo na šolah pred koncem pouka prejeli še strnjeno informacijo o ponudbi počitniških programov CID Ptuj. Vabljeni k aktivnemu preživljanju prostega časa v družbi vrstnikov!
PROSTOVOLJSTVO
Mlade vabimo k sodelovanju v uličnih delavnicah v vlogi animatorjev. Prijave zbiramo do 18. junija osebno, po telefonu ali po e-pošti.
MEDNARODNI PROGRAMI Ptuj, 19.-26. julij: Večstranska mednarodna mladinska izmenjava »Dnevnik mladega Evropejca«, sodelujejo ekipe mladih iz Nemčije, Italije, Francije, Češke, Slovaške in Slovenije. Rautavaara, Finska, 11.-21. avgust: Večstranska mednarodna mladinska izmenjava »Back to the forest«. Poleg mladih iz različnih tujih držav
sodelujejo tudi mladi iz Ptuja. St. Etienne, Francija, september: Večstranska mednarodna mladinska izmenjava »Europalink«. Poleg mladih iz različnih tujih držav sodelujejo tudi mladi iz Ptuja. Ptuj, september: Večstranski mladinski projekt »Rafaello« - v sodelovanju s partnerji iz Oristana, Sardinija, Italija lokalni kulturni dogodek na Ptuju kot priprava na mednarodno srečanje spomladi 2009. ODPIRALNI ČAS: Od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek od 9. do 23. ure, v soboto od 19. do 23. ure. Tečaji, delavnice, seminarji in druge oblike dela potekajo tudi izven tega časa. Čas brez organiziranih dogodkov je namenjen druženju, poslušanju glasbe, zabavi ter pobudam mladinskih skupin in organizacij, ki lahko prostore in opremo koristijo brezplačno!
26
Sferi
•fffW/t
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. MAJ / VELIKI TRAVEN 2008
Mesto - prenova - trgi - red
MESTO PRENOVA TRGI RED PROGRAM TURIZEM UREJENOST PODJETNIŠTVO STANOVALCI KULTURA GRAJSKI GRIČ URBANIZEM MEŠČANSTVO OBISKOVALCI STARO MESTNO JEDRO KVALITETA ŽIVLJENJA PARKIRIŠČA PEŠCI	STRATEGIJA VANDALI-
ZEM VSEBINA OTROCI STANDARD KOLESARSKE POTI DRAVA ARHITEKTURA	FUNKCIJE UPO-
KOJENCI GOSTINSKI LOKALI RAZVOJ PARKI IDENTITETA PRIPADNOST KONCEPT KULTURNA PRESTOLNICA EVROPE PROPADAJOČI STAVBNI FOND DVORIŠČA SEJMI TRŽNICA GARAŽE DENACIONALIZACIJA PANORAMA JAVNE SANITARIJE ELITNE VSEBINE CIVILNA INICIATIVA VARNOST CVETLIČNE GREDE PONOS PREPOZNAVNOST ŽIVA KULTURA VANDALIZEM DISKOTEKE VRTOVI TRGOVINE PROGRAMSKI KAREJI REVITALIZACIJA ...
Boštjan Vauda
Ponudi medite hrane
Ob Dravi 3 a, Ptuj
MESNE JEDI TESTENINE HZZE SOLATE SLADICE SLADOLED
Ja ... vse to je naše mesto Ptuj! Mali srednjeveški biser, ki pa ima velike probleme. pravzaprav velike izzive oziroma željo po urejenosti za vse nas, ki ga sestavljamo, gradimo, prenavljamo, kulturno bogatimo in uporabljamo.
Kako te pojme, vrednote, osebke, prvine, dejavnosti, dogodke zložiti v sistem, hierarhijo, odnos ., jih spoznati, analizirati in urediti med seboj za mesto vredno bivanja in občudovanja.
Prava mera filozofiranja, sanjarjenja, idealizma, nato pa tudi konkretno preverjene metode in postopki morajo sestavljati strokovne in laične kroge (civilna iniciativa) pri snovanju prenove našega mesta.
Mesto vsekakor mora ohraniti svojo historično kvaliteto, specifično mestno identiteto in hkrati nuditi stanovalcem in obiskovalcem uporabne - urejene ambiente po evropskih arhitekturnih, krajinsko arhitekturnih in urbanističnih standardih.
Potencialov je vsaj toliko, kolikor je tudi volje meščanov, da bi živeli v »Mestu muzeju«, prirejenem na merilo stanovalcev in drugih uporabnikov.
Pisali in izdajali so se integralni razvojni programi, strategije prostorskega razvoja, zdaj je v obdelavi Občinski prostorski načrt ... Sami planski dokumenti, v katerih se nizajo želje kot nujni gradniki. Napetosti in problemi uporabnikov prostora pa se stopnjujejo.
Urbanizem se ureja na dolgi rok in prav zato mu je potrebno nastaviti pravo, konkretno pot, da pride do želenega konca. Že res, da se vsega ne da storiti in da ima občina omejena proračunska sredstva, se je pa potrebno konkretno odločiti, v kateri smeri si želimo mesto Ptuj videti, ga doživljati in snovati. Pa da ne bi samo govoričil, bom podal svoje konkretne predloge, kar se tiče urbanizma in krajinske arhitekture:
-	zapreti promet v starem mestnem jedru in temu primerno urediti dostave,
-	parkirne hiše urediti na vpadnicah v staro mestno jedro,
-	mestne trge krajinsko in arhitekturno celostno prenoviti (arhitekturna dediščina se že počasi, a temeljito ureja),
-	mestne parke urediti, da bodo služili svojemu namenu,
-	otrokom urediti igrišče z vsemi sodobnimi normativi in igrali,
-	nikjer v sodobno osveščeni Evropi v starih mestnih jedrih ni diskotek in s tem načrtnega vandalizma naših vrednot (industrijska cona je dovolj velika in zelo blizu).
Konkretnost pri določanju vsebin v starem mestnem jedru in pri pridobivanju sredstev za reševanje le-teh je ključnega pomena za potrebne realizacije in hkrati za razvoj našega mesta.
/
LJUDSKA UNIVERZA Ptuj Hi
/
«osmiinMM


IHÉI
NPK - nadonalna poHkna kvBMkaefla
Usposabljanja se pričnejo v JUNIJU 2008.
Vse informacije dobite v tajništvu LU Ptuj.
0_ J
JBF
PEBA0OSKA FAKULTETA KOPER
načrte v IJubUmt
Že v študijskem letu 2008/20091
program za pridobitev PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
Vse informacije dobite v tajništvu LU Ptuj.
WWW.LU-PTUJ.S
¿ ■ ¿sS LJUDSKA UNIVERZA Ptuj		Ljudska unlwaza Ptuj H 2230 Ptuj H 02 749 21 SO |
		
POLETNI TEČAJI in USPOSABLJANJA	-	tečaji tujih jezikov - ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, RUŠČINA \ Kratki, 20 urni poletni osvežitveni tečaji tujih jezikov. -	delavnic» RETORIKA Pripravili smo program izobraževanja v veščinah javnega nastopanja in umetnosti govorništva. UČINKOVITA KOMUNIKACIJA Reševanje konfliktov in obvladovanje konfliktne komunikacije pri delu s strankami. UKOVNE DELAVNICE Delavnice so namenjene prav vsem, ki vas kreativno zanima likovna umetnost. DESIGNERS WORKSHOP Delavnica, namenjena usposabljanju za delo s programom Adobe PhotoShop.	
W W W . L	U - P T U 3 . S I	luptuj@siol.net
27
LEKARNE PTUj
LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 BO 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI! 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
DEŽURSTVO: ¡UNij: 1.6.2008
9.6.2008 - 30.6.2008
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE zjUTRA| DO 7. URE NASLEDNJA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
RESTAVRACIJA GASTRO, Marjan Skok s.p.
Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 787 59 90, GSM: 041/ 641 156
Nudimo Vam domače pivo / svetlo ali temno/za domov v 21 pvc steklenici,
51 party sodčku ter 301 ali 501 sodu.
VULKANIZERSTVO
Fredi KMETEC s.p.
Podvinci 40,2250 PTUJ,tet 02 7460111, GSM: 041105 495
Pooblaščeni zastopnik KUMHO za SPODNJE PODRAVJE
~^}EB/CA GOOD'fy EAR ^
RflD/OÇHOm Ç2J ..mow ^ Fiuj.
www.radiogrom.s
GEMINA
K • L • U • B
KLUB GEMINA XIII
v GRAND HOTELU PRIMUS
► je odprt vsak dan od 20.-02. ure
^ informacije na tel. 02/ 74 94 506
v Grand hotelu Primus je odprt vsak dan )WELLNESS od 9. do 23. ure
V svetu dobrega počutja Vas bodo terapevti z izbranimi lepotnimi tretmaji, sprostitvenimi kopelmi in oblogami ter raznovrstnimi masažami, razvajali v imperialnem slogu.
Sobota, 31.5.2008, ob 20.00 Tadej Toš - William Shakespeare
HAMLET
Igra: Tadej Toš Avtorski monolog - "Stand up" komedija Prodaja vstopnic: recepcija GH Primus
Informacije, tel: 02/ 74 94 506
ANTICELULITNI PROGRAM (junij -10 %)
V Valens Augusta Wellnessu vam tokrat predstavljamo anticelulitni in shujševalni program sestavljen iz:
1.	pregleda in določitve faze celulita s termografijo
pred in po tretmaju,	(20 min)
2.	12 x anticelulitni program po Babor-ju,	(60 min)
3.	8 x TNZ vaje za oblikovanje telesa na Kinesis-u, (30 min)
4.	2 x vstop v savne in termalne kopeli Flavia.
Petek, 13.6.2008, ob 20.00
Koncert
EROIKE
Prodaja vstopnic: recepcija GH Primus (tel. 02/ 74 94 506) in TlCPtuj