Novo leto se- bliža, ,,Slovenski Gospodar" vabi aa Baročbo. Še ai dolgo, kar je aek tnjec po Sloveaskem potoval ia svoje opazke napisal. Pisal je, da se kmeti ,,Novičarji" od daleč pozaajo, imajo SBažBo vredjene hrame, lepa polja, debelo ia biočbo živino, ljudje tudi so veselega cvetočega lica, s kratka vidi se povsodi aapredek, aied tem ko je pri sosedih poleg, ki časaikov ne berejo, vse uarobe, streha lukaasta, živina zapuščeaa, revščiaa iu nadloga gleda v hram ia iz hrama: Beoruika in protinaravao tajstvo jih tlači. Tako nekako je pisal oa poštea tujec popotnik o aaših sloveBskih krajih. Resea je, da kder dva poleg en druga delata, učeBejši z večim vspehom ia'večo koristjo dela; aaraviBa bioč, ktero je človeški aai človeku v poaioč pokličal izmisliv si stroje (mašine) ia opaziv ločbiao (keaiičao) delovanjc zemljaib tvaria, pomaga učenejšemu; zadaje mu pove, kako mora zeailjo mešati, gnojiti in senieua mcaiti, stroji pa aiu delajo brez plače. Naj Biarljivejša roka tega napredka časovega ae doseže, kamoli še prekosi. Zato ,,Novi6arji" \n oni ki časaike berejo, več gleštajo, oui deaar, ki ga za časaik dajo, jim povrne ne le obresti ampak še glavnico mnogoterno, ia vse to z uaukom. Ali aisi bral, Ijubi brat, da je izvrstea vinorejec, častiti sodelavec ,,Slovenskega Gospodarja" na rali zeraljišča pridelal 12 reci dvaaajst štrtiBJakov viaa iu tega ne z bajami ia čarami aaipak z uuiaim obdelovaajem. Uči se tudi ti, ia beri marljivo časaike, stopi v vrsto ,,Novičarjev" ia ,,Slov. Gospodarjev". SedaJBi čas je drag, potrebe so se poraaožile, davki so aarastli, zato se imamo tudi Baučiti iz zeailjišč več iztlačiti. Pa še eaa reč nas opomiflja, da se več učimo v djaBskeai življeaju, to je društveBO življeaje. Tlaka in robota je miaola ia vsi saio svobodai ia iBiamo astavae pravice. Kake pravice pa so te? V kratkem da si dačo ia vojake po svojih zastopnikih saaii naložiaio. Kako pa, da si dače ia vojakov ne zBižamo ? me zvedavBO prašate. Zato ker se ustavnega življeaja premalo vdeležujemo. NezBaaio uradnikom dela iz rok vzeti, da bi jih meflje bilo, aezaamo pripomoči, da bi prišla taka vlada , ktera bi znala z menjšimi troški vladati. Tega se moraaio učiti; kakor povsod, tako tudi pri nas, si mora ljudstvo saaio pripraviti svobodo seveda po postavai poti, da je bo vredno. Svobodaa ustava se začae v srenji ia dokler se postav ia svojih pravic sami ae aaučimo, hodimo zastoBJ v uradaijo prašat, kaj je ustavaemu državljaau dovoljeBO kaj ae. Uradiiik je vladiaa stianka, ia aii smo ljudstvo, to je vladaaa straaka, ki je s prvo včasib različaib misli. Svoboden in ustaven državljaB je le, kdorve, dajesvobodeninpoznasvojib.pravicindolžnosti, ki jih tirja in zvršuje. UstavBa, prava nstavaa vlada pa je naj ceaejša, učimo se tcdaj tudi dostojanstva ustavnega beroči časaike ia pripravljajmo se za poiitične zbore. Pomisliti pa še tudi moramo, da je vsa svoboda brez narodaosti le sužaost. Naša aarodBOst še je v pleflicah, dasi je v obče upaBJe d\) polae uarodBosti Baše v boljšeai staau, ker ideja sedajaega časa žeae Barode k omiki, k spozaaflju sorodaosti 8 sorodaimi rodi, k spozuaflju naroduib pravic. Vendar brez naroda v celetn se aič ae dovrši Biti dopolai, dokler se Barod od prvega do zadajega ae vzbudi ia vzdrami. Imamo, postaviaio, v uradaih poročilih skoro same uradflike, ki sloveaski znajo, a da kmetu poBudijo sloveaska pisma, tega ni pričakati, kmet jih mora tirjati ZBati in to more, če mu zBanje dotičaih postav da potrebea poguai. Zato so easaiki, ki take postavc jasaijo ia pa sporočijo, kde se proti ravna. Eaako v šolah. Na dalje, kakor srake lečejo ia se goaijo adrcse po svetu ia pridejo tudi v aašeroke, naj podpišeaio. S takimi adresarai se voditelji političflib straak oborožijo ia rečejo: Glejte ao, toliko iu toliko podpisov govori za rae. Ali veste, da aiačke v vreči aekapite, daae podpišete proti samimsebi? ČasBiki, aaši časaiki nas v tem tudi podučujejo. Zato pravimo, gospodarska korist, ustavao dostojaastvo ia naroden napredek opominja naročati si čaanikov in sicer aaših a ne tujib nam aovražaih. Kajige ia časaike so aierilo omike, aaprej hiteči narod sloveaski aoče zaostati, oa hoče pred svetom pokazati, da je zrel postal tujstvo raz sebe stresti, on boče svoje tuge ia želje očitao v časuikih svojih razglašati, da imajo aarodai poslaaci, ob eaem jasao krmilo, da se ae majajo ia se ne bodo upali aiajati se. V tera BameBU \n v teai dubu hoče ,,SloveBski Gospodar" po svoji aioči sodelovati oziraje se aa državao korist mile nam Avstrije, aa zaaiaiivosti slovaaske ia sloveaske, posebBo pa štirskih Slovencev. Vsc rodoljube ia rodoljubaa društva in sreaje pa prosimo, da aaai pridejo z obilao aaročaiao ia s svojim sodelovaajeai krepko v pomoč. Ceaa je zgoraj postavljeaa. Vredništvo.