Poitnlna pletena v gotovini V Ljubljani, sreda 5. aprila 1939, Prvi del razgovorov med predsednikom vlade Dr. Cvetkovičem in dr. Mačkom uspešno končan Uradno poročilo ugotavlja soglasje o načinu bodoče ureditve države Zagreb, 5. aprila. Včeraj popoldne je predsednik vlade Cvetkovič odpotoval iz Zagreba po uspešno zaključenem prvem delu razgovorov z dr. Mačkom. 0 teh razgovorih je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta na večernih razgovorih, ki sta jih imela 3. ih 4. t. m. v banski palači v Zagreba, preučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj v državi in na stremljenja, da se ustreže vsem vzajemnim upravičenim težnjam, da se obnovi popolno zaupanje in čim bolj utrde koristi med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseh manifestacijah njihovega skupnega življenja. Na teh razgovorih, ki so potekali na pobudo predsednika kr. vlade in v zelo prisrčnem razpoloženju, sta predsednik vlade Cvetkovi«* in predsednik HSS dr. VI. Maček ugotovila, da sta v glavnem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bila na sporedu in da imata-isto osnovno nazi-ranje o načinu, kako naj se ta vprašanja urede. Predsednik kr. vlade Cvetkovič in predsednik HSS- dr. Maček mislita, da ima predmet teh razgovorov kar najširši politični pomen, zato bosta te razgovore nadaljevala takoj po velikonočnih praznikih. Belgrad, 5. apr. tn. Z zagrebškim brom vlakom se je danes zjutraj ob 8.16 vrnil t Belgrad ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, ki je imel ▼ Zagrebu več sestankov z predsednikom bivše HSS dr. Vlad* kom Mačkom. Na kolodvora je predsednika vlade pozdravila skupina senatorjev, poslancev ter članov mestnega odbora JRZ. Pri sprejemu so bdi tudi vsi člani vlade, ki so t Belgradu. Med dragimi prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister dr. Mina Krek, pravosodni minister dr. Ružič, minister za gozdove in rudnike Pantič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Rajakovič, poštni minister Altiparma- ' kovič, trgovinski minister Jevrem Tomič, ter ministra Snoj in Maštrovič. Ko se eje vsak ustavil, so vsi navzočni navdušeno pozdravili predsednika vlade z vzkliki »Živijo«. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je stopil iz salonskega voza vidno zelo dobro razpoložen ter se je z vsemi navzočimi rokovaL Zbranim časnikarjem je pred kolodvorom izjavil samos »Zelo sem zadovoljen z razpoloženjem, v katerem so me sprejeli r Zagrebu«. Pred postajo se je predsednik Cvetkovič še nekaj časa razgovarjal s člani vlade, posameznimi senatorji m poslanci ter s svojimi političnimi prijatelji, nato pa se je odpeljal na stanovanje. Iz uradnega poročila in iz vseh okoliščin, ki so spremljale razgovore v Zagrebu, je treba sklepati, da bodo posveti po Veliki noči končno in veljavno rešili vprašanja, ki so Jugoslavijo dvajset let slabila in razdvajala. Razburjenje zaradi načrtov „o Nemški Antarktiki1* Buenos Aires, 5. aprila, o. Tukajšnje nemško poslaništvo je pred nekaj dnevi izdalo uradno poročilo, v katerem zavrača vse vesti, da bi bile listine z nemškimi načrti glede ustvaritve tako imenovane »Nemške Antarktike« pristne. To uradno poročilo je posledica razburjenja in ogorčenja proti Nemčiji, ki je zajelo Argentino pretekli teden. _ Predsednik republike Ortiz je namreč pred tednom dni dobil pismo s fotografijami listine, ki da jo je poslalo nemško poslaništvo v Buenos Airesu narodnosocialistične-mu kolonialnemu zavodu v Munchenu. Listina je datirana z januarjem 1937 in poroča o pošiljki večjega števila zemljevidov, fotografij, načrtov in podatkov, ki se nanašajo na razne predele ozemlja v južni Argentini, v kolikor bi ti predeli prihajali v poštev za morebitno zasedbo po Nemčiji. Listina nosi podpis nekega svetnika nemškega poslaništva in voditelja narodnosocia-lističnih organizacij v Argentini. Ti nemški načrti se nanašajo na ustanovitev nekake nove nemške države, ki bi obsegala redko naseljene spodnje predele južne Amerike: argentinsko in čilensko Patagonijo, Ognjeno zemljo in druga otočja, kjer pride na kvadratni kilometer komaj po en prebivalec in kjer so razmere za naseljevanje precej neugodne. Toda pod zemljo skrivajo ti kraji ogromna, 5e ne izkoriščana rudna bogastva: premog, petrolej, železo, baker, zlato, srebro, platino itd. Ti načrti v bistvu niso nič novega. Že leta 1914. so v Nemčiji prodajali zemljevide o »Ameriški Nemčiji«, ki bi obsegala Argentino, Uruguaj, Čile, Paraguaj, Bolivijo, del Brazilije in celo Holandsko Gujano. Ker je Sirjenje nemške moči v Evropi zadnje čase vzbudilo silen odmev po vsej južni Ameriki, kjer je narodnosocialistična propaganda že več let zelo delavna — kar so pokazali lanski dogodki v Braziliji —, je zaradi teh nenadnih odkritij argentinska javnost silovito razburjena in zahteva odločnih vladnih ukrepov proti Nemcem, ki prebivajo v Argentini in ki so doslej uživali popolno politično in kulturno svobodo ter se lahko nemoteno organizirali po navodilih iz domovine. Pismo s fotografijo omenjene listine je poslal predsedniku republike neki Jurger, ki je bil v Nemčiji prej komunist, pa je še pred letom 1933. vstopil v narodnosocia-listične vrste. V tej stranki je zelo hitro napredoval in kmalu postal zaupni sodelavec sedanjega propagandnega ministra dr. Gobbelsa. Ko se je sprl z nekaterimi vodilnimi osebnostmi, je pobegnil v Holandijo, nato v Ameriko ter se nazadnje ustavil v Argentini. Pred časom pa sta ga v stanovanju v Buenos Airesu napadla dva neznanca in ga hudo ranila s streli iz revolverja. Šlo je za medsebojno obračunavanje v nemških krogih. Od tega dne je Jurger začel z živahnim in zagrizenim delom proti narodnemu socializmu v Argentini. Ko je predsednik republike dobil Jur-gerjevo pismo, je imel takoj dolgo sejo z zunanjim, vojnim in notranjim ministrom ter z upravnikom policije v prestolnici. Jurgerja so takoj poklicali v prostore politične policije in tja privedli tudi voditelja Nemcev v Argentini Mtillerja. Po izpovedih obeh Nemcev je policija izvedla obsežne preiskave pri vseh vidnejših nemških osebnostih v Argentini ter zaplenila ogromno političnega materiala. Oblasti ne dajejo o teh dogodkih nobenih pojasnil, pač pa o njih ogromno poročajo argentinski listi, ki zahtevajo od vlade odložen nastop proti tem in podobnim načrtom v Južni Ameriki. Italija ne misli zasesti Albanije! Uradne zavrnitve vesti o izkrcavanju italijanske vojske v Albaniji Rim, 5. aprila, o. Tu so se začeli razgovori med albansko in italijansko vlado sa ojaienje italijan-sko-albanske vojaške in obrambne zveze. Te razgovore je po italijanskih uradnih vesteh zahteval albanski kralj. V zvezi z njimi zavrača italijanska vlada vse vesti tujega tiska, da bi mis'ila Italija ogrožati albansko neodvisnost ali nedotakljivost albanskega ozemlja. Ravno tako zanikujejo vse vesti o tem, da bi se bile na albanski obali izkrcale nove italijanske čete. Ta poročila je razširil del angleškega in francoskega časopisja ob angleških prizadevanjih za ustvaritev znane obrambne zveze proti širjenju nemške moči na vzhod. Angleška vlada je zadnja čase stalno v stiku s poljsko, romunsko, grško vlado ter vladami drugih balkanskih držav, ki so po zadnjih dogodkih na ČeSkem razumljivo vnemir-jene. Angleški listi hočejo 6 temi vestmi pripisati Italiji namen, da bi z zasedbo albanskega ozemlja rada zavrla angleška prizadevanja ter jim vzela čim več stvarne veljave. Ni treba pripominjati, da bi kaj takega pomenilo bistveno spremembo sedanjega razmerja na SredozemsKcm inorju, s čimer bi prišla 6ama po sebi ob veljavo italijansko-angleška pogodba, podpisana lani za veliko noč. Že iz tega je razvidno, da omenjene vesti ne morejo imeti stvarne podlage, saj pomeni ta pogodba v zvezi z italijansko-jugoslovanskim sporazumom podlago italijanske politike na Sredozemskem morju jn. na Jadranu, kakor je glede Jadrana poudaril pred kratkim sam italijanski ministrski predsednik v govoru ob dvajsetletnici fašizma. Poifsko-angleška pogajanja v Londonu bodo danes končana Pol ska in Romunija bosta dobili velika angleška posojila Oarui 1000 din — In plačal si an kamen za slovanski prosvetni dom v Ljubljani! London, 5. aprila, m. V dobro poučenih krogih so snoči zatrjevali, da bo Anglija odobrila Poljski posojilo 20 milijonov funtov šterlingov. Na istih mestih zatrjujejo, da bo tudi Romunija dobila posojilo, in sicer 10 milijonov fantov šterlin-gov. Obe državi bosta to posojilo v glavnem porabili la boljšo oborožitev svojih vojsk. Poleg pogodbe o angleško-poljski obrambni _ zvezi, ki bo verjetno podpisana ob tej priliki, je to posojilo glavni uspeh poljskega zunanjega ministra. Danes popoldne bo izdano uradno poročilo o angleško-poljskih pogajanjih, ki potekajo med poljskim zunanjim ministrom Beckom in angle- škimi državniki r Londonu v zvezi z angleškim jamstvom za poljsko neodvisnost. Snoči je bilo sporočeno, da pogajanja tečejo zadovoljivo za obe strani, toda uradno obvestilo ne bo i:tdi*..a lahkomiseln, v praznik zaverovan, pasiven. Irdno pa drži: Protasov je tragičen lik. velika podoba iz slikanice težko razumljivega človeškega srca. Velika podoba — dasi se nam v pričujočih časih ne zdi aktualna; za zapadnjaka je preveč slučajna. V teh časih pa se nam tudi zdi, da je prestrogove-zana na Tolstojev čas, kjer je v mirnem meščanskem vzdušju pomenila prav dramatično snov. Čeprav je z nje obrisan prah, še vedno na njej ostanejo drobci. . Protasova je vzgiedno odigral Kralj. Vsi — skoraj lahko rečemo do zadnjega člana naše dramske družine — njegovi sodelavci so se namoč —-in to z uspehom — potrudili, da bi predstavi dali čim večjo učinkovitost. In v tem so brez dvoma uspeli s polno mero. Režiser Jože Sest je šest dejanj razdelil na enajst slik. Posrečilo se mu je, da je na ta način ]>odčrtal lirična mesta v sujetu, dasi je v neki meri s tem razbil dramatično enotnost. Upravičeno pa menimo, da je bila taka interpretacija Živega mrtveca« jKivsem umestna, saj je razgibala in razrahljala snov, ki bi se nam ob preveliki sklenjenosti dandanašnji zdela rahlo čez mero 7itnc^6n&> Sceno je rešil na preprost način, ki mu je včasih (zlasti II. slika) delal občutne preglavice, ker ni imel kam spraviti ljudi. Še nekaj: v »Gledališkem listu« bi bil popolnoma brez škode tv opustil nekaj tveganih sentenc o problematiki Protasova, ki ji je skušal' dati nekakšno precej pičlo utemeljeno občestveno pomembnost (boljši je Lipah z opazko, da igra vlogo »Živega mrtveca« zdaj vsa velika slovanska domovina). Stavek, ki po svoji čezmerni patetiki zlasti udarja, je tisti, ki o »Živem mrtvecu« govori kot o »modernem, ruskem pasijonu, o »INRI«. Saj je prav, če tudi v manjšem in posebnem gledamo pogosto veliko in splošno, toda tudi pri tem ne smemo grešiti proti meri in okusu. Glavno načelo je vendar jasno: pri postavljanju primer mora zadnjo besedo imeti le zdravi človeški razum, ki mora znati razbrati v posameznem meje jx>membnosti, ne j>a iti za vsako ceno čeznje, da bi prišli v toli zaželeno sfero med nebom in zemljo, kjer marsikdo tako rad navidez imenitno keglja s problemi in »obče-človečnostjo«. Jubilejna predstava je sicer uspela prav lepo; tako da je bil ž njo v vsakem pogledu zadovoljen razen občinstva tudi jubilant, ki je dal močno, prepričljivo kreacijo, na katero je upravičeno lahko ponosen. Želimo, da bi bil Emil Kralj še dolgo s takim in še večjim uspehom kakor doslej, eden najmočnejših stebrov v naši oledališki umetnosti 1 Nova trgovska pogodba s Francijo prinaša naši državi velike ugodnosti Belgrad, 5. aprila. Ob priliki sklenitve trgovinske pogodbe s Francijo je dal trgovinski minister Tomič sledečo izjavo: Trgovinska zamenjava blaga med našo državo in Francijo poteka od 1. januarja preteklega leta na podlagi plačevanja v devizah jx> sporazumu o plačilnem prometu od 14. decembra 1937, s katerim je bilo določeno tudi razmerje medsebojne zamenjave, med tem ko so se pod vplivom klirinških in kompenzacijskih aranžinanov naše države z državami Srednje Evrope cene jugoslovanskih kmetijskih proizvodov gibale nad nivojem cen na svobodnih tržiščih in zaradi tega tudi nad francoskimi cenami. Nezadovoljiv odnos, ki je nastal med našimi in francoskimi cenami, je imel za posledico, da je naš izvoz v Francijo padel, dočim se je francoski uvoz v našo državo zaradi padca franka povečal. Takšen razvoj trgovinske zamenjave je privedel do motenj v ravnotežju med izvozom iu uvozom, ki je bilo določeno po sporazumih od decembra 1937. Pogajanja, ki so se začela v Parizu, so imela namen vpostaviti ravnotežje in omogočiti povečanje našega izvoza v Francijo, da bi se nam na ta način olajšal prenos naših finančnih obveznosti. Pogajanja so se uspešno končala 10. februarja. Sporazum o trgovinskih plačilih, s katerim se zamenjuje Lfublfana od včeraj do danes Vse do včeraj smo imeli prijazne sončne dni že ves zadnji ča6. Včeraj pa se je začelo oblačiti; davi je sicer za nekaj časa posijalo sonce, bilo pa je v gostečem se oblačnem zastoru prav medlo in boječe. Kmalu se je pregmila čeznje siva zavesa. V velikem tednu smo. Danes že prično po naših cerkvah jutranjice. Zdaj bo v božjih hramih ves dan mnogo ljudi, ki se bodo v pobožni molitvi spominjali Gospodovega trpljenja. Velikonočne poctnfce Danes 60 se pričele velikonočne počitnice, ki bodo trajale letos prav tja do Bele nedelje. To je bilo veselja med našo šolsko mladino, ko je izvedela, da bodo letos proti vsakemu pričakovanju tako dol^e! Popoldne bo na ljubljanskem kolodvoru prav gotovo izredno živo — kakor je vsako leto ob tistih časih, ko se šolarji odpravljajo na svoje domove za nekaj dni. S kovčegi in aktovkami v rokah prihajajo, vsi veselih obrazov. Z nemirno naglico se poslavljajo od svojih tovarišev in tovarišic, ki morajo iz tega ali onega razloga čez počitnice ostajati v mestu. Brž kupijo vozne listke in se zrinejo skozi vhod na peron. Razmeste se pri oknih, mahajo z rokami, radost jim sije iz oči. Kmalu odpelje vlak. Zdaj pride šele prava razposajenost, ki je bila dolgo časa zadrževana, do polnega izraza. Pesem se razlegne, dovtipi padajo, vriskanje zadoni. Imeniten je res ta zlati čas zorne mladosti. Marsikomu je žal po njem. Kako rad bi zdaj sam sedel med te šolarje in se z njimi popeljal nekam na vesele počitnice! Zdaj bo doma mnogo govorjenja. Vsa vas se bo zanimala, kaj je »študent« prinesel s seboj iz mesta, kjer morajo biti — po starem prepričanju— vsi ljudje o vsem kar se le da poučeni. Tri man še nezgode Delavec pri Auerspergu na Turjaku, Vid Logar, se je peljal s kolesom, pa je izgubil ravnotežje, padel in se potolkel po glavi. ------- Poldrugo leto stara hčerka steklarskega pomočnika iz Hrastnika, Bajda Lizika je zvrnila nase lonec vrelega mleka in se močno opekla. Z motorja je padel Mirko Hrast, šofer iz Tržiča in se potolkel. Mirko Ukmar, kuhar pri Košaku, je imel včeraj smolo. Vanj se je zaletel neki motorist ter ga prevrnil. Ukmar se je precej potolkel. Tatvina in vlom Tatovi in vlomilci ne poznajo nobenih počitnic. Ne poznajo »mrtve sezone«, nikdar ne dajo miru. Če bi bili tako pridni v poštenem poklicu kakor so v tej napačni »obrti«, bi jih mojstri prav gotovo poslavljali za vzgled vsem drugim. Tako pa ne, Vsak jim gleda pod prste kakor naglo se o njih razve, da imajo radi tuje reči in da si jih prilaščajo, ne da bi za dovoljenje 6praševalli lastnika. Pa tiMi oblast jim ne da miru. Gorje mu, če ga zalotijo, zapro ga in mu onemogočijo njegovo rokodelstvo za dalj časa. Nekaj časa lahko kradejo, ne da bi jih kdo zalotil — če že nimajo posebne smole. Toda star izrek pravi, da vrč hodi toliko časa k studencu, dokler se ne ubije. Tudi tatu in vlomilcu se godi podobno. Prej ali slej ga doseže roka pravice in ga trdno zagrabi za »ovratnik«. Policijska kronika zaznamuje tatvino in vlom. V Kopitarjevi ulici je neznani lopov odpeljal tuje kolo znamke »Avtodirk«. Kolo je bilo vredno 800 din in last Franceta Ahlina iz Škofljice. Neznani vlomilec je vdrl v mehanično delavnico tvrdke Lavrenčič & Co v Vošojakovi ulici. Odnesel je dva deset metrov dolga gonilna jermena ter sedem žag za jermenik znamke »Koli & Remscheid«. Policija poizveduje za vlomilcem. Se;a banovinskega turističnega sveta Ljubljana, 5. aprila. Dne 3. aprila t. 1, ie imel poslovni odbor bano-vmskega turističnega sveta svojo 11. redno sejo, ki ji je predsedoval dr. Ratej Fran, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave. Poleg aktualnih vprašani tečajev za pospeševanje- turizma in gostinstva, preskrbe turističnih krajev s kmetijskimi pridelki, turistične publicistike, pasivnega turizma, udeležbe Slovenije na luristično-kulinaričiu razstavi v Zagrebu, oznamenovanja krajev in hiš itd., je poslovni odbor — po uvodnem poročilu turist, referenta Sottlerja Joška — razpravljal predvsem o situaciji odnosno izgledih za letošnjo turistično sezono ter na osnovji podanih pobud in predlogov storil potrebne sklepe. Prihodnja odborova seja bo naibrže v začetku maja t. 1. sporazum od 14. decembra 1937, določa, da se h® trgovinska zamenjava vršila na podlagi plačevanja v devizah ter da mora biti naš izvoz v Francijo za 40% večji od našega uvoza iz te države. S sjx>razuniom o kontingentih nam Francija poleg rednih kontingentov za leto 1939. zagotavlja tudi dopolnilne kontingente za paradižnikove konzerve, kože, emajlirano posodje, gnjat, soljeno meso, salamo, zaklano živino, jajca, sir, koruzo, fižol, jabolka, slive, živino in drugo. Dodatek h konvenciji od leta 1939. vsebuje znižanje naše carine na datlje in zboljšanje nekaterih carinskih tarif. S temi sjiorazumi, ki jih je odobrila francoska vlada in ki so stopili v veljavo 1. aprila letos, je naša trgovina s Francijo dobila boljšo in solid-nejšo podlago za nadaljni razvoj. Mora 6e pričakovati znatno povečanje našega izvoza v Francijo, kakor tudi zagotovitev aktivnega salda, ki bi nam olajšal izpolniti finančne obveznosti do Francije. Upanje, da bomo na podlagi obstoječih dogovorov mogli potrojiti naš normalni izvoz v Francijo, ni brez podlage. Res, mi do zdaj nismo mogli zaradi razmerja med cenami izkoristiti niti polovice dosedanjih kontingentov, ki nam jih je Francija odobrila. Zaradi carinskih restitucij, ki bodo prišle do izraza v naših izvoznih premijah, bo izvoz v Francijo postal rentabilen, ker bo pripomoglo k temu, da bomo lahko izkoristili v novih sporazumih povečane kontingente. Če Francija poveča — kakor se more pričakovati — svoj nakup nekon-tingentiranih proizvodov v naši državi ni izključeno, da bo našega izvoza v Francijo v kratkem za več ko 300 milijonov dinarjev. To bo brez dvoma ugodno vplivalo na nadaljni razvoj gosjio-darskib razmer v državi. šport v zadnji minuti Admira v sijajni formi Tekme za nemško pokrajinsko nogometno prvenstvo 60 prinesle izredno presenečenje. Kljub vsem pričakovanjem je dunajska Admira pred 20.000 gledalci premagala klub Kickere iz Stuttgarta z velikim rezultatom 6:2. Admira je bila v6o tekmo v ogromni premoč: in se je igrala z nasprotnikom kakor mačka z mišjo. Pri Dunajčanih so se posebno odlikovali Ha-hnemann, Vogl in golman Platzer. Berlin je zmagal nad Kopenhagenom. Tradicionalni plavalni dvoboj med plavalnima reprezentancama Berlina in Kopenhagena. Tudi peti dvoboj je dobila reprezentanca Berlina, ki je zmagala s 77 proti 63 točkam. Tekme «o imele sledeče discipline: skoke, 100 m hrbtno gospodje, 100 m prsno ženske in končno 1500 prosto (gospodje). Šahovska tekma za državno prvenstvo Vasia Pirc po četrtem kolu stopil na vodilno mesto Zagreb, 5. aprila. V 4. kolu mojstrskega turnirja za prvenstvo Jugoslavije sta predvsem dve igri vzbudili največje zanimanje med številnimi gledalci. To sta bili partiji Pirc:Prein!alk* ki sta igrala novo varianto ortodoksne obrambe damskega gambita in pri kateri je Preinfalk v začetku odlično zaigral, potem pa igra med Rožičem in Furlnnijem. pri kateri 9'e Furlani že v izgubljeni poziciji izenačil in dosegel remis. Tudi ostale partije so bile napete in so pokazale, da so se mojstri za letošnji boj dobro pripravili. Dvorana hotela Evrope je očividno premajhna za toliko gledalcev, posebno še, ker so igralne mizice postavili v lože ob obeh straneh. Vodstvo turnirja že premišljuje, kje bi našlo primernejše prostore, da bi bilo gledalcem bolj ustreženo. V 4. kolu so bile odigrane te-le igre: Pirc proti Preinfalku. Preinfalk se je branil z ortodoksno obrambo damskega gambita. V eredišnici sta oba zaigrala novo varianto, na katero je bil črni očividno dobro pripravljen, tako da je Pirc prišel kmalu v hudo časovno stisko. Vendar se je^pn nadaljevanju partije kljub zapletenem položaju popravil. Ob prekinitvi sta oba stala približno enako, pri nadaljevanju igre pa je Preinfalk igral prehitro in je svojemu nasprotniku z nekaj slabimi potezami dovolil celo točko. Igra je imela 54 potez. Brofler proti Vukoviču. Igrala sta damski gambit. Vukovič se je branil ortodoksno Beli je v začetku igre zaigral boljše ter je izsilil oslabitev kraljevega krila črnega. Igra 6e je nato razvila po Capablancovem razbremenilnem sistemu in se je končala z remisom. Dr. Vidmar : Schreiber. Tudi ta dva sta igrala ortodoksno obrambo damskega gambita. Capablancov razbremenilni sistem pa je tu prišel v drugo smer. Igra je bila v sredini zelo napeta. Po zamenjavi figur sta sc mojstra v končnici sporazumela za remis. Lešnik je v sicilijanski partiji kot beli močno i igral in hitro dobil premoč nad dr. Kalabarjem, I katerega je spravil v teoretično zanjko. Dr. Kala-bar je končno izgubil kvaliteto in ee moral vdati. Rožič : Furlani. Furlani se je branil s kraljevo indijsko obrambo. Stanje na deski je bilo zelo zapleteno in nejasno. Rožič 6e je popravil, a je slabo nadaljeval. V končnici enakih tekačev in treh pešcev sta igralca sklenila sporazum in si točko razdelila. Vidmar ml. : Petek. Igrala sta Rettijev zače-4ek, ki ga črni ni točno igral. Vidmar si je osvojil kmeta, ki mu je zadostoval za zmago. Petek se je po 24 potezi vdal. Filipčič : Tomovič. Igrala sta Karo-Kan obrambo. Stanje je bilo v središnici dokaj nejasno. Tomovič si je izbral Botvinikovo varianto in je najprej izenačil, nato pa igro proti Filipčiču tudi dobil. Kostič je z Avirovičcm igral damski gambit. Avirovič je tvegano napadel na nasprotnikovo kraljevo krilo, toda Kostič je ta napad odbil ter nato zaigral 6vojo novo potezo. Težki igri Avirovič ni bil kos. Kostič mu je zaprl kraljico, napadel po levem krilu, si osvojil najprej pešca, nato še figuro ter svojega nasprotnika prisilil v 23 potezi, da se je vdal. Stanjo po četrtem kolu: Pirc, Vukovič 3 in P°L Schreiber, Kostič 3, Broder, Tomovič 2 (1), dr. Vidmar, Vidmar ml., Preinfalk in Lešnik 2, Furlani 1 in pol (1), Avirovič, Filipčič, Petek 1 in pol. Kolobar 1. Danes nastopijo v 5. kolu: Preinfalk:Lešnik, dr. Vidmar:Pirc, Vukovič:Schreiber, dr. Kalabar: Avirovič, Furlani:Broder, Petek:Rožič, Filipčič: Vidmar ml. in Kostič:Tomovič. — V četrtek bo prost dan in bodo odigrane prekinjene partije. Danes ob 8 zvečer bo v ljubljanski stolnici pridiga za moške in fante. Govoril bo spiritual dr. Janko Kraljič. Slovenski prosvetni dom v Ljubljani naša narodna dolžnost! FIerwey Allen: 191 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Stal je kakor zvezan in za trenutek celo omahujoč. Zaprl je oči, da ne bi videl tega brezmiselnega sveto okoli sebe in iskal odgovora. Tako je stal nekaj minut z obrazom obrnjenim proti izložbenemu oknu. Ničesar se ni domislil, zaslutil je samo sliko svojo Marije, ki jo je kot otrok tako ljubil. 2e dolgo je ni videl take. Začutil jo zopet, da pomeni zanj nov vir notranje moči. »Ali bi hotel gospod stopiti malo vstran?« ga je nekdo nugovoril. Za njim je stal starejši gospod z elegantno pristriženo brado, s palico z zlatim ročajem in ga prosil, naj se umakne, da si bo lahko ogledal izložbo. »Seveda, seveda*,< je •opravičil svojo duševno odsotnost. Stari gospod se je smehljal. »Diamanti ao čudoviti,« je dejal, »ne morem vuin zameriti.« Dne 30. septembra 1802 je vzbudila izložba bratov Fossin, naj-elegantnejša trgovina z dragocenostmi v Parizu, pozornost mnogih mimoidočih. Razstavljeni so bili trije predmeti in vse tri si je bilo vredno ogledati. V neki izbrani lepi šatulji iz ebenovine, ki je bila obložena s črnim žametom, je počivala ovratnica z mogočnimi modrimi diamanti, ki so se svetlikali kot mrzli kristali čistega ledu na zimskem soncu. Na šatuljr je bil majhen napis, na katerem so se blestele z mojstrsko roko napisane besede: Občudovana jd presvetle državljanke Jo6efine Beauharnais Bonaparte, soproga prvega konzula. 250.000 frankov. Stari gospod si je zažvižgal In še enkrat zapičil oči v dragocene kamne. Dvignjeni na žametnem podstavku so naravnost kraljevali v šatulji. „ .. , Pred to ovratnico je bil velik črn kamen, čigar površina je bila tako gladka, da je tvoril pravo zrcalo. Bil je postavljen tako, da j« bilo mogoče videti v ujem vsak prizor na ulici i» pred izložbenim oknom. Miroir des Artistes. je pojasnjeval napis ob vznožju tega temnega in pravljičnega ogle-dala. Kot lepo iu romantično ozadje vsega izložbenega okna z dia-manti pa je bila v ozkem okviru slika neke pokrajine, ki jo je umetnik lahko napravil samo iz ogledala, tega čudovitega kamna. Slika namreč ni predstavljala resničnega dela kakšne pokrajine, ampak razgled skozi rogoviličasta vrata v kraljestvo sanj. i-Govori se,< jo pripovedoval stari gosjiod, >da Josefina napravlja svojemu možu težko življenje, ker ji noče kupiti teh diamantov. Njena lastna denarnica je vedno prazna, on ji pa ni hotel Hvalil jih je še v daljšem govoru, toda njegov glas je bil Se samo kot nekak šum v Antonijevem ušesu. Izgubil se je v opazovanju prizora, ki ga je videl pred seboj v ogledalu. Najprej je gledal v črni kamen čisto slučajno. Ko pa je hotel že oditi, je doživel nekaj čudnega. Zdelo se mu je, da zunanji okras izložbe ni tak kot je v resnici, ampak da jo prepojen z njegovo lastno domišljijo. V njem se ni odriažala samo zunanjost stvari, temveč tudi njegovo občutje in pojmovanje o njih. Vse stvari so bile pred njim v vsej svoji resničnosti in vendar tako prestavljene v kamen kot je obnovljen svet v vsakem človeku in tudi v njem samem, kjer so so podobe stvari in njegovi pojmi o stvareh stapljali. Stal je in mislil To je bil snet trenutek nemega razumevanja, tako kot jo bila nekoč prikazen luči. Malo sonce v kamnu — kajti zdelo se je, da podoba v zrcalu nikakor ni na površini zrcala; po-doba telesnosti in prostorninske globine je bila celo posebno močna •— malo sonce je osvetljevalo stvari, kakor da je ono pravi vrelec luči. Daleč zadaj na cesti je zapeljal voz v temino, drugi prihitel iz nje, švignil mimo in izginil Obrazi in gibi mimoidočih so prihajali in odhajali kot v malem panoptikumu. Odhajali so v temo preteklosti, v globino zrcala, kjer so se polagoma razblinjali kot žalostni in težki spomini. Ali pa so prihajali od tam in nenadoma izginili čez rob slike in jih ni bilo več. To je bilo hkrati zabavno in tesnobno. Bilo je nemogoče reči, odkod so stvari prihajale in kam so odšle. Bile so samo v »sedanjosti« zrcala in nič več. Medtem, kar je bilo izven zrcala in v njem, ni bilo nobene zveze. Vse je bilo tu neposredno, skrivnostno in nerazumljivo, stalno prihajanje in odhajanje brez vidnega vzroka in reda: bilo je kot njegovo lastno življenje v svetu. Lepo, polno barv in čustva, temno in kalno v globini. Skratka, njegovo življenje je bilo samo slikovit sen. Edina trdna točka je bil njegov lastni obraz, toda še to samo toliko časa, dokler je gledal vanj. In v zrcalu je ostal lahko samo tako dolgo, dokler je stal predi njim. Kako se je izpremenil, odkar je prvikrat pogledal v zrcalo pri svojem prvem izprehodu s patrom Ksaverjem po Livornu! Kako si je hotel takrat vse zapomniti, kar je videl! Kako zelo mu je dišala pomaranča, ki jo je duhovnik delil z njim! In sedaj?! Izza vogala je nenadno z veliko naglico privozila kočija, iz katere je izstopil mlad moški z aktovko, kakršno so tedaj uporabljali Talleyrandovi kurirji. Planil je naravnost v prodajalno. Antonio se je obrnil, da bi odšel. V trenutku je pozabil na svoje prejšnje sanjarjenje. Na voz sploh pomislil ni, toda nenadoma je skozi zastore v izložbi segla roka in vzela iz nje diamante s šatuljo vred. Nekaj sprehajalcev sc je takoj ustavilo pred izložbo in so buljili v nepotreben napis. V kočiji jo sedel orožnik. Mladi mož z aktovko je prišel iz trgovine prav tako hitro kot je vstopil. S pronicljivim pogledom je ošinil zraven stoječe ljudi in se odpeljal... »V Tuilerije,« je dejala neka slabo oblečena ženska, ki je opazovala ves prizor. »Cena kruhu raste iz dneva v dan. Toda Kreolka mora imeti svojo diamante. Dve sto petdeset tisoč frankov.« Slišati je bilo pritrjevalno mrmranje. Pred oknom je stala že kar mala množica ljudi. Zenska si je pljunila v roko, dvignila svojo težko košaro in odšla naprej. Antonio je iz radovednosti še malo počakal v bližini. Ko je pa odšel, se je pred izložbo gnetlo že mnogo več ljudi, ki so vsi hoteli videti prostor, _ kjer so bili prej diamanti. Radoveden je bil, ali bo Josefina nocoj nosila diamante, še preden je prišel večer, so jo za to vprašanje zanimal ves Pariz. Zvečer je dobil odgovor v Theatre francais. Antonio je voščil svojemu malemu sinu v otroški sobi številka 47 lahko noč in tiho odšel. Zla slutnja ga je obšla, da se je poslovil od otroka zn vselej. Se v zadnjem trenutku ga je močno zagrabilo, da bi ga vzel v naročje in z njim odšel »Ah,« jo rekla Ana, ki je uganila n|egove misli. »Na tebe v resnici nismo čisto nič mislili. Toda bodi miren. Gotovo je tako naibolie.« Poljubila ga je Od tu in tam Izdatki vseh banovin znašajo za novo prera-čunsko leto 1,050.166.814 din, in sicer odpade na preračune same 988,626.142 din, a na preračune banovinskih skladov in zakladov 61,540.172 din. V primeri z lanskim letom so se vsi preračuni povečali skupno za 68,573.553 din, vendar pa za kritje tega poviška ni bilo treba v nobeni banovini vpeljati kako novo davščino ali dajatev. Izdatki se bodo krili iz povečanih prejemkov s tem, da se bo izboljšala služba pobiranja dajatev. V nekaterih banovinah pa so celo ukinili več dajatev. Velike uspehe sta žela v tujini znana belgraj-sfca glasbenika in dirigenta Lovro Matačič in Ste-van Ilristič. Prvi je gostoval v Parizu in v Veliki operi dirigiral tri opere. Vse časopisje mu je priznalo velik uspeh. Enako uspešno se je rimskemu občinstvu predstavil operni dirigent Stevan Hristie z vodstvom koncerta siovanskih in italijanskih skladb. Člani upravnega odbora jugoslovanskega učiteljskega združenja so obiskali pred dvema dnevoma prosvetnega ministra in ga prosili, naj posveti vso pozornost učiteljskemu stanu, tako da bo odslej upoštevano tudi učiteljevo izvenšolsko nacionalno delovanje. Obenem so želeli, da se popravijo vse krivice, ki so bile storjene učiteljem v preteklih dobah. Najbolj pri srcu pa je učiteljem pravica, da bi mogli v svoji službi napredovati avtomatično do pete uradniške skupine. Ker narodna skupščina ni sprejela te vrste predloga, so učitelji naprosili prosvetnega ministra, da bi omogočil napredovanje v peto skupino vsaj tistim učiteljem, ki so izpolnili vse potrebne predpogoje za to skupino. Minister Čirič je zastopnikom učiteljstva povedal točno svoje mnenje glede vseh zahtev in dejal, da bo skrbel, da se bo delovanju učiteljstva posvetila tolika pozornost, kakor jo ta stan pač zasluži. Do žaloigre je prišlo v družini belgrajskega zdravnika dr. Milana^ Mihajloviča. Pred leti je Mihajlovič prebolel težjo bolezen, ki je pustila v njem težke posledice. Ko pa je pred kratkim prebolel še hudo angino, se je njegovo duševno ravnotežje še bolj omajalo. Sanjaril je o smrti in večkrat o tem tudi govoril. Predvčerajšnjim pa je svojo namero poskušal izvršiti. Zjutraj je prišel v stanovanje in vrgel v sobo, kjer je spala žena • z dvema hčerkicama, steklenico strupenega plina cionila. Pok steklenice pa je prebudil ženo, da se je z otrokoma vred pravočasno umaknila in se rešila. Mihajlovič je odšel v svojo ordinacijsko sobo in si pognal s samokresom tri krogle v prsa. Kljub težkim ranam pa ni padel, temveč se je v spremstvu svoje sestre sam vsedel v avtomobil in se odpeljal v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da so rane nevarne, saj je ena krogla predrla prav mimo srca, toda kljub temu so prepričani, da ga bodo ohranili pri življenju. Okrajnega glavarja, ki je goljufal kmete, je obsodilo belgrajsko sodišče na dve leti strogega zapora. Glavar Stojan Radičevič je imel vedno kako novo idejo, s katero se je prebil do več denarja. Ko je bil glavar v okolici Belgrada, je jemal od kmetov po 150 din za pristojbine, ki so potrebne za prošnje za podelitev brezplačne prostovoljske zemlje. Denar je pobral, prošnje pa seveda ni nobene poslal na pristojno mesto. Podobno se j^ dal dobro plačati, če se je k njemu kdo zatekel in ga prosil za državljanstvo. Nazadnje pa je sklenil izdati knjigo o triletnici vlade dr. Milana Stojadinoviča in že nabral okrog deset tisoč dinarjev predplačil. Knjige kajpak ni izdal. Pričo, ki ga je najbolj obtoževala, pa je vpričo sodnikov oklofutal. Za vse svoje grehe se bo pokoril dve leti. Zaradi izgubljene partije šaha je odgriznil oba uhlja svojemu soigralcu kmet Jančič iz Stare Kaniže. S kmetom Ilkičem, ki je bil znan kot dober igralec šaha, se je dogovoril, da mu bo za vsako izgubljeno igro plačal štiri Šilca žganja. Zaigrala sta, toda Ilkič je nasprotnika že v nekaj potezah porazil. Poraz je Jančiča strahovito ujezil. Skočil je nad Ilkiča in ga začel daviti. Ko pa je uvidel, da bo močnejšemu Ilkiču podlegel, je začel grizti in nasprotniku odgriznil oba uhlja. Tako ga bo partija šaha drago veljala, saj bo moral plačati Ukiču ne samo bolniške stroške, temveč tudi odškodnino za poškodbe. 135.000 din je odnesel vloniilee, ki je vlomil v blagajno davčne uprave v Novem Sadu. Imel je ponarejene ključe, s katerimi je odprl blagajno, je bila opremljena s tremi ključavnicami. Lo- onnnLr druRe bla?aine- v kateri je bilo -00.000 din, pa se mu je ključ zlomil. Oblasti niso se izsledile zločinca, pač pa so zaprle tri davčne sluge, kajti nedvomno je ugotovljeno, da jo vlom izvršil človek, ki so mu bile razmere v davkariji do podrobnosti znane. K sreči je dan prej šef uprave poslal pol milijona dinarjev nabranih davkov v finančno ministrstvo, sicer bi padli tudi ti v plen vlomilcu. 3500 prijavljenih članov ima pokojninski zavod v Sarajevu. Število pa je še mnogo premajhno, da bi se izplačalo poslovanje samostojnega zavoda. Zaradi tega bodo skušali bosanski delodajalci in delojemalci doseči, da bi se zavarovanje razširilo na vse vrste zasebnih nameščencev, dalje hočejo razširitev zavarovanja tudi na uradništvo Jugoslovanskega Jekla d d. Končno so na seji upravnega odbora glasovali za novega ravnatelja zavoda. Dva kandidata sta dobila po šest glasov, odločil pa je glas predsednik, ki je bi! oddan za dr. Saliha Kuloviča. Vendar pa ima končno odločitev v rokah minister za socialno politiko in narodno zdravje. Obenem je upravni odbor izbral tudi nekaj uradnikov, ki bodo Sli takoj na prakso v Pokojninski zavod v Ljubljano. Računajo, da bo začel zaVod samostojno poslovati že 1. julija. V prostovoljno smrt je šla v Bclgradu mlada delavka Tončka Krištof. Spoznala se je bila z nekim poročenim delavcem in si z njim uredila skupno stanovanje. Ko pa je opazila, da jo prijatelj zanemarja in se oddaljuje, se je je polastil obup. Ko jo je prijatelj ponovno obiskal in prinesel s seboj dve steklenici piva, je Tončka izvršila svoj sklep. S prijateljem sta trčila, toda 1 ončka je namesto piva izpila čašo, napolnjeno z raztopino kamene sode. Za smer nove ceste Sarajevo-Split se prepirata banski upravi primorske in drinske banovine. Vsaka b| rada imela speljaneo cesto po svojem načrtu. Sled-n)'č je pa tudi gradbeno ministrstvo izdelalo 6voj načrt, ki je nekak kompromis med obema prejšnjima zasnovama. Nova cesta naj bi po tretjem načrtu tekla od Sarajeva preko Konjiča do Rame, tam bi Pa cepila. En krak bi peljal v Split, drugi pa v Mostar, Metkovič in Dubrovnik. Končno odločitev Pa bo dala posebna komisija, ki bo na mestu preučila vse tri variante. Slovenske gorice dobe elektriko. Najprej se bo gradil daljnovod Pesnica—Sv. Trojica Elektrifikacija se bo izvršila v presledkih Maribor, 4. aprila. Eden najnaprednejših slovenskih gospodarskih okolišev — Slovenske gorice na Štajerskem — je bil do sedaj v marsikaterem oziru še daleč za drugimi našimi kraji. Velja to predvsem za prometne potrebe Slovenskih goric in pa za elektrifikacijo. In vendar bi bili podani za elektrifikacijo vsi pogoji: gosta naseljenost, precej ugodno gmotno stanje prebivalstva in pa bližina elektrarne Fale. Zadnja leta je mariborska mestna občina, ki je do sedaj vzorno elektrificirala vso mestno okolico, začela posvečati večjo pažnjo vprašanju elektrifikacije Slovenskih goric. Zadeva je krenila z mrtve točke lansko leto, ko se je elektrificiral skrajni zapadni kos Slovenskih goric okrog Sv. Kungote in Svečine. Letos je bil podaljšan daljnovod od Sv. Kungote do Pesnice in s tem je bil obenem napravljen prvi korak za vstop v Slovenske gorice. Mestno električno podjetje v Mariboru je zainteresiralo za problem elektrifikacije krajevne činitelje po slovenjegoriških vaseh in trgih. Odziv je bil nadvse razveseljiv. Krajevni činitelji so pokazali veliko zanimanje za elektrifikacijo ter so obljubili tudi primerno pomoč. Ker je tudi mariborska mestna občina stavila nadvse ugodne pogoje in ker obstoja upanje, da bo izvedbo načrtov podprla banska uprava, je vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric na najboljši poti, da bo v kratkem izvršeno. Te dni se je vršila pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah konferenca, katere so se udeležili zastopniki politične oblasti, predstavniki mariborske mestne občine in mestnega električnega podjetja ter številni župani in krajevni činitelji iz Slovenskih goric. Na konferenci je bil dosežen popolen sporazum. Mestno električno podjetje v Mariboru bo napeljalo daljnovod najprej od Pesnice do Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Daljnovod bo šel preko Sv. Marjete in Št. Lenarta. Pri Sv. Marjeti, v Št. Lenartu in pri Sv. Trojici bodo transformatorji za napajanje krajevnega omrežja. Pozneje bodo v vseh navedenih krajih napeljani odcepi v druge slovenje-goriške večje kraje. Nova uprava Delavske zbornice v Ljubljani Zveza združenih delavcev je lastopana s 43 odborniki Ljubljana, 5. aprila. Minister za soc. pojitiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič je podpisal ukaz, 6 katerim je razrešil dosedanjo upravo ljubljanske Delavske zbornice ter imenoval novo upravo, v kateri ima 43 zastopnikov Zveza združenih delavcev, 1 Na-retdna strokovna zveza, 3 Zveza strojnikov kralj. Jugoslavije, 3 Zveza grafičnih delavcev Jugoslavije in 10 zastopnikov Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Člani so sledeči: 1. Kozamernik Viktor, knjigovodja, Ljubljana, Rožna dolina c. VIII-14; 2. Gasar Albin, nameščenec KID, Jesenice-Fužine, Savska nabrežje 16; 3. Govše Avgust, papirniški delavec, Gor, Kašelj 72, p. Dev, M. v P.; 4. Pirih Milko, dnevničar, Ljubljana VII., Galetova 31 j 5. Zajec Vekoslav, rudar, Velenje; 6. Kralj Franc, mehanik, Ljubljana VII., Draga 37; 7. Dacar Rudolf, predi, delavec, Tržič; 8. Markič Matevž, delavec KID, Slov. Javornik 75; 9. Rukše Nežka, služkinja, Ljubljana, Tavčarjeva 6; 10. Erjavec Alojzij, Iitograf, Jugosl. tiskarne, Ljubljana; 11. Grebenšek Venčeslav, dnevničar, Ljubljana, Staretova 19; 12. Pirnat Jože, strojni stavec, Preserje 46, p. Radomlje; 13. Ažman Franc, kovinar, Jesenice-Fužine, Pod Mo-žakljo 22; 14. Furjan Štefan, tekstilec, Maribor -Hoče, Sv. Miklavž 96; 15. Vrhovec Ernest, tob. delavec, Ljubljana, Zaloška 107; 16. Lenarčič Jože, mizar, Litija, Stavbe 67; 17. Struna Andrej, tekstilni delavec v tovarni »Slavotekst«, Kočevje; 18. Anderle Karol, tovarniški delavec KID, Selo 20, p. Zirfovnica; 19, Janko Zagovec, strojnik, Po-brežje-Maribor, Cankarjeva 28; 20. Dolinar Jože, monter, Celje, Dečkova 34; 21. Ban Miha, rudar, Senovo 63, Rajhenburg; 22. Babik Franc, usnjar, Polena 24, p. Slov. Konjice; 23. Jesih Adolf, rudniški 6trugar, Trbovlje 2; 24. Korber Avgust, tekstilni delavec, Polzela 137; 25. Kalčič Rudolf, dnevničar, Ljubljana, Staničeva ul.; 26. Kuder Ljudevit, rudar, Brezovnik, p. Griže pri Celju; 27. Križe-vnik Peter, delavec, Mislinja; 23 Golob Stane, trg. sotrudnik, Ljubljana, Tugamirjeva 17; .29. Arčon Julij, dnevničar, Ljubljana VII,, Kosova 8; 30. Lazar Ferdinand, občinski delavec, Ptuj, Slomškova 13; 31. Salberger Nadislav, privatni nameščenec, Tržič, Cerkvena 16; 32. Kralj Franc, delavec KID, Slov. Javornik 32; 33. Slak Jože, pa-piiničar, Radeče pri Zid. mostu; 34. Zabavnik Franc, zidar, Košiče 5, p. Kamnik; 35. Strnad Vinko, strojni stavec Del. tiskarne, Ljubljana; 36. Ma-stinšek Franjo,, inkasant, Pobrežie-Maribor, Dr. Verstovškova 16; 37. Ca6ar Franc, priv. nameščenec, Murska Sobota; 38. Megla Alojzij, tovar. delavec, Kranj, Tavčarjeva 9; 39. Luzar Franc, strokovni tajnik Zveze združ. delavcev, Ljubljana, Čopova 1; 40. Dornik Jakob, delavec, Hum 112^ p. Ormož; 41. Pogačnik Filip, papirničar, Vevče, p. Dev. Mar. v Polju; 42. Križman Andrej, urednik »Slov. delavca«, Ljubljana, Čopova 1; 43. Rozman Peter, strok, tajnik, Maribor, Miklošičeva 2; 44. Škerlj Pavel, strojnik, Ljubljana, Miklošičeva 20; 45. Pogačnik Metod, natakar, Zidani most; 46. Stanovšek Franc, strojnik, Kranj 106; 47. Berk Anton, delavec, Sp. Sečovo, p. Rog, Slatina; 48. Brišar Matija, lesni delavec, Soteska, p. Straža pri Nov. mestu; 49. Vrenčur Karl, kovač p. Sv, Lovrenc na Pohorju; 50. Kosem Drago, administrativni tajnik, Ljubljana, Masarykova cesta; 51. Novak Marko, priv, uradnik tt. Woschnagg, Šoštanj; 52. Kovačič Anton,_ priv. uradnik, Maribor, Oražnova 8; 53. Sitar Alojzij, trg. sotrudnik, Ljubljana, Frankopanska 11; 54. Klinar France, priv. uradnik KID, Jesenice-Fužine, Prosvetna 29; 55. 56. Naglič Drago, trg. sotrudnik, Maribor, Kladez-na ulica; 56. Ham Karel, nameščenec tvrdke Zabret in Co., Kranj; 57. Inž. Košir Vinko, privatni uradnik, Ljubljana, Tyrševa 29; 58. Repovž Ervin, priv, uradnik, Loka 100, p. Trbovlje; 59. Brumec Joško, uradnik, Murska Sobota, Nova ul. 4; 60. Onič Maks, tovar. delovodja, Slov. Javornik. Namestniki: 1. Brtoncelj Franc, tovar. delavec, Jesenice-Fužine, Gregorčiečva; 2. Kralj Rudcdf, tekstilni delavec, Velika Stara vas 12, p. Grosuplje; 3. Podgorelec Anton, zidar, Draga 37, p. Ljubljana VII; 4. Homan Pavel, delavec, Stara Loka 18, p. Škofja Loka; 5. Breskvar Franc, zidar, Sp. Hrušica 15 pri Ljubljani; 6. Gomzc Jože, delavec cinkarne, Celje, Cesta na Dobrovo 11; 7 Kotnik Peter, pilarski pomočnik, Ljubljana, Rožna dolina IX-2; 8. Demšar Lovro, rudar, Senovo 67, p. Rajhenburg; 9. Hvale Maks, tobačni delavec, Ljubljana, Grajska planota 1; 10. Amon Milan, bolniški kontrolor, Klanec 37, p. Kranj; 11. Polda Jože, kovinar, Krnica 6, p, Gorje pri Bledu; 12. Jonke Jože, urarski pomočnik, Ljubljana, Rožna dolina IX.-7; 13, Kregar Jožko, mizarski pomočnik, Št. Vid nad Ljubljano; 14. Amšek Nežika, šivilja, Celje, Hrib sv. Jožefa 27; 15. Dovč Janko, kurjač, Ljubljana, Delavski dom; 16. Škrjanc Janez, lesni delavec, Žalec 17, p. Kamnik; 17. Gogala Franc, delavec, Pivka 20, p. Naklo pri Kranju; 18. Polak Jože, rudar, Megojnica 97, p. Griže pri Celju; 19. Robič Lojze, inkasant KDE, Moste 35, p. Žirovnica; 20. Prešeren Slavko, delavec pri tt. Runo, Tržič; 21. Kranjc Rudolf, čev. pomočnik, Ljubljana, Frankopanska; 22. Dvoršak Alojz, črkosta-vec Del. tiskarne, Ljubljana; 23. Rupnik Jože, uslužbenec Vzaj. zavarovalnice, Št. Vid nad Ljub.; 24. Železnikar Marjan, elektromonter, Celje, Krekova lOa; 25. Kašič Joško, strojnik, Loka, p. Trbovlje; 26. Ulčnik Simon, usnjarski delavec, Slov. Konjice; 27. Kukoviča Franc, skladiščnik, Ljubljana, Celovška cesta; 28. Vreča Maks, tekstilec, Tezno pri Mariboru, Krekova 3; 29. Zrimšek Jo- že, palir, Sp. Hrušica pri Ljubljani; 30. Traven Anton, kovinar, Komenda; 31. Fink Alojzij, cestni delavec, Podturn 25, p. Toplice pri Novem mestu; 32. Jeretina Vladimir, tiskarniški delavec, Groblje-Domžale; 33. Štrbenk I., organist, Črnomelj; 34.Knez Ferda, kovinar, Mevkuš 20, p. Gorje pri Bledu; 36. Toni Peter, strojnik, Ljubljana, Šmartinska 32; 37. Pureber Ivan, le6ni delavec, Soteska 26, p. Straža pri Novem me6tu; 38. Peterka Franc, čevljarski pomočnik, Ljubljana, Hra-nilniška 7; 39. Dolenc Janez, kovinar, Graben 56, p. Kamnik; 40. Spreitzer Franc, inkasant, Ljubljana, Soška 5-II; 41. Klemenc Rudolf, delavec, Mislinja; 42. Jezernik Edvard, tekstilni delavec, Stu-denci-Maribor, Ciril-Metodova 18; 43. Kocmur Marjan* fotografski pomočnik, Ljubljana, Društvena 5; 44. Frakelj Vinko, lesni delavec, Dražgoše 69, p. Železniki; 45. Verbančič Slavko, brivski pomočnik, Ljubljana, Napoleonov trg; 46. Povše Friderik, papirniški delavec, Žebnik, p, Radeče pri Zid. mostu; 47. Bajc Rafael, delavec, Ljubljana, Stari trg; 48. Jemc Franc, tobačni delavec, Ljubljana, Knezov Stradon 60; 49. Veber Emil, strojnik, Pod Možakljo, Jesenice-Fužine; 50. Kalan Avgust, priv. uradnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta; 51. Bercieri Avgust, priv. uradnik, Ljubljana, Levstikova 15; 52. Sekolec Franjo, novinar, Maribor, Mejna ul. 26; 53. Rozman Janko, priv. uradnik tvrdke Runo, Tržič; 54. Oman Tine, privatni uradnik, Suha 25, p. Škofja Loka; 55 Bergant Mavricij, uradnik Vzaj. zavarovalnice, Ljubljana; 56. Petrač Janez, priv. uradnik, Kropa; 57. Slivnik Ivan, privatni nameščenec, Sladki vrh, p. Št. Ilj v Sl. gori; 58. Resman Ludvik, poslovodja Kmetske zadruge, Radovljica; 59. Gajeta Jože, vodja podružnice Jugoslovanske tiskarne, Novo mesto; 60. Nosan Franc, bančni uradnik, Ljubljana, Miklošičeva 10 Zborovanje Društva rokodelskih mojstrov Ljubljana, 5. aprila. V prostorih Rokodelskega doma je bil snoži občni zbor Društva rokodelskih mojstrov. Predsednik društva g. Musar je v svojem poročilu poudaril, da je društvo v pretekli poslovni dobi storilo za člane, kolikor je moglo. Glavni dogodek pretekle poslovne dobe je bila društvena 30 letnica. Društvo je ob tej priliki izdalo »Spomenico«, ki vsebuje lepe in poučne članke. Predsednik je pozval navzoče članstvo, naj se pridno udeležuje društvenega življenja in podpira odbor, da bo mogel čim bolj uveljaviti želje svojega članstva. Iz poročila tajnika g. Vilharja posnemamo, da je odbor preteklo leto posvetil mnogo skrbi proslavi 30 letnice društva. Pripravljal se je izlet v zamejstvo, pa ni bilo zadostnega odziva. Odbor je obenem z Zvezo slovenskih obrtnikov organiziral izlet v Belgrad, katerega se je udeležilo 20 • lanov, število članstva se je precej povečalo in danes šteje društvo 207 članov. Da bi se družabnost med članstvom čim bolj razvila, je odbor organiziral družabne sestnke, na katerih naj bi se člani mde seboj pogovorili o svojih stanovskih zadevah. Tudi z uvedbo o starostnem zavarovanju se je društvo bavilo in je preučilo, kaj je dobrega in slabega. V imenu Zveze slovenskih obrtnikov je občni zbor pozdravil predsednik in zbornični svetnik g. Kavka ter društvu želel mnogo uspehov. Med drugim je zlasti poudaril to, da je veliko upanje in da ni več daleč čas, ko se bo slovensko obrtništvo združilo v enotno in močno organizacijo. Kajti tudi obrtniki se morajo zavedati, da je samo v slogi mo. Nadalje je omenil, da je zbornica za TOI intervenirala v raznih zadevah. Delalo se je na starostnem zavarovanju, za zatiranje šušmarstva, za nov zavod za pospeševanje obrti, za novelizacijo novega obrtnega zakona in za druge važne zadeve. Starostno zavarovanje naj se uredi tako, da bo avtonomno v pravem pomenu, to je, kdor je plačal, naj tudi dobi. Omenil je tudi razmerje društva do TOI, kjer so se pojavile neke interne težave in se še ne ve, kako se Tjodo premostile. Sledilo je poročilo blagajnika in nadzornega odbora ter je bila odboru izrečena soglasno raz-rešnica. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika zopet g. Musar in za tajnika g. Vilhar. Pri slučajnostih so se obravnavale razne stvari, kot članarina, čekovi račun in drugo. Gospod kanonik Stroj so je toplo zavzel za vajence in poudaril, da je vajencem potrebna ne samo telesna, ampak tudi duševna skrb. Kakor je važna strokovna izobrazba, prav tako je potrebna in važna tudi verska vzgoja. Predsednik je člane še enkrat pozval k vztrajnemu delu za dobrobit njih stanovskih ciljev in je nato lepo uspeli občni zbor zaključil. Popravi! V št. 69. z dne 24. marca je naš list poročal o samomoru Jurija Trčka v Melju pri Mariboru. Poročilo je navajalo kot razlog prostovoljne smrti pokojnikovo zapravljivost Resnica pa je, da je Trček zares prodal svojo delavnico v Mariboru, pa denarja ni zapravil, temveč si je že najel nove prostore za delavnico v Celju. V smrt so ga pognali drugi razlogi, ki niso materialnega značaja. Vremensko poročno. »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v O' i: s> tt O S ŠA Veter Pada- 1 vine a!'" 8g flC • *£ ■Bo d * S (smer, jakost) m/m vrsta Ljubljana 757-3 15-7 10-2 74 9 sw, — Maribor 754-3 18-6 13-0 5U 7 0 — n Zagreb 757-5 19-0 10-0 70 2 NWj — f—? Belgrad 7581 21-0 8-0 50 0 SEe — Sarajevo 760M 2U-0 41 80 3 0 — — Vis 753-3 12-0 61 90 5 SE, — Split 758-9 19-0 io-t 60 6 ENE, — Kumbor 758-0 17-0 121 80 3 N, p- Rab 759-4 14-0 91 90 8 SSE, l-o dež Ouupovnih 75S0 17-0 7-0 50 0 NES — — Vremenska napoved: Večinoma oblačno, ne' stanovitno in precej toplo vreme. Po nekod niso izključene padavine. Koledar Danes, sreda, 5. aprila: Vincenc Fer, Četrtek, 6. aprila: .Veliki četrtek. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 6; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Počitnice na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bodo trajale od 6. do 16. aprila, tako da je 5. aprila še pouk in se 17. spet prične. Most čez Glinščico na Tržaški cesti bo razširjen in bodo dela veljala okrog 28.000 din. Licitacija bo 22. aprila ob 11. v mestnem tehničnem oddelku, razpis je pa objavljen v »Službenem listu«. . K »Edinstvo« obvešča in valii kole- sarje, ki imajo veselje do kolesarskega športa, na gozdno dirko (cross country), ki se bo vršila v nedeljo, 16. aprila t. 1., na Rožniku. Dirkalo se bo poleg kategorij dirkalcev tudi z navadnimi kolesi. Prijave sprejema tajništvo kluba na Celovški cesti 102, mehanična delavnica Žerjal. Rejec malih živali. Aprilska številka je izšla s sledečo vsebino: Kužne bolezni perutnine, Umetno valenje, Naravno valenje, Prehrana zgodnjih piščancev, Modri in beli dunajčan, Oskrba in prehrana koz, Sv. Gregor je ptičke poženil. Podlistek: Kako sem pričel z rejo kuncev. Gospodinje: To-pinam bura, Društvene vesti, Drobiž, Po tujem svetu, Posvetovalnica, Tržne cene, Za smeh in kratek čas, Vsak mesec ena, Mali oglasi za posredovanje prodaje valilnih jajc. List stane letno •»0 din in se naroča v Ljubljani, Karunova ul, 10. Večer komorne glasbe bomo imeli dne 14. t. m, v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu bodo dela Schuberta, Beethovna, Dvoraka, Torellija, Iliindla ki Mozarta. Komorni spored bodo izvajali 4 domači umetniki in sicer koloratuma sopranistka Ksenija Kušejeva, violinist Albert Denmelj, čelist Bogomir Leskovic in pianist Marijan Lipovšek. Vstopnice so že v prodaji v knjigami Glasbene Matice. Natančni spored javimo. Nori telefonski imenik. Poštna direkcija naznanja telefonskim naročnikom, da je izšel novi telefonski imenik za področje dravske banovine. Ker je po “daji precej sprememb, priporoča na- ročnikom, da si ga nabavijo. Dobi se pri vseh poštah po 10 din izvod. Vodopivčeva »Mladinska himna«, ki jo je svoj čas Vinko Vodopivec komponiral kot »Orlovsko himno« na besedilo dr. Evgena Lampeta, je zdaj izf»la v novi izdaji pri »Sedejevi družini« v Ljubljani. Pesem z notami je ti&kana na dobrem papirju in z razločnim tiskom ter stane 2 din. Naroča se pri »Sedejevi družini« v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 10 (na 10 izvodov dobi naročnik enega zastonj). l)ubl|ansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Sreda, 5. aprila: »Prevara«. Red Četrtek, četrtek, petek in sobota, 6., 7. in 8. april®: zaprto. Nedelja, 9. aprila: »živi mrtvec«. Izven. Ponedeljek, 10. aprila ob 3 popoldne: »Potovanje v Benetke«. Izven. Znižane cene. Ob 8 zvečer: »Kaj je resnica?« Izven. Znižane cene. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sreda, 5. aprila: »Štirje grobijani«. Red Sreda. Četrtek, petek in sobota. 6., 7. in 8. aprila: zaprto Nedelja, 9. aprila: »Vse za šalo«. Opereta. Premiera. Izven. Mariborsko gledališče V sredo, četrtek, petek in soboto j<> gMaliSce zaprto. Športne vesti Nedeljske ligaške tekme bodo sodili tile sodniki: v Ljubljani: Ljubljana : Slavija (Varaždin) gosp. Kap iz Sarajeva. v Belgradu: BSK : Bask g. Vasa Stefanovič, Je-ainstvo : Jugoslavija g. DokmanoviČ. V Splitu: Hajduk : Zemun g. Mlinarič. V Skoplju: Gradjanski : Hašk g. Stojanovič. V Zagrebu: Gradjanski : Slavija (Sarajevo) na zahtevo Gradjanskega bo sodil italijanski 6odnik. Gradjanski bo torej kljub prekinitvi športnih odnosov igral z Sarajevčani. Ta odločitev je padla so- na ses^anku članstva SK Gradjanskega. O tej odločitvi je bil izdan komunike, v katerem se zatrjuje, da se s tem še ne more smatrati, da so vzpostavljeni redni športni odnosi z Sarajevčani. Važni termini v jugoslovanski atletiki v letu 1939, 16. aprila v Zagrebu tek čez dm in stro za prvenstvo Hrvatske in Zagreba. 14. maja slovesna otvoritev tekališča SK Maratona. To je po številu že šesto lahkoatletsko igrišče v Zagrebu. 3. in 4. junija meddržavni dvoboj Jugoslavije in Češke v Pragi. 18. junija olimpijski dan po vsej Jugoslaviji. V Magrebu bodo imeli ta dan dvoboj Budimpešta in Zagreb. 2. julija klubska prvenstva in hkrati izločilno tekmovanje za državno prvenstvo. 16. julija v Ljubljani prvi del atletskega prvenstva Jugoslavije za poedince. I n avgusta v Zagrebu troboj Ljubljane— Zagreba in Belgrada. t , \ 'n ?' seP^embra v Belgradu meddržavni dvoboj Jugoslavije in Madžarske II. 9. U. septembra v Belgradu drugi del atletskega prvenstva Jugoslavije poedincev. 1., 2., 4., 7, in 8. oktobra v Atenah desete balkanske igre. Norman Railly Raine: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Vsi ljudje 60 uprli poglede v viso- »Rihard z Levjim srcem je mrtev! Od zdaj naprej sem jaz, princ Ivan, kralj Anglije!< Z vzvišenim glasom je spregovoril te besede. Po njegovih prvih besedah je v kapeli nastala grobna tišina. Neka temna slutnja mu je potrkala z ledenimi prsti na srce. Ta tišina, ta čudni molki Nekaj v svojem ponosnem miru podoben mo- škega. Gibčen in silovit se je pognal gočni gori. I skozi dvorano. Mimo je 6tal in gledal e sijočimi I Ta njegov naskok je bil hkratu tudi očmi sira Guyja Gisbournekega, ki se je znamenje, za katero so se bili uporniki drevil proti njemu z golim mečem v dogovorili že ponoči, desnici, v obraz ves spačen od divjega Od prvega da zadnjega vsi iz nje- sovraštva. gove druščine so v trenutku zagnali preč V tem hipu je bil Rihard resnično od sebe fraterska oblačila in se zadre- kega fratra, ki je bil stopil naprej pred kralj. vili kakor blisk proti 6vojim obkoljenim škofa iz Black Cannona. | Stal je nepremično v svojem polnem in presenečenim nasprotnikom. Kaj bo iz tega? I kraljevskem dostojanstvu. I Silen metež je takoj nastal v kapeli. Kdo se bo izkazal za pravičnega?1 Njegova drža je bila tako veličastna,' To ni bil več božji hram, ampak Kdo govori resnico in kdo je tu laž- da so njegovo visoko pomembnost ho- bojišče. nivec7 nočeš morali začutiti prav V6i, ki Meči so se zabliskali v zraku, zamol- Princ Ivan brez dežele je stal kakor so bili v kapeli. Sila in zapoved sta iz- kli udarci so se razlegnili. Zasičale so okamenel. hajali iz njega in ukazovali brezpogojna puščice. verjel, da je to neki templar kakor pa 1 gočil pred zbranim ljudstvom človeka . . • 1 „1. t • • !___I *_ 1 0:1___________I _ » T oiriirr Prvi hip je onemel tudi sir Guy Gis- pokorščino vsakomur, bourneški. | Sir Guy Gisboumeški pa se je gnal Toda ni bilo položaja, v katerem se proti njemu, ta zvitež ne bi bil znašel. I Nihče se mu ni upiral. Sir Guy Gisboumeški, ki se je bil ' šele, ko je prišel v neposredno bli- __ znašel še vselej tudi v najbolj kočljivem žino kralja, mu je hladnokrvno zastavil ločilen je za ves saksonski narcnd boj, trenutku in v najneradnejšem položaju, pat Robin Hood. ki so ga bili pravkar pričeli. Vedeli so, S hrbtom je zavaroval kralja Rihar- da jim gre v tem boju prav za vse: za ne bi mogel zadeti sir Guy žene in otroke, za boljšo, človeka spo- se bo morala prav v kratkem zgoditi! Ta molk je molk pred viharjem! In res! Ta hip se je sprožilo. »Ti si še vse premlad, brat!« Visoki frater je spregovoril. Bil je močan in širokoipleč. Njegovega krepkega, vojaškega telesa in njegave 6ilne ,. o t, moči tudi prostorna meniška halja ni tudi tokrat ni odpovedal. Saj pa le tudi o h mogla docela zakriti. Človek bi_ bil prej J sam imel največ interesa, da bi onemo- da, ^da Udarec se je vrstil za udarcem. Padali so z železom okovani beti, udarjale sekire, sekali meči in zabadali ostri sheffieldski noži. Robinovi ljudje so začutili, kako od- navaden menih ali pa nedolžni, skrom- ki se je izdajal za Riharda z Levjim srcem, Sir Guy Gisboumeški je zavpil * sten ni božjepotnik. Globoka in neprijetna tišina je bila na ta presenetljivi način nenadoma prekinjena, kakor bi bila v mirni poletni dan udarila strela z jasnega neba. Dogodek, ki se ga ni bil nihče nadejal, je bil usoden za vse, ki so ga bili pripravili. Po fratrovih besedah se je spet uležal molk na dvorsko kapelo, težak molk, svinčena peza. Tišina je postajala vedno mračnejša in usodnejša. Kaj se bo zgodilo? Gisboumeški. To je napravil prvi hip. Pa se je nemudoma premislil. Zdaj je bila udarila prava ura. Trenutek maščevanja je napočil, Ta hip naj pride na tehtnico vse: zmaga ali smrt, padec princa Ivana brez dežele ter njegovega svetovalca sira Guyja Gisboumeškega —' ali pa dvig kralja Riharda z Levjim srcem, boljša 60 se zgrinjali od vseh strani v kapelo, bodočnost saksonskega naroda — ali pa da bi prišli na pomoč svojim nenadoma pogin. I napadenim tovarišem. Robin Hood se je bil odločil. | Kralj Rihard z Levjim srcem se je V hipu je zagnal od sebe fratersko zdaj sam pognal v borbo, haljo, potegnil meč iz nožnice_ in kakor I Pod njegovimi silnimi udarci so pa- dobno bodočnost in trenutno za njihova gola življenja, 6aj je bil nasprotnik številčno v veliki premoči in nevaren, dasi so ga bili na spreten način presenetili ter mu otežili odločno in uspešno bojevanje. Metež in krik sta se dvignila. Udarci betov, sekir in nožev 60 zven-čald po čeladah in oklepih vojakov, ki močnim glasom, da je odmevalo v dvomi kapeli: »Laže! Goljuf je!« Stopil je korak naprej in se prijel za ročaj pri meču. Ni pa pri tem še obvladal svoje jeze. Nadaljeval je: »To je prevara! Ubijte ga!« In že je stekel ter se pognal proti kralju. V kapeli je nastala zmeda. . . . . , . Kralj Rihard z Levjim srcem je bil vihar navalil na sira Guy)a Gisboume- dali vojaki kakor klasje pod koso. Široka gaz se je delala povsod tam, kjer je zamahoval. Po štirje nasprotniki so se poganjali vanj, pa ni6o utegnili ničesar opraviti. Šel je skozi kapelo kakor neodoljivi junak. Zdaj 6e je videlo, da je bil glas o njegovih bajnih junaštvih, ki jih je bil počel v Sveti deželi, povsem utemeljen. Takega borca ni imela Anglija in tudi ves tedanji krščanski svet ni premogel nobenega junaka, ki bi se bil utegnil kralju Rihardu z Levjim srcem uspešno postaviti po robu. Samo enkrat je mahnil in nasprotnik je obležal. Neutrudno je delal svojo gaz skozi množico. Prestrašeno so se stiskale ženske k zidu. Vsa kapela je odmevala od ječanja in divjih vzklikov. Bogata je postala smrtna žetev. Kralj Rihard z Levjim srcem je šel svojo zmagoslavno pot skozi kapelo, nezadržno kakor bojni bog, silovito kakor vihar. Njegova mogočna roka je s silnimi udarci meča podirala sovražnika kakor bi jih premetaval veter. Te sile nobena človeška moč ne bi bila mogla zadržati. V zmedenem strahu 60 se mu začeli umikati nasprotniki. Bežali so pred njim. Kmalu je zazijal okrog njega velik prazen prostor, v katerega si ni upal nihče. Tudi Robin Hood je krepko mahal po nasprotnikih. Gibčno kakor mačka je naskakoval, njegovi sunki so bili nepogrešljivi. Kogar se je lotil, je mirno lahko izpustil meč, kajti Robinu ni bil kos. .01___-■.n doM< likala vsak delavnik *b 12. MeseJna naročnina 12 din. ca inocemrtv« 25 din. nr«dnU«*#: Kopitarjeva nliea R/fII. Telofon 1001 dn 4005. (InraTai Kopitarjeva ulica <1 Za JagoiUvaaak« tiskarno i Ljubljani; K. Cefc Izdajatelj Inž. lož« Sodja. Uradniki Mirko Javornik Sueški prekop, vodna cesta med Sredozemskim in Rdečim morjem. Lebrun ni užival samo časti pač pa je moral nositi tudi težka bremena dolžnosti Po sedmih letih bo danes Francija spet izvolila 6vojega predsednika republike. 2e nekaj ča6a sem časopisje omenja razne vplivnejše francoske osebnosti, ki bodo kandidirale za novega predsednika, vendar se je v zadnjem času 6tvar drugače zasukala. Napeto zunanjepolitično ozračje je zahteva, da ostane še za nadaljnjih 6edem let sedanji predsednik republike Albert Lebrun. — Tega 6e ne zavedajo samo francoski ministri in predsednika poslanske zbornice in senata, ki so pripravili Lebruna do tega, da bo tudi pri sedanjih volitvah kandidiral, pač pa ima Lebrun na svoji strani tudi veliko večino v vsej Franciji. Na v6ak način je v Franciji najvišja čast, ki jo more kdo doseči, ta, da je izvoljen za predsednika republike. Poleg velike ča6ti, ki jo kot predsednik republike uživa ne samo doma v Franciji, pač pa tudi drugod po svetu, pa ima državni poglavar tudi težke dolžnosti. Naj danes, ko v Franciji izbirajo novega predsednika — ni dvoma, da bo ostal dosedanji — napišemo nekaj o tem težkem poslu, ki ga opravlja ta najvišji predstavnik države. Pri neki priložnosti je predsednik republike Albert Lebrun sam povedal o svojih dolžnostih, da so zelo težke. Poleg drugega je omenil, da je v sedmih letih, odkar uživa predsedniško čast, dal nič manj kot dvfestotisočkrat svoj podpis na najrazličnejše uradne listine. Iz tega se jasno vidi, koliko dela je moral opraviti v teh zadnjih sedmih letih, ne morda zaradi tega, ker se je moral tolikokrat podpisati — to je na vse zadnje malenkost — pač pa zato, ker do takšnih podpisov pride navadno po dolgotrajnih, dostikrat zelo mučnih posvetovanjih, če ne celo pogajanjih. Poleg tega je naredil v teh zadnjih sedmih letih približno 1300 uradnih obiskov doma in na tujem. Nazvoč je bil pri 350 raznih večjih javnih prireditvah kot mož, ki je tem prireditvam predsedoval. V avdienco je 6prejel v tem času nad 7000 uradnih osebnosti. Poleg vsega tega pa je naredil zelo mnogo uradnih obiskov v razne kraje Francije in v tujino. Samo pri teh obiskih je naredil nad milijon kilometrov poti. Pri svojih obiskih v raznih krajih, kjer so mu priredili nad V6e svečan sprejem, je v teh sedmih letih, odkar je predsednik republike, poljubil 72 belo oblečenih deklic, ki so ga pri sprejemih nagovorile in mu izrekle otroško prisrčno dobrodošlico. Med francoskim ljudstvom je Albert Lebrun na splošno zelo priljubljen in ga zato hoče imeti se za predsednika republike. Lebrun 6e je številnim prošnjam vdal in je pripravljen predsed-ništvo prevzeti že za sedem let, kljub temu, da ga je njegovo veliko delo do zdaj že zelo utrudilo in ga postaralo še bolj kot njegova leta. Hotel se je umakniti v zasebno življenje in v miru preživeti 6voja stara leta, a so ga zdaj težke razmere, ki pretresajo Evropo, pridržale na najvišjem mestu še za sedem let, če jih bo le preživel. Da bi jih, tega mu ne želi samo velika večina Francozov, ki se zaveda, koliko je Lebrun I storil za Francijo, pač pa tudi vse tiste države, ki žive v dobrih, prijateljskih odnošajih 6 Francijo. Miška v Beli hiši ali kako malenkostni so Rooseveltovi sovražn>ki Dne 8. junija letos bo angleška kraljevska dvojica prišla na obisk tudi v ameriško Belo hišo, rezidenco predsednika Združenih ameriških držav. Priprave za ta obisk, ki je celo v Združenih ameriških državah nekaj edinstvenega, so 6e že zdaj začele. Vsega, kako te priprave potekajo, človek skoraj ne bi mogel verjeti. Med drugimi podrobnostmi omenjajo pa tudi to, da je predsednik Roosevelt sklenil pregnati do tega časa iz Bele hiše tudi vse — miši. Kaj, v Beli hiši, da so miši? Da, že mora biti res tako, če ne, zadnjič ne bi doživeli tam tako neprijetnega dogodka. V Beli hiši 60 imeli visok obisk, pri katerem je bilo zbranih precej državnikov in diplomatov. Ko so sedeli v slavnostni dvorani, je stekla preko nje, niti ne prav preveč hitro in boječe, miš, ki jo je opazilo tudi nekaj visokih gostov. Ko je za to pozneje zvedel tudi Roosevelt, mu je bilo, kakor pravijo, zelo neprijetno, in je zato napovedal neizprosen boj tem malim nepovabljenim gostom Bele hiše. Ukazal je, da morajo miši iztrebiti v6e do zadnje, da se ne bi pripetil morda tudi ob priliki obiska angleškega kraljevskega para kak takšen neprijeten dogodek, kakor se je pred .nedavnim. Ko človek bere to zabavno zgodbico o miši, ki je bila navzočna pri visokem sprejemu v Beli hiši, mu pride nehote na misel nekaj drugega, namreč: kaj če si niso tudi tega izmislili tisti, ki bi radi na v6ak način prikazali Roosevelta kot najbolj zanikrnega človeka na 6vetu, človeka, ki ne zna narediti reda niti doma v svoji hiši, kaj šele v zunanjepolitičnem svetu, kjer gre v zadnjem ča6U nekaterim zelo na živce. Zato pride njegovim nasprotnikom zadnje čase vse prav, samo da bi ga osmešili, čeprav tudi s tako neznatn* stvarco kot je miška, Škoda, da se ta uboga živalca ne zaveda, da gre glas o njej po V6em 6vetu in to še v tako resnih časih, kakršne doživljamo. Na svo e stroške mora o graditi protileta ska zavetišča V Angliji so zdaj izdali zakon, ki se nanaša na obrambo civilnega prebivalstva za primer sovražnega letalskega napada. Poleg drugega ta zakon določa, da morajo vsa zasebna podjetja sama zgraditi vama zavetišča za svoje osebje, kjer bi mu sovražne bombe ne mogle do živega. Dovoljene pa so lastnikom zasebnih podjetij večje olajšave za graditev takšnih protiletalskih zavetišč. Te olajšave se nanašajo na nakup potrebnega in primernega gradiva. Poleg tega pa jim bodo strokovno izučeni ljudje zastonj nadzorovali graditev zavetišč. Vila >Na rebru« v Zagrebu, kjer je stanoval predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. 388.000 rudarev stavka v Amer ki Velike skrbi je povzročila te dni v Združenih ameriških državah stavka, za katero so se odločili rudarji, zaposleni v številnih rudnikih v vzhodnem delu USA, Vzrok stavke je prav tak, zaradi kakršnega nastajajo stavke med dvlavci tudi drugod po svetu — zboljšanje gmotnega položaja, do česar naj pride zaradi zvišanja plač in skrajšanega delovnega časa. Pravijo, da je bilo v Združenih ameriških državah še malo stavk tako resnih, kakor je zadnja. Začelo je stavkati kar 388.000 rudarjev. Položaj je tako resen, da je moral posredovati minister za dela Perkins. Pozval je delodajalce in delavce, naj skličejo skupni sestanek, na katerem naj bi njihovi zastopniki drug nasproti drugemu nekoliko popustili in na ta način hitro dosegli, da bi se po rudnikih lahko začelo spet normalno delo. Zdaj potekajo pogajanja in se zdi, da se bodo zaradi resnega položaja končala zadovoljivo, posebno še za delavce, ki zdaj odločno izjavljajo, da ne gredo prej na delo, dokler se njihove plače ne zboljšajo. Dvori, kfer moralo ženske stradati Čeprav nekateri indijski maharadže še vedno žive med največjim sijajem in razkošjem, vendar se zdi, da jim ne gre po,sebno dobro. To se vidi iz njihovega varčevanja, ker so se jim dohodki neverjetno zmanjšali. Celo tako daleč so maharadže prišli, seveda rie po 6voji krivdi, da si njihovi dvorjaniki ne morejo privoščiti niti tega, da bi 6e vselej da sitega najedli. Buharski maharadža je na svojem dvoru zaradi majhnih dohodkov uvedel skrajno varčevanje, varčevanje, ki se zdi komaj še verjetno. Glavno breme teh slabih razmer, v katerih so se po tako slavnih časih znašli maharadže, morajo seveda nositi ženske, ki so jih vedno smatrali za manj vredne kot moške. Buharski maharadža je dal celo posebna navodila za prehrano svojih mnogoštevilnih žena. Žene ne dobivajo vse enake hrane, pač pa se to ravna po tem, koliko (je katera njih težka. Debelejše dobivajo več hrane, one pa, ki so bolj suhe pa manj, češ da te tudi manj potrebujejo. Kljub temu, da je hrana teh maharadžinih žena že tako nezadostna, si morajo kljub temu še same pritrgavati od ust, da si morejo za tako prihranjen denar kupiti potrebnih dišav, lišpa, svile za obleke in drugih ženskih potrebščin. Tudi ministri in dvorjani so prisiljeni k največjemu varčevanju. Za ministre baje nič več ne kuhajo posebej, pač pa morajo jesti to, kar maharadži ostane. Čeprav toliko govore o velikem bogastvu Indije, je kljub temu danes na svetu zelo malo ljudi, ki bi hoteli živeti tako kot Indijci, tudi ne tako kot njihovi ministri. Takšne so danes razmere celo na dvorih nekoč tako slavne Koromandije, Naročajte in širite »Slovenski dom«! Ustrelili so ga, ker je bil pom loscen V Panama-City v Floridi se je odigral dogodek, ki o njem zdaj govore daleč naokrog. Saj Ije tudi res nekaj izrednega. Pet zakrinkanih ljudi je vdrlo ponoči v tamkajšnjo jetnišnico in 6 silo odvedlo nekega ubijalca, ki je bil pred kratkim pomiloščen na dosmrtno težko ječo. Kakor se vidi iz tega 6vojevrstnega dogodka, vsi ljudje niso bili zadovoljni z njegovo pomilostitvijo. Našlo se jih je pet, ki 60 hoteli ne samo ubijalcu pač pa tudi vsej tamkajšnji javnosti pokazati, da je morilčeva pomilostitev krivica, ki jo je treba popraviti. Omenjenih pet zakrinkanih ljudi je odvedlo pomiloščenega ubijalca iz zapora. Zunaj na ulici so ga potem ustrelili, nato pa izginila brez sledu. Nekateri pa ta dogodek razlagajo drugače. Mislijo, da je ubijalec sam najel te svoje morilce za primer, če bi bil pomiloščen na dosmrtno težko ječo, to pa zaradi tega, ker je smatral 6mrtno kazen za mnogo milejšo kot pa dosmrtno težko ječo. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 5. aprila: 12 Slavni slovanski skladatelji (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Solistične točke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska, ara: Iz glasbene zg 'dovine (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Naša narodna obramba na prelomu dvajsetletja (e. prof. Etbin Bojc) — 19 Napovedi, poročila — 13.30 Nao. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos la ljubljanskega opernega gledališča. V I. odraom: Glasbeno predavanje (g. V Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. — Konec ob 23. četrtek, 6 aprila: 12 Kozaki pojo (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pevski koncert (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Romarske cerkve v Sloveniji (msgr. Viktor Steska) — 19.50 Ljubljanski godalni kvartet — 20.40 Koncert na violončeli u s spretnljevaojem orkestra. Solist: gs prof. čenda Šedlbauer in radijski orkester — 2i Napovedi, poročila — 22.15 Obisk pri Bachu in Hiindla (plošče). Konec ob 23. uri. Petek, 7. aprila: 12 Salonski trio (gg. K. Novak, violina, L. Gomili, cello, B. Borštnik, klavir — 12.45 Poročila — 1(1 Napovedi — 13.20 Plošče — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Henri Babaiid: Nočna Procesija, slnf. pesnitev (plošče) — 20 Prenos i* stolnice (žalostinke) — 20.30 Haydn: Sedem besed Kristusovih — 21.15 Orlando Lasso — spokorni psalm št. 9 — 22 Napovedi, poročala. — Konec ob 32.15. Drugi programi Sreda. 5. aprila: Belgrad: 20 Humor, 21.30 Nar. pesmi. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Sofija: 19.15 Zbor, 19.45 Ork. konc. — Varšava: 19 Lahka gl., 21 Klavir. — Budimpešta: 19.30 Lisztov oratorij »Kristus«. — Trst—Milan: 17.15 Vok. konc., 21 \Vagnerjeva opera »Siegfriede. — Rim—Bari: 21 Tragedija »La tempesta« in violončelo. — Florenca: 20.30 Simf. konc. — Berlin: 20.10 Operetna gl. — Vratislava: 20.10 Virtuozna gl. — Koln: 19.15 Operetna in filmska gl., 21.10 Lisztove skladbe. — Stuttgart: 20.10 Plesna gl. — Strasbourg: 20.30 Orkester in klavir.