Natisov 15*000» lajerc" izhaja vsaki ■tlek, datiran z. dnevom I naslednje nedelje. Jroinina velja za Av-za celo leto Jlrone, za Ogrsko IK 50 vin. za celo J a Nemčijo stane jcelo leto 6 kron, za pnerko pa 8 kron; .d 'nozemstvo se lun naročnino z ozi- ■ na visokost pošt-wm. Naročnino je plant' naprej Posamezne lev.se prodajajo po 10 v ^JedmStvo in uprav-jf^^Krvc se nahajata v ^Ttaju, gledališko poslopje štev. 3. SS Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/, strani K 40'— za 1/4 strani K 20'— za '/s strani K 10'— za '/i« strar.i K 5'— za '/s. strani K 250 za l/ei strani K L— Pri večkratnem oznaniiu se cena primerno zniža. ločilne zmage proti Rumunom. — Deveta laška ofenziva. — Veliki ji na zapadu in vzhodu. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 27. oktobra. Uradno se panes razglaša : V z hodu o b o.j j § č e._ Fronta ..jtadxair- aši napadi severno od Cam- lolunga in južno od Predeala napredujejo. Jia ogrsko-rumunski vzhodni meji bili so sov- |ražni protisunki odbiti. Pri Sai'adornei vzele l naše čete neko rusko visočinsko postojan- |o. Protinapadi Rusov so se izjalovili. Italijansko bojišče. Sovražno Kovanje artiljerije in minskih metalcev proti lostojankam na kraški visoki planoti in za Ko ležečim prostorom povišalo se je deloma [do velike ljutosti. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hiifer, fini. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 27. oktobra (W.-B.) Iz ve-lega glavnega stana se poroča : Zapadu o bojišče. Armada prestolo-slednika Bupprechta. Pri močnem de-njn artiljerije prišlo je severno S o in m e d bojev poizvedovalnih oddelkov. Na juž-bregu se je vsled našega na sovražne i učinkujocega ognja neki pripravljeni nad Francozov v oddelku Fresnes-Mazan-irt-Chaulnes vstavil. — Armada presto->naslednika. Artiljerijski boj bil je 1 dan na vzhodnem bregu }i a a s 8 jako ljut. poldne napadli so Francozi naše postojanke hodno od forta Douaumont; bili so z iz-ami zavrnjeni. Vzhodno bojišče. Fronta princa jieopolda. Ob Ščari ponovili so Rusi še takrat brezuspešno svoje napade. Naskaka-če kompanije bile so od posadke naših jar-z ognjem nazaj prepodene. Bolj južno izhvu Vedsene vzela je šlezijska deželna femba neko rusko prednjo postojanko ter L vjela 1 oficirja in 88 mož. Ob fronti pri teku trajal je v oddelku Kisielina močni Sljerijski ogenj Rusov naprej. Ob polnoči odil se je napad, ki se je pa pred našimi rambami razbil. — Fronta nadvojvode ■trla. V južnem delu gozdnih K ar p a t se zopetni rusko-ruinunski napadi izjalo-ili. Sunki sovražnika na vzhodni meji Sie-; 11 b ii r š k e bili so odbiti. Južno Predeala in v smeri Campolunga je naš napad napredoval . Balkansko bojišče. Armada pl. M a c k e n a e n. Zasledovanje premagane Do-L.iudsa-annadn se nadaljnje. Pokrajina tfd H a r s o v e je od zveznih čet dosežena. — Makedonska fronta. Nobeni bistveni dogodki. Prvi generalkvartirmojstcr L u d e n d o r f f. Nemški torpedni Čolni na delu. Uspešni sunek proti Angležem. W.-B. Berlin, 27. oktobra. V noči od 20. na 27. oktobra sunili so deli naših bojnih sil torpednih čolnov iz rDeutsche Bucht" skozi cesto Do ver-Calais do črte F o 1-kestona-Boulogne v angleški kanal. Glasom dosedanjega sporočila voditelja torpednih čolnov, Kommodore Michelsena, i-e je deloma neposredno pred sovražnimi pristanišči potopilo: najmanje 11 parnikov prednje straže in 2 do 3 razruševatcev ali torpednih čolnov. Posamezne ljudi posadke se je zamoglo rešiti in vjeti. Več drugih stražnih ladij in najmanje. dva razruševalca bili so s torpedi in artiljerijskim ognjem težko poškodovani. Nadalje se je angleški poštni parnik ,,Queen-' južno od Folkestona potopilo, ko se je posadki dalo časa za izkrcanje. V kanalu pri V a r n e - F e u e r s c h i f-f u vladal je izredno živahni promet bolniških ladij. Naši torpedni čolni so se dobro ohranjeni in brez vsake izgube v nemško vodovje vrnili. Šef admiralnega štaba mornarice. Zmaga pri Dorna-Watra. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 28. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Kari a. Boji južno od prelazov Ro-ter Turin in Czurduk trajajo naprej. — Južno-vzhodno od Predeala vrgle so avstro-ogrske in nemške čete sovražnika iz močno j utrjenih visočinskih postojank v dolino Para-i žuga — Na ogrski vzhodni meji bili so ' romanski protisunki odbiti. — Vzhodno od 1 Dorna-Watre vdrli smo v 4 kilometre široki fronti ' v ruske postojanke, sovražnik- pustil je 8 oficirjev, 514 mož in 2 strojni puški v naši roki. Njegovi poskusi, zavzete visočine nazaj pridobiti, ostali so brez uspeha. — Fronta princa L e o p o 1 d a. Pri armadi Terszfcyanszky močni topovski boj. En posamezni ruski sunek južno od Zaturcy bil je pod velikimi izgubami sovražnika zavrnjen. Italijansko bojišče. Na južnem krila primorske fronte trajajo boji aiti-> ljerije in minskih metalcev naprej. Sovražna infanterija, ki je prodirala ob cesti od Oppa-<5hiasella, bila je od našega ognja hitro pri-f siljena, da se obrne. — Na Tirolskem j postal je sovražni topovski ogenj mestoma j Jjofcejsl J u ž n o - v z h o d n o bojišče. Pri C. in fcr. čGtnh nič novega. ' Xamestnis: generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od sobote. Iz K.-B. Berlin, 28. oktobra (Vv .-Ii.) I velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na severnem bregu Sornnie so včeraj infanterijski boji zopet pričeli. Pred njimi se je vršila močna-artiljerijska priprava. Naše čete so Angleže : in Francoze z ognjem artiljerije in minskih i metalcev, deloma pa tudi v ročni borbi, krvavo zavrnile. Postojanke so popolnoma ob-. držane. — Armada nemškega prestolonaslednika. Tudi vzhodno od M a a s e odigravali so se zopet težki, za nas uspešni ; boji. Po ljutem artiljerijskem ognju naskočile . so iz gozda Thiaumont na obeh straneh ■ Douaumonta in v Formin-gozdu močne so-: vražne sile; napadi so se vsi pred našimi postojankami, za sovražnika izgubepolno I izjalovili. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Po dvadnevnem učinkujočem ognju proti oddelku zapadno od L u c k a napadel je Rus včeraj pri Zaturov. Napad se je popolnoma in pod težkimi izgubami za — 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in jo vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lo vojake, romarje itd. sovražnika izjalovil. — Fronta nadvojvode Iv a r 1 a. Na obeh straneh od Dor n a-W a-t ]• e vdrle so avstro-ogrske čete v ruske postojanko in so vzele, v naskoku več visoftin. V j ele so 8 oficirjev in čez 500 mož. — Na siebenb (irski vzhodni fronti trajajo boji v obmejnih dolinah naprej. Južno od Kron-s t a d t a zavzele so naše zvezne čete neko ruuiunsko visočinsko postojanko v presenetljivem sunku in so razširilo uspeh v ojstrem zasledovanju do doline Partzuga. . Balkansko bojišče. Armada pl. Mackonsen. V severni DobrudSi našle so naše zasledujoče čete doslej malo odpora. Vsi znaki kažejo na nujno odhajanje nasprotnika. Vjeli smo 500 razpršenih, zaplenili pa nekaj nmuicijskih kolon in bagaž. — Makedonska fronta. Srbski napadi proti nemško - bolgarskim postojankam ob Cerni so se izjalovili; istotako delni sunki nasprotnika na vzhodni strani ud Molene in južno od jezera Doiran. Ob Strtimi patruljski boji. Pri Orfanu živahni artiljerijski ogenj. Prvi generalkvartjrmojster L u d e n d o r f f. Ruske izgube. K.-B. Berlin, 28. oktobra. Glasom zadnjega izkaza kijevske centralne službe znašajo ruske skupne izgube od 1. junija 1916 naprej na padlih, ranjenih ter pogrešanih vojakih 1,797.522 mož; število padlih, pogrešanih in ranjenih oficirjev zriaša 85.981. Med imeni zadnjič padlih oficirjev se nahajajo ona 2 generalov, 6 oberstov kot brigadnih poveljnikov, 8 oberstov in oberstlajtnantov kot regimentnih poveljnikov. Najbolj prizadeti s" zopet sibirski in kavkaški jezdeci. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 29. oktobra. Uradno se d a ties razglaša: Vzhodno bojišče. Armada nadvojvode Karla. Zapadno od O r s o v e vzeli smo v presenetljivem napadu kraj obvladujoče visočine. Južno od Roten-Turm-prelaza, severno od Campolunga in južno od Prode-ala pridobile so avstro-ogrske in nemške čete v ljuti borbi na ozemlju. — Fronta princa Leopolda. Zapadno od Lučka in ob Stochodu ljuti sovražni artiljerijski ogenj. Neki pri Szelzowu poskušeni infanterijski napad Rusov bil je v kali zadušen. Italijansko bojišče. Ob primorski fronti pridobiva sovražni ogenj ar-tiljerije in minskih metalcev na obsegu. Vzhodno od G o r i c e in na Krasu tipala je sovražna infanterija proti našim postojankam. Na Tirolskem je sovražni ogenj opešal. Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji r.ič novega. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 29. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Po močnemu ognju med Guendecourtom in Lesboefs se razvijajoči angleški napadi bili so večinoma z našim artiljerijskim ognjem zadržani. Kjer so prišli do izvršitve, bih so z izgubami zavrnjeni. Pri temu sta bila dva pancerska au-tomobila polno zadeta in uničena. Pozneje vdrli ste vzhodno od Lesboeufs dve sovražni kompaniji v naše najprednejše jarke. Tam se še bori. — Armada nemškega prestolonaslednika. Le artiljerijski boj dosegel je na vzhodnem bregu mestoma znatno silo. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Skoraj vso S t o c h o d-črto držah so Rusi pod živahnim ognjem, ki je pridobil zapadno od Lučka največjo ljutost. Neki iz gozdovja zapadno od Szelwowa izvršeni ruski napad se je v našem zatvornem ognju razbil. — Fronta nadvojvode Karla. Na* vzhodni fronti Siebenbiirške nič novega. Južno prelaza TomOs smo v napadu A z u g o dosegli. Vkljub hudemu sovražnemu odporu smo v smeri na Campolung in tudi bolj zapadno napredovali. Balkansko bojišče. Armada pl. Mack en s en. Položaj so ni spremenil. — M a k e d o n s k a fronta. Južno-vzhodno od Kenali in O erne so se sovražni napadi krvavo izjalovili. Prvi generalkvartirmoj ster Lu d en d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 30. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Kari a. Pri Orsovi nič novega. Južno prelaza Roter Turni razširjamo svoje uspehe. Severno od Campolunga bih so rumunski sunki odbiti. Na ogrski vzhodni meji je bojev.no delovanje ponehalo- — Fronta princa Leopolda. Pri Busomity poskusili so Rusi po kratkem a ljutem artiljerijskem ognju mno-žinski naskok. Njih kolone so se razbile deloma pred, deloma v naših postojankah. Istotako se je izjalovil neki sovražni množinski sunek pri Szelzowu. Italijansko bojišče. Pri neugodnih vidnih, razmerah je bilo včeraj bojovno delovanje na Primorskem manjše, kakor v preteklih dneh. Južno-vzhodno bojišče. Pri c. in k. četah nobeni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Ho fer, fini. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 30. oktobra. (W.-B.) Iz j velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na mnogih točjeah fronte severno od S o m m e ležal je sovražni ogenj, na katerega so naše sile odgovarjale. Pri nekem napadu iz črte Lesboeufs-Morval posrečilo se je nasprotniku, da svoje vsilno mesto v naših najprednejših jarkih vzhodno od Lesboeufs proti jugu v neznatni velikosti razširi. Na ostalih točkah je bil krvavo zavrnjen. Posest Maisonette se je naskočilo ; pri temu smo vjeli 412 mož, med njimi 13 oficirjev. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na severno-vzhodni fronti od V e r d u n a traja topovski boj naprej. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. En ruski množinski naval zapadno od Bustonuty in vzhodno od Szelwowa bil je zavrnjen. Sovražnik je imel krvave izgube. — Fronta nadvojvode Karla. V gozdnih Karpatih vladal je mir. V zadnjih bojih se je v j elo 18 oficirjev in 700 mož. Južno-zapadno od Szurduga so Rusi eno naših dragih kolon nazaj potisnili. Balkansko bojišče. Armada v. Mackensen. V severni Dobrudši stoje naši zasledujoči oddelki v dotiki z rusko infante-rijo in kavaljerijo. — Makedonska fronta. Po močni artiljerijski pripravi napadle so včeraj srbske in francoske čete ob Cerni nemške in bolgarske postojanke. Napad se je popolnoma ponesrečil. Prvi generalkvartirmojster Ludendprff. Plen v Siebenbiirgenu: nad 10.000 sovražnikov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od t o r k a. K.-B. Dunaj, 31. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno b ojišče. Fronta nadvojvode Karla. Pri Orsovi in na oni strani južnega obmejnega gorovja se naprej bori. Od Rumunov severno od Cema Neviza in sever- no od Campolunga pričeti napadi so se ij] jalovih. Na ogrski vzhodni meji in'v gozdmi Karpatih vladal je tudi včeraj razrnerom mil-. — Avsiro-ogrske in nemške bojne sile generala v. Falkenhayn so vjelecffl 10. oktobra sem 151 oficirjev in 9920 zaplenile pa 37 kanonov, 47 strojnih pušk, enJ zastavo in mnogo vojnega orodja. — Fronf princa Leopolda bavarskega. Pri Lipni Dolni polastile so se nemške čete, južno Brzezany pa neki turški bataljon močni? u jene sovražne postojanke; pri temu je ostalj 4 oficirjev, 170 mož in 9 strojnih puj v roki napadalcev. Pri Lobaczewki in v WI hvniji bili so ruski sunki zavrnjeni. Italijansko bojišče. Deli pri] morske fronte stojijo pod artilje in minskim ognjeni menjajoče sile. Na rolskem bilje napad nekega adpins' bataljona proti Gardinalu v Fassanskih al pod znatnimi sovražnimi izgubami za Južno-vzhodno bojišče. avstro-ogrskih bojnih silah ničesar pom nega. • Namestnik generalštabnega pl. Ho fer, Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 31. oktobra.(W.-BJ velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pr lonaslednika R u p p r e c h t a. Neugodne menske razmere omejile so bojevno delov ob S o m m i. Oddelki sovražnika, ki proti našim postojankam severno-vzhodn vzhodno od Lesboeufa, bili so z ognjem podeni. Proti La Maisonette naj napad ene francoske kompanijo se jo vil; istotako so se izjalovili poskusi, vdre' četami ročnih granat v naše nove ja no od Biaches. En napad močnejši!* kih sil proti Ablaincourru in na obeh st cesfe Chaulnes-Lithons v našem odpom ognju ni prišel do izvršitve. — Armada n er ^ škega prestolonaslodnika. Tudi v pokrajini M a ase je bilo mirnejše kakor prejšnje dni] Le v pokrajini od Saint Mihiela dosegel jI artiljerijski ogenj deloma večjo silo. Vzhodno bojišče. Fronsa princi] Leopolda. V jutranjem mraku napad Rus po kratkem povišanju ognja našo Š postojanko pri Krašinu; bil je krvavo njen. Severno-zapadno od Beresteczka zgornjem Styru imeli so boji v predaj polju za nas ugodni izid. Na vzhodnem b Narajowke vzele so turške čete v več postojank sovražnika severno-zapadno Molochowa ; bolj južno polastili so se ne:1 regimenti važnih visočinskih postojank z~ no od Fohv-Krasnolesja ter so zavrnili ] napade Rusov. V j elo se je pri temu 4 Cirje, 170 mož in zaplenilo 9 strojni p u S k. Južno-zapadno od Stanislava os sunek ruskih oddelkov brez uspeha. — Fro nadvojvode Karla. Na s i e b e n b ti i vzhodni fronti mir. V južni obmejni pok trajali so boji vkljub močni megli in i nemu viharju naprej. Severno od Campol ■ in pri Boerzenv, severno od Orsove, post" so Rumuni zaman, pridobiti nazaj njim gane visočine. Balkansko bojišče. Armada Mackensen. V Dobrudši je položaj ns spremenjen. — Makedonska fronta. Po; prvotnem uspehu bili so srbski oddelki: vzhodnem delu Corne s protišunkom bolgj ske infanterijo z izgubami v njih začetne stojanke nazaj vrženi. Prvi generalkvartirmoj Lu d endorff 10 rumunskih topov in 17 strojnih pušk zaplenjenih. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 1. novembra. Uradno se danes razglaša: — 3 — V z h o d n o bojiš č e. Fronta nadvoj- de Karla. Zapadno od P r e d e a 1-sedla isrsčilo se je našim četam vdreti v sovražne pstojanke ; pri temu smo zaplenili 10 in- iiterijskih kanonov in 17 strojnih pušk. Južno pn laza Boter T ur m smo pridobili na feemijn. — Fronta princa Leopolda. Po (juti artiljerijski pripravi poskusil je sovražnik ipu Tomo, polastiti se mu dne 30. Bobra odvzetih postojank na vzhodnem bregu ajowko. Vkljub 5 kratnemu navalu inožic, smo naše postojanke popolnoma Jbolrzali. [stotako so se izjalovili močni i proti t u r š k i m četam. Ob Bistrica Eolotwhi.ski bili so sovražni oddelki z ognjem ioni. 11 a 1 i j a n s k o bojiš 6 o. Na južnem ■• i m o i s k o fronte povišal se je te- čerajšnjega dne sovražni ogenj artilje- minskih metalcev zopet do velike Iju- d 3. ure popoldne pričela je sovražna RUjerija v V i p a v s k i dolini in na k r a š- soki planoti proti našim postojankam ■pati. Kjer so smatrali naše razstrcljone za naskok primerne, pričeli so tudi z apf.dom, ki pa je bil tudi z zatvorniin og- pjem ali protisunkom odbit. Zvečer je ogenj {»pet opešal, ali pričel zopet ponoči z novo Tjutostjo. — Italijanski letalci metali so na ) u t o 1 i e, S e ž a n o in M i r a m a r veliko evilo bomb, .brez da bi povzročili omenjenja edne škode. Hauptman S c h u e n z e 1 sestre- i je nad pristaniščem od Panzana eno Ca- Hni-letalo. J u ž n o - v z. h o d n o h o j išče. Pri c. k. četah nobeni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. Iz K.-B. Berlin, 1. novembra (W.-B) ^elikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika En p p ceh t a. Z boljšimi vid-;i razmerami pričelo je v pokrajini Somme veeiii oddelkih artiljerijsko delovanje. V Bčernih urah pričeli so Angleži iz pokrajine ourcellete in z močnimi silami iz črte Genu-Seccmrt-Lesboeufs z napadom. Severno od ourcellete napad v našem odpornem ognju uspeval. Zapadno od Transloi se je izgu-Bonosno na posameznih točkah v bližinskem boju razbil. — Fronta nemškega prestolonaslednika. Na vzhodnem bregu M a a s e |il je topovski boj le semintja živahen. Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-Bde K a r 1 a. Važni uspeh dosegli so zapadno pd P r e d e a 1-sedla avstro-ogrski regimenti, Ju so vdrli v rumunsko postojanko in zaplenili JlO i.iiantorijskih kanonov ter 17 strojnih pušk. IJužno-vzhodno od Roten-Turm-prelaza je naš apad napredoval. Balkansko bojišče. Armada pl. p c k e n s e n. Nobeni dogodki bistvenega pomena. — Makedonska fronta. Ob Eerni in med Butkovcem ter jezerom Tahino [se je artiljerijsko delovanje zopet povišalo. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Nepostavno „rekviriranje." Od raznih strani se nam poroča o neka-kmu nepostavnem^ ..rekviriranju" živil, na ka-Brega se nam zdi potrebno ravno tako slavno »blast, kakor tudi prebivalstvo samo opozarjali. Na deželo prihajajo namreč posamezni [oficirske sluge, ki se izgovarjajo na svojo vojaško obleko ter zahtevajo od kmetov vsa mogoča živila. Cene določajo sami, grozijo in se ponašajo, kakor se naše vojaštvo niti v sovražnikovi dožeii ne sme obnašati. Po naših poizvedbah je tako počenjanje protipostavno lnmparija. Noben oficirski sluga ali drag amezni vojak nima pravice, zahtevati po želi oddajo življenskih sredstev. Kar se res kvirira, to so rekvirira potom postavno le-obranih komisij, pa ne v zasebne potrebe, več za splošnost. Mi smo gotovo priprav-i, žrtvovati vso za naše hrabro vojaštvo, da bi vsak sluga na povelje svoje oficir- sko damo kar meni nič tebi nič ..rekviriral," to ne gre. Prosimo oblast, da naj v tem oziru varuje interese itak dovolj trpečega prebivalstva. Izpred sodišča. Smrtna kazen. G r o C \v ar d e i n, oktobra. List „A.rad os Vidike" poroča, da sta bila pred kratkim zloglasna zločinca Franc Nag v in Ladislav Ujyarosi, ki sta imela že od svoje mladosti sem opetovano s kazensko sodnijo opraviti in sta že več let v ječah preživela, pred vojaško sodnijo v GroSwardeinu na smrt obsojena ter tudi u s t r e 1 j ena. Zločinca sta prišla k vojakom, pa tudi tam nista zamogla svojega protipostavnega počenjanja opustiti. Ko sta večkrat dezertirala in razna roparstva iz,vršila, ju jo vojaška sodnija na podlagi vojnega prava na smrt obsodila. Pokvarjeno mleko. Gradec, 27. oktobra. Trgovec z mlekom Jožef Be r tola nič iz Thondorfa je pokvarjai mleko z vodo na tako veliki način, da je bil od sodnije zaradi goljufije na tri tedne strogega z^p o r a obsojen ; so-obtožena posestnica Arfit Spath dobila je en teden, njen' sin Jožef Spath pa 48 u r zapora. Zločin proti vojni sili države. D u n a j, 26. oktobra. Od deželno-bram-bene divizijske sodnije bilje po 4-dnevni razpravi trgovec Osias Schlosser iz Bochnie zaradi zločina zoper vojno silo države na t r i leta težke ječe obsojen. Mož je dobavljal za vojaštvo odeje, čevlje in snežne havbe, ki so bile nerabne. Tako je prodal etapnemu poveljstvu 12.000 odej za skupno ceno 168.000 kron, ki so pa bile skrajno slabe in za svoj namen nerabne. Poleg kazni se je izrekla še izguba naslova ..cesarski svetnik": odvzelo so mu jo t«3i od „Kdečega križa1' podeljeno odlikovanje 2. razreda. Schlosser je vložil priziv zoper krivdo in kazen. Slučaj Vrenčur. D u n aj, 27. oktobra. Kasacijski dvor razpravljal je danes o ničnosti pritožbi dne 15. marca od deželne sodnije v Gradcu zaradi navijanja cen pri nakupu klalne živine na 4 mesece zapor a in 20.000 k\ o n denarne kazni obsojenega Karla Vrenčur iz Ma-renberga. Po predlogu generalne prokurature je kasacijski dvor ničnostno pritožbo zavrgel in sodbo graške deželne sodnije potrdil. Vojni liferanti. K a r a u s c b e s, oktobra. Zivinozdravnik Steiner v Karausebesu je pri nakupovanju konj in go vede za armado prevzemal le konje in govedo, katerih lastniki so mu zato posebej nekaj plačali. Tudi je sam kupoval konje in jih po drugih ljudeh dal samemu sebi predstaviti, ter jih je potom, seveda dosti predrago, za vojaštvo kupil. Za te lumparije je bil obsojen na 5 1 e t j e č e. — Zaradi podkupovanja. je bil tudi obsojen mestni svetnik v Karausebu Edvard Battistini na 8 m e-s e c e v, več drugih živinorejcev pa na 7 m e-s e c e v do 1 leta ječe. Navijanje cen. Ptuj, 28. oktobra. Trgovka K. H o i n i g v Ptuju je bila obtožena, da jo par čevljev, ki so bili za 29 K 50 vin. kupljeni, za 45 kron prodala. Ptujska okrajna sodnija jo je obsodila na 10 dni zapora, 2000 kron denarne kazni, na povrnitev 45 kron tožitelju ter na objavo sodbe v treh listih. Ruska prijateljica — na smrt obsojena. Celovec, oktobra. „Klagenfurter Zei-tung" poroča : 30 letna, hišna lastnica Marija Unterhohenvvarter v Celovcu, Villa-cherstrasse 35, bila je od sodnije nekega c. in kr. armadnega poveljstva kot prekega soda zaradi zločina zoper vojno silo države po, $ 327 v. k. p. na smrt potom u s t r e-lj enj a obsojena, ker je nekega dne 4. septembra od c. in kr. depota konj v Celovcu pobegnelega ruskega vojnega vjetnika v svoji hiši sprejela, do 25. septembra, ko je bila aretirana, pri sebi držala, ga ni naznanila, mu poleg tega civilno obleko preskrbela, v kateri naj bi pobegnil v neutralno inozemstvo, ker je torej izvršila dejanja, škodljiva lastni vojni sili in koristna sovražniku. Ta sodba je bila od pristojnega poveljnika potrjena, kazen pa milostnim potom v d v e 1 e t -no težko in poo j str eno ječo sprej monjena. Vojni oderuh. H a 1 b e r s t a d t, 28. oktobra. Pred tukajšnjo kazensko sodnijo bil je veietržec Paul H o p f n e r zaradi prekoračenja najvišjih cen in sleparije v 96 slučajih na 4 leta zap o-r a obsojen. Prav mu je; vojne oderuhe se naj vse, tako strogo sodi! Draga goska. Zna i m, 31. oktobra. Družina nekega tukajšnjega premožnega, meščana se je zasačila, ko je na brezmesnem dnevu povžila fino gosjo pečenko. Meščan je bil od oblasti na j najvišjo kazen 5000 kron globe obsojen. i Obenem se mu je zagrozilo, da bode v slu-| čaju ponovitve prestopka kaznovan na 6 m e-: s e o e v z a p o r a. Tako je prav, — bogatini \ naj ravno tako poskusijo bridkosti vojne, ka-j kor mi! Vojne doklade k neposrednim davkom. Na podlagi določbe § 3, odst 2 cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, vplačati je j vojne doklade k neposrednim davkom na s-.edeči način: I. Zemljarina. Vojno doklado v izmeri 80% rednega davka ima j davkoplačevalec sam izračuniti na podlagi prepisa zem-j Ijarine, ki je merodajen za plačanje davka v letu 1916, j in vplačati v celem znesku z zadnjim plačlnim rokom j za zemljarino, to je z 31. decembrom 1916. Davkopla-t čevalcu pa je dovoljeno, prijaviti pri pri.tojnem davčnem uradu pismeno ali ustmeno, da hoče plačati doklado tekom jednega leta od dneva razglasitve cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, to je od 2. septembra 1916 naprej, v štirih, oziroma dvanajsterih jednakih delnih zneskih ob četrtletnih, oziroma mesečnih rokih, začenši dne 30. septembra 1916. Prijava učini zaželjeno olajšbo plačanja le tedaj, ako se je vložila pravočasno, to je pred plačljivostjo vojne doklade. II. Občna pridobnina. Vojna doklada k občnej pridobnini znaša 100 odstotkov rednega davka, ako spada davkoplačevalec v I. ali II. pridobninski razred in 60 odstotkov, ako spada davkoplačevalec v III. ali IV. pridobninski razred. Ta doklada je plačljiva dne 1. oktobra 1916. Ako je plačilni nalog o rednem davku za leto 1916 že dostavljen, pa ni v njem predpisana vojna doklada, ima izračuniti davkoplačevaiec doklado po izmeri davčnega predpisa. Ako pa plačilni nalog za leto 1916 še ni dostavljen, ima izračuniti in vplačati davkoplačevalec doklado po davčnem predpisu preteklega leta. Davkoplačevalcu pa je dovoljeno, prijaviti do 31. oktobra 1916 pri davčnem uradu, da hoče vplačati doklado za leto 1916 v štirih jednakih delnm zneskih ob četrtletnih obrokih, ki začnejo s postavnim plačljivim rokom doklade (to je dne 1. oktobra 1916, 1. januarja, 1. aprila, 1. julija 1917). III. Pridobnina po II. poglavju. Doklada po 20% rednega davka plačljiva je dne 1. oktobra 1916. Plačati se ima glede celega davka pri davčnem uradu na sedežu podjetja. Ako je plač>lni nalog v rednem davku za leto 1916 že dostavljen, pa ni v njem predpisana vojna doklada, ima izračuniti davkoplačevalec sam doklado po izmeri davka. Ako pa plačilni nalog za leto 1916 se ni dostavljen, ima izračuniti in plačati davkoplačevalec doklado po davčnem predpisu preteklega leta.- Donosno (rentabilitetno) doklado plačati je tekom 14 dnij po dostavi posebnega plačilnega naloga. IV. Rentnina. 100% vojno doklado k lentnini, ki se odmerja na podlagi napovedi, plačati je dne 1. decembra. Ako je plačilni nalog o rednem davku za leto 1916 že dostavljen, ima izračuniti sam davkoplačevalec doklado na j podlagi te odmere. Ako se dostavi plačilni nalog pozneje, bode v njem razvidna odmera vojne doklade. Ako se 4 — ne dostavi plačilni nalog pred 1. decembrom 1916, iz-računiti in vplačati je doklado po davčnem predpisu preteklega leta. 100% doklada k rentnini, ki se pobira potom utržka pri dolžniku, obsega one rentnini podvržene prejemke, ki so zapadli v letu 1916 in se izplačajo ali pripišejo po 2. septembru 1916. Plača se doklada z rent-nino skupaj. V. Dohodnina. K dohodnini vštevši priklado za manj obremenjena gospodarstva plačati je vojno doklado po sledečej lestvici. Pri odmerjenih dohodkih več nego do vštevši doklada po kron 3000 5200 15 odstotkov 520Q 7200 20 7200 10000 25 10000 14000 30 14000 20000 35 20000 26000 40 26000 32000 45 32000 40000 50 40000 48000 55 48000 56000 60 56000 64000 65 64000 76000 70 76000 100000 80 100000 140000 90 140000 200000 100 nad 200000 120 rednega davka. a) doklado k dohodnini, ki jo ima plačati davkoplačevalec sam, plačati je dne ]. decembra 1916, pri poznejši dostavi plačilnega naloga o rednem davku pa na dan dostave tega plačilnega naloga. Ako je plačilni nalog že dostavljen, ima izračuniti davkoplačevalec sam vojno doklado; po razglasitvi cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. Jt. 280 izdani plačilni nalogi bodo izkazovali odmero doklade. b) Oni davkoplnčevalci, kateri plačajo dohodnino deloma potom utržka pri službodajniku, deloma pa neposredno, bodejo dobili, ako se jim je že dostavil plačilni nalog o dohodnini, dodatna obvestila o visočini vojne doklade, katera se pobira potom utržka pri službodajniku in katero imajo plačati neposredno. c) Vojno doklado k dohodnini, katero pobira služ-bodajnik ima isti izračuniti na podlagi predpisa za leto 1916, oziroma, če ta predpis še ni dostavljen, po davčnem predpisu preteklega leta, in pobirati potom odbitka v jednakih obrokih tekom Časa od 1. oktobra 1916 do 31. marca 1917 ob istih rokih, ob katerih se plačuje plača. Opomba k I—V. ^'adaljna pojasnila o izračunenju vojnih doklad daja ustmeno davčni urad ali davčna oblast. Bazno. Vlomi in uboji, tatvine in roparski napadi se v zadnjem času na prav grozoviti način množijo. Pred kratkim šele se je zgodil roparski vlom v Schosteritschevo trgovino v Podlehniku pri Ptuju. Zdaj pa se zopet poroča o dveh vlomih, ki so jih izvršili roparji vLeskovcu v Halozah, to pa pri Blod-niku in Strasohillu. Nasilne roparje, ki so grozili z nožmi in drugim orožjem, so komaj prepodili. V sv. Barbari v Halozah so zopet nekega moža ubili in mu več tisoč kron oropali. O vseh teh slučajih bodemo po dog-nani preiskavi natančneje poročali. Gotovi zločini se čutijo zdaj prav varne v svojem lopovskem počenjanju. Seveda, možje so večinoma pri vojakih, orožnikov je pa tudi mnogo premalo. Po našem mnenju bi bilo j ako dobro, ako bi občine po naročilu oblasti organizirale varstvene nočne straže, ki bi morale biti seveda dobro oborožene. Kajti posestva v samotnih krajih so res v prav veliki nevarnosti. Kar se tiče roparjev, jih oblast doslej ni zamogla zasačiti. Nekateri pravijo, da so to bržkone hrvatski tatovi, ki imajo svoje izborne zveze in se znajo v pravem času čez mejo umakniti. Drugi zopet imajo glede vlomov vse drugo mnenje. Naj pa si bode že tako ali tako, prosili bi v imenu prestrašenega prebivalstva, da naj oblast z vsemi sredstvi poskusi zatreti to roparsko po-čenjanje v naših krajih! Grozni umor zaradi skopuštva se je zgodil v občini Kot pri sv. Jakobu na Koroškem. Lastnica Pavličeve koče prodala je svojo posest sestričinji Kanale. Ker je bila ta Kanale na kupnini še nekaj dolžna, obenem pa jako skopuška, sklenila jo, staro žensko umoriti. Vzela je malo sekiro in čakala y predhišju, da bi Pavlic prišla iz svoje sobe. Ker ta ni prišla, šla je Kanale v sobo in je s sekiro starko ubila. Potem je mrliču krvavo obleko slekla in drugo oblekla, skrila mrliča pod posteljo in odpravila z vodo sledove krvi iz tal. Zvečer je s svojim možem mrliča na voz naložila, vrgla čezenj rjuho. povedala ljudem, da gre v mlin, zavozila mrliča v jarek in ga notri vrgla. Potem se je zopet mirno domu peljala. Ko so mrtvo pogrešali in iskali, našli so jo ljudje v jarku. Sum se je obrnil takoj proti morilki. Bila je s svojim možem aretirana in oklenjena k soduiji v Rožeku odpeljana. Morilka je svoje dejanje brez vsacega kesa priznala. Morilec grofa Sturgkha. Dunajski poročevalec lista „Az Ujsak" imel je pogovor z voditeljem policijskega kazenskega oddelka, Stuckartom, ki se je udeležil zaslišanja morilca dra. Friedricha Adler. Stuckart dejal je, da je Adler presenetljivo miren; ne briga se ne za svojo usodo, ne za uničujoče dneve, ki jih je pripravil svojemu očetu. Policijski svetnik Dehmel dejal je poročevalcu: Adler je eksaltirani človek, ki je nastopal bržkone brez sokrivcev. On ne bode sojen na podlagi izjemne postave, marveč na temelju § 134 avstrijskega kazenskega zakonika. Milejše okoliščine ne vidim, ali živčni zdravniki bodejo morali še svoje^nenje povedati. Morda se najde patologične pojave; ali na polni odgovornosti morilca ne dvomi nikdo. Tatvina. Posestnici Alojziji G a r m u t h v Spodnji Kaplji bil je transmisijski jermen v vrednosti 1400 kron ukraden. Požar. Te dni je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Johana B e r g h a u s v Rogatcu. Ogenj se je tako hitro razširil, da se tudi bližnje stanovalne hiše ni zamoglo reBiti. Obe poslopji sta popolnoma pogoreli, z njima pa tudi mnogo krme. Domačim gasilcem in sosedom se je posrečilo, po dolgem delu požar omejiti. Pesestnik ima škode za več kot 10.000 kron, ki je le deloma z zavarovalnino krita. Tatvina. Posestniku Osvaldu N i s c h e 1-witzer v Mautheuuma Koroškem bilo je. med njegovo odsotnostjo iz železne blagajne 400 kron ukradenih. Sum je padel na 16-letnega hlapca Julija N u u b a u m e r, ki je tatvino tudi priznal. Potem je pustil poselsko knjižico ter je zbežal. Zasebni vojno-poštni paketi se smejo sedaj k sledečim vojno-poštnim uradom vpošiljati: 5, 5/III, 9, 11, 13, 19, 19/11, 20, 20/V, 24, 29, 35, 37, 38, 40, 42, 44, 47, 49, 51, 55, 58, 60, 63, 66, 68, 69, 76, 77, 84, 88, 90, 92, 94, 95, 102, 105, 107, 110, 111, 115, 120, 125, 128, 130, 131, 133, 136, 137, 138, 144, 145, 146, 147, 148, 150, 153, 155, 165, 167, 168, 175, 176, 177, 178, 180, 181, 183, 184, 185, 188, 189, 190, 291, 203, 207, 209, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224. 226, 227, 229, 232, 235, 237, 239 258, 259, 260, 262 273, 271. 276, 277 286, 288, 289, 291 297, 302, 307, 315 332, 334, 3g5, 336 364, 368. 369, 371 240, 250, 252, 255, 265, 263, 267, 270, 271, 272, 281, 282, 283, 284, 285, 292, 293, 294, 295, 296, 310. 317, 318, 319, 324, 338, 340, 352, 354, 361, 372, 376, 377, 378, 385, 386, 387, 388, 388/11, 388/IH, 389, 390, 392, 393, 395. 396, 398, 399, 400, 400/11, 400/III, 401, 403, 404, 405, 407, 408, 409, 410, 412, 444, 444/11, 444/HI, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 516, 517, 600, 602, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 630. Zapravljivi tat. 17-letni posestnikov sin Jožef Vido vi č vStojncih pri Ptuju bil je dne 18. oktobra od orožnikov iz Sv. Barbare aretiran in ptujski okrajni soduiji izročen. Vidovič je pri neki posestnici in go-stilničarki v D u b r o v i vlomil v mizo in ukradel 1090 kron. V njegovi posesti našli so še 2661 kron. Ostalo svoto pa je tat že zapravil; kupil si je bil kolo, več obleke, zapravljal denar v gostilnah ter pri zloglasnih ženskah. Zdaj se bode v ječi pokoril! V Budimpešti so zaprli celo vrsto velikih mesarjev, ker so z vsakovrstnimi sredstvi in zvijačami dražili meso. O preiskavi in sodbi bodemo svoj čas poročali. Nemška šola v Varšavi. V Varšavi seje ustanovila nemška 8-razredna šola. Nastanili so jo v poslopju nekdanjega poljskega finanč- nega ministerstva. Tako se skrbi celo v nekd] ruski Poljski za razširjanje prepotrebn znanja nemščine. Centrala za preskrbo z živili. Predsed nove aprovizačne centrale, sekcijski na Keller so je izjavil glede prehrane prebivala sledeče: Naše aprovizačno gospodarstv bo moralo ravnati po načelih naj str« varčnosti. Izdane odredbe se bode Sevalo z n a j v e č j o s t r o g o s t j o, če i z drakoničnimi sredstvi. Prehranjevalni bo izdal poljudno vpisano knjižico, ki bo I bo vala in tolmačila vse glede prehrane izd predpise. V najbližjem času je pričako ureditev prometa z mesom; vprašanje skrbe z maščobo je jako težavno, vlada i imeti zaloge v svojih rokah, da jih bo mo pravično in pravilno razdeliti. Podobne koče vladajo tudi glede jajc. Od ureditve [ meta z divjačino si obeta sekcijski šef Ke precej. Pri kavi in čaju bo treba najv varčnosti, ker jih ni mogoče več izva Rezultate letin moramo ceniti z največjo pri vidnostjo. Otvoritev c. in kr. etapnega poštnega brzojavnega urada Belgrad II. za sasebni promet V ozemlju Srbije, zasedenem po avstro-ogr-j skih četah, se je otvoril zasebnemu prometoj c. in kr. etapni poštni in brzojavni Belgrad U. Pošiljati se smejo od tega dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časrj blagovni vzorci, poštne nakaznice, poS hranilnične položnico in odprto predana piši z označeno vrednostjo. Ta urad bo pošlo samo kot predajni urad. Razventega se rejo predajati na imenovem uradu tucH sebne brzojavke. Žetev na Nemškem se je glasom niških poročil obnesla še precej dobro. Pri delali so 4'/» milijonov meterskih centov žita več nego lansko leto. Mnogo slabša pa je | bila krompirjeva letina. Neresnične vesti širijo sovražniki pravj radi o Avstro-Ogrski in lahkomiselni ljudje i inozemstvu jih tudi verujejo. Večinoma vesti od začetka pa do konca zlagane, č tudi — kar ravnodušno priznano - pri nas ni vse zlato, kar se sveti. Eno teb J lažnjivih inozemskih vesti popravlja c. k. kor.i in tel. urad tako-le: Dunaj, 27. oktobra. vojnega poročevalskega stana poročajo: Soc jalistični Ust „Volksrecht" v Zurichu prhi pod senzacijskim naslovom „700 delave ustreljenih" tatarsko vest, da stavka v avstrij-j ski orožarni v Steyru 24.000 delavcev. Češke čete so baje streljale. 700 delavcev je bilo | baje ubitih. Ti podatki so baje stali v no-1 tranjosti kuverta nekega pisma, kakor je baje! dobil neki tovariš v Winterthnrnu iz Avstrije, j Poročilo tega lista je od konca do kraja zlagano ter zopet dokazuje, s kako sovražnostjo ali milo rečeno kaznivo površnostjo švicarsko socijalistično časopisje v nasprotju z ostalo publicistiko te dežele obdeluje zadeve, ki se tičejo avstrijske monarhije. Na Angleškem izdeluje za vojno potrebno] strelivo okroglo 2'/« milijona oseb. Med temi pa je skoraj pol milijona žensk. Skoraj vsa gleška industrija se bavi zdaj z izdelovanjcn morilnega orožja; pa jim vse skupaj pomaga. Kajti zmaga se približuje ve bolj osrednjim državam. Zato zahtevajo tudi] angleški demokratje, da naj njih vlada že enkrat objavi svoje mirovne pogoje. Angleški ministri seveda imajo prav čudovite nazore o miru. Ta banditovsko-kramarska gospoda,! ki je hotela i to vojno na tuje troške voditi hoče Nemčijo in Avstro-Ogrsko ter njene zaveznike ednostavno uničiti in razbiti; potem šele | bo sklepala mir. Pa prišel bode gotovo tudi kmalu čas, da se bode vsaj proluUnski del angleškega ljudstva uprl krvoločnim bestijamj v angleški vladi in se udal. Prva potreba v tej grozoviti svetovni vojni je pač, da se zlomi ter pokonča pogubonosni imperijalizem tiste zločinske Anglije, ki je bila že od svojega začetka sem pravi strup za vse narode sveta. Viničarski tečaji. Štajerski deželni odbor priredil bode tudi za leto 1917 po en tečaj za viničarje na deželni viničarski šoli v Silber-bergu pri Leibnitzu in na deželni sadjarski V11K i ja s 1. «i e- ce • b- ■in i Sk rr v M; Bti a jf ok> bm ok _H bil r' tud ogradniski šoli v Mariboru. Ta dva se bodeta vršila od dne 15. februarja decembra. Sprejelo se bode v Silber-25, v Mariboru pa 14 udeležencev. Bančni j>ogoji za sprejem v te velevažne so razvidni iz inzerata v današnji ..Štajerca'1. ftazstrelbe in železniške nesreče v Italiji. [poroča iz L u g a n a z dne 27. oktobra. [eksplozije v turinski tovarni Michelin veliko skladišče kemičnega vojnega jjala in velik del tovarne same porušeno. 4 delavce, 20 jih pa ranilo. - i Vi £ Italiji je zadel brzovlak, ki je vozil vojakov na dopust proti jugu, na vlak; pri temu je bilo 27 vojakov ih. [Smrt otroka. 3 letna delavčeva hčerka a H a b i c h v Sv. Kupertu pri Cepila je v ncopaževanem trenutku lu-(bsenco in je pridobila pri temu tako [notranje poškodbe, da je kmalu nato "niči umrla. epar. Trgovcu Ferdinandu Schellan-Celovcu se je 170 klopčičev špage v *i 389 kron ukradlo ; istotako tri tu-aste za čevlje. Tatvine sumljiv je hla-io K o p a j n i k, ki je del špage ne-nabiralcu cunj prodal. Tega nabiralca [Kopajnik poleg tega za 54 kron osle-JKopajnik je zbežal. Icke — mrtev. K.-B. poroča iz Ber-[Z dne 29. oktobra. Hauptman Biilcko v poteku nekega zračnega boja dne. ■tobra z nekim drugim letalom in je našo črto smrtno ponesrečil. Dne bra je hauptman Bolcke svoje 40. i ž n o letalo sestrelil. — Bolcke "osbj najuspešnejši nemški letalni oficir, v sovražnem inozemstvu ga ni nikdo Njegova zmagovita domovina mu ohranila vedno častni spomin v vrsti najboljših junakov. jstarejša ladja na svetu, norveška ladja Cci on" so je to dui potopila na potu khoinia na Finsko. Ta ladja je bila leta 1716 in je torej stara 200 let. 'silna ponudba za surovo in beljeno bom-blago v toži 20 do 1000 gramov za ini meter. Trgovinsko ministerstvo je ininisterskega ukaza z dne 13. 1916., drž. zak. štev. 100 z razpisom 12. oktobra 1916 odredilo prisilno bo za vse vrste surovin in beljenih h, to je nevzorčastih bombažastih tkanin i od 2 kg do 10 kg na 100 kvadratnih ne glede na širino, način tkanja in prejo. Pod prisilno ponudbo ne pa-anine iz sukanca, kakor na primer "■nim, grenadin, markizet. Kdor ima manj nego 1000 m blaga, kijepod-tej prisiLni ponudbi, ga ne zadene t prisilne ponudbe. Kdor una 1000 m podvrženega blaga ali več, je dolžan novembra 1916 Centrali za bombaž wollzentrale, Dunaj I., Maria Theresien-32—42) ponuditi vso svojo zalogo ega blaga. Od vsake ponujene kvalitete ti istočasno s ponudbo 15 om dolg v celi širini blaga. Naznaniti je dalje o in kraj zaloge. Kdor ima spravljeno, podvrženo blago, je prav tako za-rijaviti Centrali za bombaž vso mno-ja, ki je pri njem spravljena, čeprav ne dosega 1000 in in ne glede na je lastnik. Natančnejše podatke glede e ponudbe daj o interesentj e pri Centrali baž in pri krajevno pristojnih trgov-obrtniških zbornicah. Prestopki tega zlasti tudi zapoznitev ponudb se kaz-po določilih ministerskega ukaaa z dne rila 1916, če ne spadajo pod strožja La določila. "r. Dne 28. oktobra ponoči izbruhnil oses-tniku Blažu Pristanek v R o fill pri Maribora ogenj, kije vpepelil hlev odarsko poslopje, živino so rešili. i menda z zavarovanjem krita. Gasilci rečili, da se razširi ogenj na sosedna Na lice mesta došla so gasilna iz Maribora, Pobrežja in pa Kotweina. momor. Ustrelil se je v Celovcu z ar- niadnim revolverjem 29 letni oficirski sluga Ignaz F e rt in. Ko so ga našli, je še živel; v vojaški bolnišnici, kamor so ga prepeljali, pa je kmalu nato umrl. Revežu se je bržkone pamet zmešala; že preje je brez vzroka na svojo nevesto streljal, ki pa je pravočasno zbežala. V posebnem miru z Rusijo so je v zadnjem času tudi v naših krajih izredno veliko šepetalo, govorilo in klobasarilo. Bog ve, kdo je prinesel te vesti iz bog ve katerega kraja. Priprosto ljudstvo, ki se seveda no more takoj o resničnosti ali neresničnosti tega ali onega poročila prepričati, pa je v resnici takoj verovala čudnim vestem in celo inteligentni ljudje so se veselili. Celo o ..pogojih" tega separatnega miru z Rusijo so je že govorilo in vse se je vedelo, do zadnje pičice natančno. Pozneje je oblast i/.vedola o teli govoricah in takoj razglasila, da ni na teh vesteh prav nič resničnega, daje to le prazna pena ali pobožna želja, da pa nima prav nobene opravičene podlage. Ljudje pa so bili le razburjeni in so kimali; nekateri kimajo še danes. . . Po našem mnenju so bedasti ali zlobni razširjovalci dobrih kakor slabih neresničnih vesti ednako kaznivi. Neizobraženo ljudstvo za norca imeti, pač ni težko. Ah pomiriti i lak vsle.d vojne dovolj zbegano ljudstvo ni tako lahko. Zato naj bi se vsakega razširjevalca neutemeljenih novic pravočasno za d ilga njegova ušesa prijelo. . , Ljudstvo pa naj zaupa svojemu časopisju in svoji oblasti! V ..Štajercu" je vsaka resna in poštena vest pravočasno zabeležena in kar mi objavimo, na to se ljudstvo lahko zanese. Kajti naše objave temelje vedno na oblastvenih poizvedbah. Tudi mi bi si želeli skorajšnjega miru. ki pa nam mora prinesti tiste plodove, katere je grozovito prelivanje krvi te vojne zaslužilo. Mir mora biti tak, da naša deca čez par desetletij ne doživi ednake vojne! Zato pa beseda mir tudi ni šaljivka in jo bedaki ne smejo po ustali valjati ter ljudstvo s tem begati. Se enkrat torej: he verujte smešnim zlobnim in bedastim govoricam, ki krožijo dandanes med ljudstvom, marveč držite se vedno zanesljivih temeljenih poročil! K smrti grofa Sturgkha. Ob začetku zadnje seje štajerskega deželnega odbora spominjal se je deželni glavar Edmund grof A11 e m s v toplih besedah pokojnega ministerskega predsednika Karla grofa Sturgkha in zlasti njegovega delovanja v štajerskem deželnem zboru ter prijaznega obnašanja, ki ga je kazal tudi kot minister in ministerski predsednik vedno napram prošnjam in željam iz Štajerske. Ko-nečno spominjal se je deželni glavar Se iz-bomih lastnosti značaja pokojnika, ki pač ne pustijo razumeti, daje postal ravno on žrtev tako grdega napada. Misel na grofa Sturgkha ostala bode, kakor v celi deželi, tako tudi v štajerskem deželnem zastopu ter v deželnem odbora vedno v častnem in hvaležnem spominu. — Polnoštevilno zbrani deželni odbor je poslušal ta govor stoječe in si to žalovno priredbo v zapisnik vpisal. NOVO ministerstvo. Vsled nasilne smrti bivšega ministerskega predsednika grofa Sturgkha so, kakor je to običajno, vsi člani avstrijske vlade odstopili. Cesar je naročil potem znanemu državniku dni. pl. K o er b e r sestavo nove vlade. To se je tudi Koerberju posrečilo. Nova avstrijska, vlada obstoji iz sledečih oseb: Dr. pl. K o e r b e r, ministerski predsednik: S c h w a r z e n a u, minister za notranje zadeve; M a rek, finančni minister; S t i b r a 1, trgovinski minister; dr. Klein, pravosodni minister; Hussarek, minister za poduk in bogoslužje; Trnka, minister za javna, dela; grof Clam-Mar-tinič-, poljedelski minister; generalni major S c h a i b 1 e, železniški minister; (Je or g i, deželnobrambeni minister; Bobrzinski, minister za Galicijo. Tako izgleda torej naša nova vlada. Opustiti hočemo za danes vsako opombo, kajti prišel bode šele čas, ko bodemo i to novo vlado — po njenih delih, ne pa po njenih besedah sodili! Feldmaršal V. Mackensen, znameniti nemški vojskovodja, ki je predrl odločilno pri Gorlicali, premagal Srbijo in Črnogoro, sunil zdaj zopet Rumunsko v src o in je odvzel vso Dobrudšo, bilje od svojega cesarja z ozirom na krasne uspehe v Rumunski visoko odlikovan. Cesar mu je namreč podelil odlikovanje, da mora 3. zapadno-pruski inf. regiment št. 129 odslej nositi njegovo ime. Ob tej priložnosti zahvalil se je cesar Viljem tudi feldmaršalu podrejenim zgmagovitim četam s toplimi besedami. Katehetovi grehi. Wels, 30. oktobra. 31-letni pater benediktinskega Štifta v Lambachu Jožef F a i s t h a m m e r se je kot katehet ta-mošnje ljudske šole težko zagrešil nad šolskimi deklicami. Ko se je že, v celem mestu o tej svinjariji govorilo, zaupal se je katehet svojemu abtu, ki mu je svetoval, da naj se sam sodniji naznani. To je čedni pater tudi storil. Sodnija ga je v tajni razpravi obsodila na 15 mesecev težke ječe. Ni za uničiti! so dobra, trajno lejo ostaja oea pristna sukra /a gnsp^dc in dame, modni šicfl. stofl 2* biuie in predp-snlke ter vso pe'lino in tka»o blago iz staro renomirane hiše Miklauc. Bila ni lahkomiselnost. kupiti drugod manjvredne Stole in platno, ko se zamore pri Miklaucu tako -->•■----- Originalni fabrični cenik zastonj. • na Spodnji Polskavi, leži na cesti v Slev. Bist- : rico, proti „eksercirplacu", je za K 6500-— i za prodati. K 4000-— se mora takoj plačali, ; K 2500-— čez 2 leti. Več pove gospa Maria i -wr « tm^ • Petek v Mariboru, Allerheiligengasse štev. 12, : §*$F^ fS^K IlScij ______________H. nadstx-opje. 435 Išče se za vinogradniško posest v bližini Maribora dostojno, dedno ■v • ako mogoče s 4 do 5 delavskimi močmi; dob-e plačilne razmere, 2 orala deputatne njive, nadalje krme za 3 krave, mleko je viničarjevo in ga vsled bližine mesta Maribor lahko proda. Vprašanja na g. Leopolda Scliofer, Gradec, Nibelungengasse Nr. 19. 443 Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in štedljiva, 5 kg vreča za poskušnjo s potrebnim sladkorjem vred le K 26'—. Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz kave Galanta 490, Ogrsko. vsake vrste, suh in moker, šupe, lišaj na j in bradi, izpuhi na koži, ekceni, izpuhi] srbenja, srbenje na koži, kraste itd. I hitro in v najkrajšem času moje tisoj preskušeno sredstvo. Ni mazilo, marveč) Cena z vso poštnino K 4-20. Pristno Kosmet. Institut „Sanas", Dunaj VIL, Le _________felderstrasse 125. Priporočljiva domača sredst Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanjekntl slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenicaj Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-60 K, vel. steHJ proti kašIjU; težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje k vin. -r Čaj proti gibtu 1'50 K. — Balzam za in živce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstranil — Bleiburški živinski prašek a 1-50 K. Prai dvajanju krvi v živalski vodi a K 1-60— Izvirni] za podgane, miši, ščurke a K l-50. Razpošiljaj L. Herbflt, apoteka Bleiburg na Koroška otovljen u v Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako so hitri *igtu>n» tupeh. Se rabi zunanje. Poizkusu« K 330, vel. doza, zadostuje za uspeb, K štaetisfe m. i Six laisraimiii iluuai II Utkitnif Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru; lekarna pri „angelju varuhu", lekarni j pomagaj" in parfumerija Wolfram; v I^jubljaru lekarna pri j jelenu", v drozeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." SLAWITSCH 9433 33 46 ■" s*t~- ' : •"*'..' ft • 27937 .„ h. 274j 1910. S Štajerski deželni odbor je sklenil, v namene temeljito izobrazbe viničarjev v amerikanski trsni kulturi in obratu sadno-drevesne šole; ter napravi sadonosnikov in ravnanju v. njimi tudi leta 1917 prirediti po en stalni 39 umaiuaaaoai ■■■■Banani ..■ |:; I ■ ■ ■■■! :er : 1. na deželni viničarski Soli v Silberbergu pri Leibnitzu; 2. na deželni sadjarski in vinogradniški Soli v Mariboru. Ti tečaji pričenjajo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom 1917. Sprejelo se bode : v Silberbergu......28 iu v Mariboru.......14 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobijo na omenjenem zavodu prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega mesečne plače S kron. Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za predde-lavce in samostojne viničarje potrebno. Po preteku tečaja se bode vsakemu udeležencu izročilo spričevalo o njegovi porab] V svrho sprejema v enega tel: tečajev morajo prosilci svoje nekolekovane prošnje do najkasneje 15. prosinca 1917 deželnemu odboru odposlati. V tej prošnji je izrecno opozarjati, v katerega omenjenih zavodov hoče prosiiec vstopiti; prošnjam je dodati: 1. dokazilo o dokončanem 15. lotu stai-osti; 2. nravnostno spričevalo, ki mora biti potrjeno od župnijskega urada ; 3. zdravniško potrdilo, da prosilec nima kakšne nalezljive bolezni; 4. odpustnica ene ljudske šola Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja pa do 1. decembra 1917 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tičočirn odredbam deželnih strokovnih organov pokoriti. Gradec, oktobra i916. • Od štajerskega deželnega odbora s !• 1 • Luft i m mm ■m, M Stev. 29955. za sprejem paznikov iu vodij straž na meso, vino za dviganje vžitninskega davka in sadni mošt. Za dviganje vžitninskega davka na meso, vino, vinski in sadni mošt v letu 1917 in naprej sprejme se 15 paznikov (Aufseher), 110 vodij straž (Postenleiter) in revizorjev za paznika: v 1. in 2. službenem lotu . . 3 n 4. 5 •• G. 7 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. K 1.000 v 1. in 2. K 1.100 .. 3. „ 4. K 1.200 5. .. 6. K 1.300 .. 7. S. 9. K 1.400 .. 10. 11. 12. K 1.500 .. 13. 14. 15. .Dohodki znašajo: za vodjo straže: službenem letu . . . ..... K 1.200 ..... K 1.300 ......K 1.400 ..... K 1.500 ......K 1.G0O ......K 1.700 na leto; revizorji dobivajo začetno plačo 1800 K in 3 službene starostne doklade po 200 K, vsako po končanem 3., odnosno G. ali 9. službenem letu; za pota dobijo povrnilo troškov železniške vožnje III. razreda in dnevne dijete 10 K. — Poleg tega dobijo vsi nastavljene! od deželnega odbora od slučaja do slučaja določeno draginsko doklado, ki znaša sedaj za neoženjenega 210 K, za oženjenega do dveh otrok 300 K, za oženjenega z več kot dvema otrokoma 360 K. Ako je vodja straže v položaju, imeti pisarno na namenu primerni način v lastnem stanovanju, potem dobi v vsakem slučaju posebej odmerjeno pristojbino za stanovanje. Izplačilo dohodkov se vrši vsacega pol meseca nazaj; sprejem se zgodi proti obojestranski 14-dnevniodpovedi. Vsak vodja straže ali paznik mora položiti kavcije 100 K; položiti zamore to svoto tudi v obrokih; ali svoto se vloži v hranilnico šele v. vplačilom zadnjega obroka. Prosilci imajo svoje prošnje, ki jim je priložiti prepise spričeval dosedanje vporabe, krstni in domovinski list in zdravniško spričevalo o stanju zdravja, v katerih pa je omeniti tudi jezikovno znanje, do najkasneje 10. novembra 191G pri štajei-skem deželnem uradu za dviganje porabnih davkov (Steierm. Landesamt fur die Verbrauch-steuereinhebung) v Gradcu, Landhaus, vložiti. Osebna predstava se ima zgoditi le na posebno zahtevo. Prosilci, ki še niso vešči v dviganju vžitninskih davkov, morajo dokončati pred končnim sprejemom šestdnevno šolanje in poznejšo izkušnjo na lastne troške. Gradec, 24. oktobra 191 si. 437 in tain - itta ttia 86 dobi t vseh Špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitscli, Pd vsak kupec slabih bazarskih ur, ki so že po kratkem času n?-rabljive. Priporočamo, da naj se raje takoj naroči dobro, trajno zanesljivo idočo švicarsko uro iz krSčanske, svetovne razpoSi-ljalne hiše H.,Suttner, Ljubljana št. 701. Lastna protokoliraica fabrika ur v oviti omogoči tej svetovni firmi, da oddaja vsled odpadenja dobička prekupčevalcev le dobre, trajne ure po nizkih cenah. Štev. 600. Kina prava nikTasta anker remonloar-ura, teče v k:-mtnjih. s l.-radium Bveločo se cifernico in kazalci, jako natan-o regulirana.......' . . K 8*40 „ 1280. Radium-budilnica, ki sveti........r. 9'80 „ 1279. Moderna radium-budilnica za stati . . . . „ 18-— „ 712. „IKO" nikla>ta anker-ura, 15 rubisov . . . „ 1+"— „ 735. Srebrna cil. remontoar, 15 rubisov . . . . n 13"— „ 422. NiklasU veri'/.ica. K 1-75. dolga verižica . . „ 1'— „ 1-150. Verižica iz bele kovine, trajno lepa . . . „ 280 „ 813. Srebrna damska ura, zlati rob......„ 12'— „ 817. Srebrni damska ura, dvojni mantelj . . . „ 13-— „ 1548. Srebrna ura na zapeslnik, tula......„ 25 — „ 1149. Srebrna brosa.............„ 150 „ 1673. Srebrni uhani.............„ —90 „ 1675. Srebrni uhani.............„ 1-30 „ 1627. Uhani, zlato na srebru.....'.-••» 3i0 „ lllft. Uhani, zlato n* srebru ......... „ 5*50 „ 979. Srebrni privesek, masiven........„ 2'— „ 410. Niklasla »nkcr-Kostopf-ura.......„ 4-10 „ 1203. Uobra ura-budilnica...........„ 3-50 RazpoSiljatev po povzelm ali naprej-plačilu svote. Za blago, ki ne dopade, se denar nazaj plača. Krasni katalog zasloni in franko. Vsak kupec dobi eno uro zastonj, kadar doseže nakup gotovo svoto. H. Suttner T Ljubljani m. Ta krSčanska firma nima nobene filijalke. Lastna fabrika ur v Švici. Znamka „1K04' svetovno znana. Glavni zastop „Zenithu ur. Na košček sekunde natančno idoce ur». 330 Brata Slawitsch v Ptuju in priporoča izvrstne šivalne stroje (Ndbmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 70 — Singer A . . . . K 70— 80 — Dllrkopp-Singer . K 90— 100 — Dilrkopp-Ringschiff za šivilje ......K 150 — Dilrkopp-Zentralbobbin za šivilje ... K 160 — DDrkopp-Ringschiff za krojače .... K 180 — Dilrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Obcrteil, Luxusausstattun g............. . . K 180 — DQrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje.........K 160 — Minerva A.....................K 140 — Minerva C za krojače in čevljarje..........K 180 — Howe C za krojače in čevljarje............K 100 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene sO nižje kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri Imajo maSine od nas. Cenik brezplačno. 408 8 vinarjev (za dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam na zahtevo brezplačno dopošlje. Prva fabrika ur Hanns Konrad, c. in kr. dvorni liferant, Briix št. 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 6, 7, 8. — Vojne spominske ure, nikel ali jeklo Kil, 12. — Ar-madne radij-ure, nikel ali jeklo K 12'—. Mas. srebr. Rosk.-an