HEEl El ^
&|ggi|| SLEKOVEC ALEKSANDER
NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA
je enoum
Neverjetno, kako hitro se je po tej naši deželi razpasla epidemija skleroze. Preveč smo bili zaverovani vase, da bi lahko ugotovili, kako smo neodporni na te vrste bolezen, ko pa je prišla je bilo že prepozno. Pravzaprav je postala modna muha in skorajda navada. Če je skleroza napadla sosede in sodelavce, potem je skrajno nespodobno, da ne napade tudi Vas, kajti izstopanje za vsako ceno ni ravno vrlina.
Pa vendar se zdi, da bi nekaj dobrih odklonov v levo ali desno kar koristilo. Tako bi morda le spoznali, da smo živeli tudi v preteklem in ne le v sedanjem času. Morda bi nas kdo spomnil dolgih razprav, prerekanj in zamer na različnih zborih, javnih razpravah, okroglih mizah, skupščinskih sejah. Spomnil bi nas, kako smo porabili mesece in mesece, da smo se pretolkli do nekaterih "za vse sprejemljivih rešitev", spomnil bi nas na to, da smo se o imenu neke ulice dogovarjali in dogovarjali, da smo pred dolgimi leti vedeli, kako celovita stvar je urejanje okolja in smo vabili v goste študente in univerzitetne profesorje. In potem bi nas opozoril, da smo vse postopke naenkrat skrajšali na polovico in še bolj, in bi vprašal vse nekdanje rompiškatole, kako to, da so nenadoma obmolknili. |e to zato, ker so zdaj na oblasti, ali so se morda utrudili?
Ali smo res dosegli stopnjo čudežne popolnosti ali pa smo le vstopili v novo obdobje enoumne demokracije?
liiiilli
foto ORLANDO
se
2. Sporočilo
Kluba staršev za boljšo šolo
Mogoče zveni nepomembno, da skupina ljudi pogovarja o sanitarijah, o toaletnem papirju, milu, brisačah (ki sq lahko papirnate, da se jih odvrže) in o eni sami brisači v razredu, s katero se ne obrišejo, pač pa prej umažejo. Vse to se ne dogaja nekje, pač pa na naši osnovni šoli V. Šmuc v Izoli. Sanitarije so preživete, puščajo, otroci stopajo po vodi in to nosijo na svojih copatkih naokrog. Hudo je, če ti otrok priteče domov, steče v stranišče, ker je ves pouk "zadrževal" - če pa ni papirja itd... Minimalne higienske razmere v šoli, zahtevajo v sanitarijah papir, milo in brisače. Mislimo, da nismo več tam, kjer bi nam kdorkoli rekel, da denarja za to ni! Denar za to mora biti!! Razkošje ali potreba - ena dežurna snažilka, ki bi tudi dopoldan poskrbela za suha in čista stranišča. Naj otroci vedo na koga se obrniti in tudi tisti
■•741
"lumpi" , ki to počenjajo zanalašč, naj vedo, da jih nekdo opazuje.
Želimo si, da bi naši otroci živeli v čistem, zdravem okolju, da bi se, ne samo izognili bolezni, ampak, da bi odrasli v vzgojene, civilizirane odrasle.
VABILO
V ponedeljek, 28. marca 1994 ob 17. uri na Pittonijevi 2, bo z nami psihologinja iz Svetovalnega centra v Ljubljani,Marja Strojin, ki se je prijazno odzvala našemu povabilu. Predstavila nam bo delovanje klubov staršev po Sloveniji. Gospa Strojinova j že od vsega začetka spremlja delo klubov in nam bo lahko marsikaj koristnega povedala iz svojih bogatih izkušenj.
! Vsi tisti, ki niste zadovoljni z odgovori odgovornih: "Šola je prevelika, nič se j ne da storiti," ipd., pridite, pridružite I se nam in skupaj bomo pomagali, da bo tudi la velika šola poslala čista, bolj prijazna - v zadovoljstvo vseh: otrok, staršev in učiteljev.
Klub staršev za boljšo šolo Izola Pittonijeva 2, tel. 65- 311
(v prostorih Posvetovalnice za mlade in starše)
V tej številki se:
- LADJEDELNICA ODGOVARJA
- SLOW MOTION
- CELESTINA PARKIRA
LEPA
Manziolijcva palača bo letos morda le dočakala nadaljevanje del. Republiško ministrstvo za kulturo je menda že izplačalo zunanjemu ministrstvu nekaj več kot 17 milijonov tolarjev, kolikor naj bi znašal 50 odstotni delež Slovenije pri obnovi te lepe palače. O obnovi sta se namreč dogovorili zunanji ministrstvi Italije in Slovenije, odprto pa ostaja vprašanje, kaj lx> pravzaprav predstavljal delež Italije. Dosedanje manevriranje z ustanavljanjem nekakšnega restavracijskega centra se je izkazalo za navadno zavlačevanje in prodajanje megle, zato bi bilo morda najprimerneje dogovoriti drugo vsebino bodoče obnovljene palače. Dejstvo, da bo Slovenija nakazala svoj delež za obnovo palače pa je vendarle lepa vest.
PTTs NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo biti daljši od 4S tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo.
Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139
ALI SE ŠANPIERO RES LAHKO BOJI ?
(Odgovor Ladjedelnice Izola na sestavek avtorja H.O. v Madraču dne 10/3-1994)
Ne moremo si kaj, da ne bi reagirali na članek avtorja H.O.-."ŠANPIERO SE BOJI" v Mandraču z dne 10/3-1994. Avtor je namreč nanizal o naši ladjedelnici nekaj enostranskih tolmačenj dejstev, tako da je za objektivno in popolnejšo obveščenost občanov izolske (in ostalih dveh obalnih občin) potrebno povedati vsaj še naslednje. Najprej beseda ali dve o "EKO MINI", ki naj bi jo imeli v Izoli v podobah tankerja CHERSO, posebnega plovila VI-LIŽAN in samega ladjedelniškega doka. Le-ti naj bi v svojih rezervoarjih skrivali večjo količino težkih odpadnih olj, hkrati pa naj bi se v Ladjedelnici Izola ne držali vseh varnostnih predpisov in konvencij.
Inšpektor Ivo Maraspin s koprske Pristaniške kapitanije, ki je na plovilu CHERSO osebno vsaj dvakrat opravil inšpekcijo, opravlja pa tudi redno in stalno inšpekcijsko kontrolo ostalih ladjedelniških plovnih naprav in prostorov, je pred kratkim ugotovil, da "...je v plovilu CHERSO 9.000 ton ka-lužnih (umazanih) voda, ki v zaprtih rezervoarjih okolju niso nevarne...". Ugotovil je tudi, da je bil na tem tankerju (kot je to tudi stalna praksa na vseh ostalih plovilih, ki prihajajo na popravilo v Ladjedelnico Izola), strokovno opravljen "gas-free" postopek, pri katerem se z ventilatorji razpiha zmes plinov, ki bi lahko povzročili eksplozijo. Povdariti pa je potrebno, da so inšpekcijski organi tudi pred tem redno opravljali kontrolne preglede v Ladjedelnici in so bili vsi vzeti vzorci vedno negativni.
Skratka, dejavnost izolske ladjedelnice je pod permanentno kontrolo inšpekcijskih služb in Pristaniške kapitanije Koper, ki tako dosledno in natančno izvajajo svoje preglede in nadzor, da nas včasih to celo že malce moti...
O ekološki ladji VILIŽAN, ki naj bi bila "... polna odpadnih olj pa samo to: ekološko plovilo - maona VILIŽAN je bilo zgrajeno in opremljeno prav za zbiranje odpadnih voda in ga naša lad-
jedelnica v te namene tudi redno uporablja. Grajeno je bilo pod nadzorstvom Croatia-registra (bivši Yugo-regi-ster) in je bilo registrirano pri Pristaniški kapitaniji Koper po podrobnem predhodnem preverjanju vseh potrebnih dokumentov.
Nad "strokovnostjo" avtorja članka smo bili v ladjedelnici nemalo presenečeni (n.pr. razlikovanje umazane vode v tankih od balastne vode ter event. ostankov goriva mu očitno ne uspeva najbolje, itd.). Presenečata pa nas prav tako tudi svežina in ažurnost navedenih podatkov. V cilju, biti čimbolj spreten novinar, je avtor H.O. spregledal, da se na istih ladjah, ki se popravljajo v Izoli, del opravil obavi v doku v Trstu, torej v državi z urejeno ekologijo. Ni nam poznano, da bi Italija na kateremkoli nivoju tolerirala neprimerna plovila, prispela tja izključno iz Ladjedelnice Izola... Verjetno je odveč tudi povdariti, da izolska ladjedelnica izvaja vsa strokovna popravila in remonte plovil pod enako mednarodno zakonodajo kot ladjedelnice v sosednji državi.
V Ladjedelnici Izola je bilo v zadnjih letih, skromno rečeno, storjeno ne malo tega glede reševanja ekološke problematike, saj negativnih vplivov na okolje (v primerjavi s stanjem pred leti) sedaj praktično ni več. V skladu s sprejetim in od vseh inštitucij podprtim programom ekološke sanacije so bili namreč v ladjedelnici (pod stalnim nadzorstvom inšpekcijskih služb) izvedeni rigorozni ukrepi na področju varstva morja, obale in zraka pred ev. onesnaženjem. Tako razpolagamo v ta namen trenutno z naslednjimi kapacitetami:
- na morju:
plovilo VILIŽAN za zbiranje vseh vrst zaoljenih voda in oljnih odpadkov z ladij v slovenskem morju, s prostornino tankov skoraj 400 m3, sistemom za prečrpavanje tekočin, sistemom za gretje tovora, diesel-generatorjem in ekološko opremo, med katero so najpomembnejše plavajoče zaščitne zavese v dolžini 250 m, v teku pa je tudi nabava oljnega posnemalnika (skim-merja);
- na kopnem:
postavljena je kompletna organizacija odvzema in transporta odpadnih olj, goriv, emulzij, gošč in drugih odpadnih tekočin ter je za ta namen ustrezno opremljena in usposobljena strokovna ekološka služba in ekipa. Posebej je tudi urejen in od ostale dejavnosti ločen prostor z nadaljnjimi 200 m3 skladiščnih kapacitet, čistilno napravo in dvema separatorjema ter opremo, ki omogoča odvzem oljne sestavine in gošče ter nevtralizacijo vodne faze. Na novo ustanovljen in opreml-
j kontrolo mejnih vrednosti, itd. Ladjedelnica razpolaga tudi z vsemi potrebnimi soglasji in dovoljenji v skladu z veljavno zakonodajo, za dokončno nevtralizacijo oz. odlaganje odpadnih snovi pa smo sklenili ustrezne sporazume in pogodbe s specializiranimi institucijami tako doma kot v tujini.
Skratka, v ladjedelnici zagotavljamo, da je prav naša dodatna ekološka dejavnost jamstvo, da se nekontrolirani in neevidentirani materiali ne morejo pojaviti - ne na plovilih, še manj pa v ladjedelnici ali njeni okolici.
Sedaj pa sprašujemo pisca H.O., vkoli-kor je prebivalec oz. občan Izole, kam
izpušča svoje .... iz	WC	in pralnega
stroja? Se je mogoče kdaj vprašal, kam gre vsa ta mestna kanalizacijska nesna- ga? In, ali med drugim nimamo tudi vsi mi pravice izvedeti, zakaj v zalivčku med Delamarisom in Ladjedelnico ob močnih nalivih poginjajo ribe? Sicer pa se nam ob tem članku hočeš nočeš porajajo nekatera vprašanja -kot n. pr.:
! - komu je v tem času v interesu blatenje izolske ladjedelnice?
- kako si lahko nekdo na tak način dovoli razpravljati o strokovnih vprašanjih, ki jih slabo (ali pa sploh ne) pozna in ali ni morda vse to namerno sproženo?
Avtorja članka H.O. vsekakor vabimo, da se ob priliki oglasi pri nas, da mu pobliže predstavimo prizadevanja in tudi dosežene uspehe ladjedelnice na področju varstva okolja. Tako se bo lahko na licu mesta prepričal, ali se "... Šanpiero res lahko boji..."!
LADJEDELNICA IZOLA, d.o.o.
P.S.: Avtorju ILO. v informacijo: tanker AMOCO CADIZ je zaradi okvare na krmilni napravi nasedel ob obali Normandije in z razlito nafto onesnažil okolje leta 1978, ne pa leta 1974!
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Prispevek Ladjedelnice je sicer daljši kot so običajna pisma v tej rubriki, ker pa ima po zakonu o obveščanju pravico do odgovora v enakem obsegu kot je bil članek in ker gre za pojasnila, ki so širši javnosti gotovo zanimiva, smo pismo objavili v celoti. O namigih pa le to, da je Mandrač doslej vedno ravnal samostojno v skladu z neodvisno uredniško politiko, zato niti v prvem, niti v drugem planu ni bilo drugih interesov kot okoljevarstvenih. Za te pa smo, kot je moč prebrati, vsi enako zainteresirani.
jen laboratorij omogoča predhodno
.	-"C;	'	>	'	•-
Sl'immmmšmmm
slow'motìon
Lastniki in najemniki stanovanj, hiš ali poslovnih prostorov v Ljubljanski, Koprski in drugih ulicah, ki jih je doletelo pretlako-vanje ulic s strahom opazujejo potek del, ki naj bi po zagotovilih občinske vlade in izvajalca (Stavbenik Koper) trajala tja do 3. avgusta tega leta. Že laičen pogled na tehnologijo, število delavcev, predvsem pa na tempo del daje slutiti, da se bo vse skupaj zavleklo do konca leta.
Stanovalci bodo nekako že potrpeli, najemniki poslovnih prostorov pa v tem obdobju lahko tudi propadejo. Ali se občina lahko zadovolji z ugotovitvijo, da bodo na njihove, že obnovljene lokacije, pač prišli drugi najemniki?
ŠE VEDNO LONKA
Še vedno ni znano kaj ho z izolsko tržnice) Lonko. Na razpis za oddajo Lonke v najem sta sicer prispeli dve ponudbi. Izolski izvršni svet je danes obravnaval obe ponudbi, odločitve pa še vedno ni sprejel. Podjetje Intour iz Kopra bi Lonko uredilo podobno kot srednjeveško tržnico v Portorožu, po drugi ponudbi pa bi se na Lonki izpeljal projekt "Ribarija" s specializirano ribjo ponudbo. Pri projektu sodelujejo Delmar, Srednja gostinska in turistična šola in nekateri drugi izolski podjetniki. Ker sta oba projekta finančno kar obsežna, je izvršni svet zahteval dodatne garancije za izpeljavo projektov do 1. julija.
Pobuda za ureditev lonke pa je prišla tudi s strani izolskih trgovcev in obrtnikov. Ti naj bi v poletnem času na Lonki prodajali svoje izdelke. Vlada bi se
OD DANES NOVA IMENA ULIC IN TRGOV ?
Na današnjem zasedanju skupščine občine bodo delegati med drugim sprejemali predlog o preimenovanju nekaterih ulic in trgov v mestu.
Za osvežitev spomina naštejmo predloge:
Kidričevo nabrežje - naj bi postalo Sončno nabrežje, v italijanskem jeziku Riva del sole Trg 29. novembra - Trg republike, Piazza della repubblica
Trg 22. julija - Manziolijev trg, Piazza Manzioli
Včasih je to bil Lovisatov trg, oziroma piazza Lovisa-to, domačini pa so trgu rekli ljubkovalno piazzeta. (vir: raccolte illustrate da Antonio Vascotto)
Trg pri bolnici - Trg Sv. Mavra, Piazza s. Mauro Ulica B. Kraigherja - Ulica svetega Petra, Via S. Piero
Ulica Oktobrske revolucije - Ulica pri vodnjaku, Via al pozzo
Leninova ulica - Vodovodna ulica, Via dell'acqedot-to
V kolikor bodo predlogi sprejeti, koliko časa boste potrebovali, da boste poznali svoj pravi naslov, ali pa boste še nekaj časa živeli v Oktobrski. Revoluciji namreč.
KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE IZOLA VABIJO NA JAVNI RAZPRAVI v fazi javne razgrnitve
PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV
za sanacijo
degradiranega prostora občine Izola, ki bosta:
ZA OBMOČJE MESTNEGA PREDELA OBČINE IZOLA
v skupščinski dvorani, Kristanov trg št.l v petek 25.3.1994 ob 17.00 uri
ZA PODEŽELSKI DEL OBČINE
v Zadružnem domu v Kortah
v petek, 25.3.1994 ob 19.00 uri
VABLJENI !_______________
Lonke res rada znebila, vendar pa bodo vseeno pazili, da bi tržnici dali neko vsebino. Prav vsebina bo poleg cene najpomembnejši kriterij za oddajo Lonke v najem. Dokončno odločitev o najemniku Lonke bo izolski izvršni svet sprejel na naslednji seji.
PRIVATNA VRTNARIM
Izolska vrtnarija ni bila posebno donosna dejavnost izolskega komunalnega podjetja. Poslovala je s takoi-menovano pozitivno ničlo, zato so se na komunalnem podjetju odločili, da vrtnarijo prepustijo privatnim rokam. Gre za 8000 kvadratnih metrov površine, od tega tudi nekaj pokritih prostorov. Na razpis se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Cena najema je 2500 DEM mesečno.
yfd "SJŠI	tr-. * n' , C/J,	lUv	
			
CELESTINA NA PARKIRIŠČU
In kaj pravi tržnična legenda Celestina? Pravi predvsem to, da bi bilo treba urediti tudi okolico trga in da je treba poskrbeti tudi za potrebe branjevcev. To pa bi dosegli tako, da bi postavili vsaj majhno okrepčevalnico, ki pa bi seveda morala biti urejena tako, da bi prostora ne skazila. Tako bi imeli kupci in prodajalci, kje počivati. Kot sama pravi bi prostor sploh ne bil napačen, če bi se le malo vložilo v njega in rešilo določene probleme. Že samo pokritje tržnice, bi po njenem rešilo ogromno problemov. O tem pa bodo odločali drugi.
Posebej zanimivo pa je to, da se v občinskih predalih medtem prašijo načrti za delno pokrito tržnico v starem delu mesta, za pošto.
Iz našega arhiva smo izkopali del načrta za
(IVB) Stare izolske tržnice ni več. Se pa zato poraja nova, ki je trenutno dobila mesto na parkirišču pri Zdravstvenem domu. Kako se ho nova lokacija ”prijela" ho pokazal čas, vendar pa prodajalci sadja in zelenjave že sedaj kujejo načrte, kaj vse hi bilo še potrebno storiti, da hi novi prostor naredili čimbolj primeren v njihovo in kupčevo zadovoljstvo. Koliko je prostor za tržnico primeren že sedaj je zelo vprašljivo, saj prah in izpušni plini iz avtomobilov, ki so in še bodo tam parkirani, prav gotovo motijo prodajalce in kupce. Nenavsezadnje ni nikomur vseeno, če bo z zelenjavo v loncu kuhal tudi svinec in prah. Kot že rečeno imajo nekateri pro-
/	■■■■'*,-I#
HČatiti n .tmft. it*
tržnico, ki hi imela pokriti prehod tudi s sedanjega Kristanovega trga. O tem načrtu so sc v obdobju "enoumja" kresala mnenja na različnih ravneh, od krajevne skupnosti naprej. V bolj demokratičnih časih je bila odločitev o začasni lokaciji tržnice sprejeta po kratkem postopku na seji občinske vlade. Saj ne gre, da hi dvomili v upravičenost ali neupravičenost te odločitve, gre le za dejstvo, da smo delali, plačevali in se prerekali o načrtih, ki jih zdaj lahko vržemo v smeti.
dajalci konkretne predloge, vendar pa je za njihovo izvedbo potreben denar in posluh tistih, ki bodo odločali o nadaljni usodi "trenutno" premeščene tržnice. Nekateri izmed prodajalcev so tudi sami pripravljeni nekaj prispevati, da bi imeli normalne pogoje za delo. Med predlogi je bil tudi ta, da bi tržnico pokrili. Ker nimajo sanitarij, bo treba urediti tudi to.
O začasni	tržnici le to, da jo imajo	pod drobnogledom	sanitarni	inšpektorji, ki	so jih	občani
obvestili o umazaniji na novi tržnici in o	tem,	da bi
prodajne stojnice med selitvijo lahko vsaj oprali.
O, zdaj že bivši tržnici oziroma o Kristanovem trgu pa le nostalgična misel: res bo lepo, če bo tam nekoč spet park s kavarniškimi mizicami in odrom za komorne koncerte.
Izola takšen	kraj	zares
potrebuje.
Na nekatera vprašanja o nasilju je težko najti odgovor, vendar pa so določene ugotovitve le prisotne. Vsak si jih razlaga po svoje, vse je pač odvisno od stališča. Tokrat je za nekaj ugotovitev bil naprošen Joško Mezgec, komandir Policijske postaje v Izoli.
V Izoli so prisotne oblike nasilja mladostnikov predvsem v medsebojnih obračunavanjih, najsi bo med različnimi skupinami v Izoli sami, kot tudi obračunavanja med skupinami iz drugih mest. Primer takšnega obračunavanja se je pred kratkim dogajal tudi pred SGTS, kjer so si prišli navzkriž domači in fantje iz dijaškega doma, spor se je končal s poškodbami. S poškodbami se je končal tudi obračun, kjer se je nekaj ko-prčanov potrudilo in prišlo poravnat račune z izolanom kar v Izolo. In teh obračunov je zadnje čase kar nekaj. Nekaj je tudi izsiljevanj med mladostniki, vendar so težko dokazljiva. Mladostniki so postali dejavni tudi pri preprečitvi uradnega dejanja, ko gre za privedbo itd. Nekajkrat so bili policisti pri tem tudi napadeni. Tega je sicer malo, a dogaja se!
Mladostniška objestnost je nemalokrat vzrok takšnemu početju, kot je bilo izvršeno pred osnovno šolo, ko je mladostnik med tem, ko je trajal v šoli ples za Silvestrovo, prerezal gume na policijskem avtu, ki je bil parkiran pred šolo. Na policijski postaji se oglašajo tudi starši, ki se zaradi nasilja svojih otrok, počutijo ogrožene. Ko gre za nasilje je treba poudariti, da se vedno znova pojavljajo ista imena, ki so očitno motor tega dogajanja. Njihova aktivnost v skupinah je več kot očitna. Eno takšnih imen je trenutno na prestajanju kazni. Če bi te pobudnike nekako izločili iz skupin mladostnikov, bi bilo kaznivih dejanj dosti manj, saj je večina mladostnikov pod vplivom teh kolovodij dobesedno
zapeljana. Če dodamo še to, da je večina, ki sestavlja skupino ravno v letih, ko iščejo potrditev in si želijo biti opaženi, je vse skupaj dosti bolj razumljivo. Takšen mladostnik namreč še nima izgrajene lastne osebnosti in ga je kot takšnega lahko zapeljati, če misli, da bo z določenim dejanjem zrasel v očeh svojih sovrstnikov.
Prisoten je tudi strah. Pod okriljem strahu se dogajajo tudi spolne zlorabe med in nad mladostniki. Zlorabljeni se zelo težko odločijo za prijavo. Celo v primeru, ko zadevo odkrijejo se dostikrat zgodi, da žrtve o tem nočejo govoriti in so celo pripravljene, iz strahu in zaradi tega, da bi se ne razvedelo, izjaviti, da k spolnim zlorabam niso bile prisiljene ali v njih zapeljane. Zato tudi ni mogoče niti približno določiti obseg in število takšnih dejanj. Na žalost lahko o tem samo ugibamo. So pa vse te stvari o katerih je bilo govora med seboj povezane. Noben prestopnik namreč ne izvaja samo eno izmed opisanih dejanj, temveč je za njih značilno, da se udejstvujejo kjer je pač prilika, saj je prav tako značilno, da ne marajo dolgčasja in jim pride za poživitev življenja skoraj vse prav. Prav jim pride tudi
to, da se dobesedno izživljajo v prometu, saj je vsakodnevno videti mladce na trgu 29. novembra, ki takorekoč izzivajo nesrečo najsi bo z motorjem ali avtom. Kraj je po njihovem prav primeren za to. Tam je namreč pravo zbirališče mladih, tako, da imajo namišljeni kaskaderji dovolj gledalcev, ki jih tako potrebujejo.
Pri tatvinah ali ropih, gledalcev sicer ni, se pa zato po takšni opravljeni raboti kaj radi pohvalijo vrstnikom. Policaji sicer marsikaj odkrijejo, saj je nemalo mladih prestopnikov, ki imajo precej debel dosje in tudi precej ovadb je podanih s strani policije, vendar je naloga policistov predvsem preventiva in jih zato zadnje čase lahko vidimo v Izoli pogosteje na obhodih. S tem je dosežena večja varnost občanov, kar je poglavitna naloga policije. Poudariti je tudi treba, da pri postopku z kršitelji postave, policaji po naročilu komandirja pazijo na to, da bi z svojim obnašanjem ne izzvali agresije pri obravnavancih. Komandir je zagovornik "blage variante postopka" saj je po njegovem bolj učinkovita pa tudi pritožbe na delo policajev so tako minimalne.
Če bi bil kup prijav, obravnav in dosjejev mladoletnih prestopnikov, ki so bili ob pogovoru na komandirjevi mizi vsaj malo manjši, bi morda bilo vsaj toliko prostora, da bi morda lahko na mizo položil vsaj skodelico za kavo. Ker pa prostora ni bilo, tudi kave ne. Vi ste torej krivi nepridipravi, da kave nisem dobil. Ko bi le bili malo manj aktivni. Tako torej! Nasilje ni samo nasilje. Temveč se za njim in ob njemu skrivajo še mnoge druge dejavnosti. Je nasilje morda rezultat, orodje za dosego cilja ali... ? Kdor ve, naj me povabi na kavo in pove, še lažje pa boste to storili pismeno ali če pridete osebno na uredništvo. Vrata pisarne so vam široko odprta.
Ivan Vrtnik Blaško
NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI
Slavko Gaberc
9. del
ZATON TRADICIONALNEGA RIBIŠTVA
Ž zakon z dne 17.9.1750 je prepovedal ri- | bičem iz Chiogge (Izolani so jih kot je znano imenovali Čožoti) ribariti v istrskih vodah. To je bil dokaj močan udarec tudi za izolske ribiče, ki so kljub občasnim nesporazumom s i Čožoti uspešno trgovali. Še bolj usoden je bil zakon iz leta 1851, ki je dovoljeval italijanskim državljanom beneško-lombardskega kraljestva ribariti v istrskih vodah, kar je še bolj pospešilo propad domačega ribištva. Zanimanje za to trdo in negotovo delo je naglo upadlo, preostali ribiči pa so raje trpeli lakoto kot da bi šli ribarit. V tistih časih je nastal pregovor: "RIBA jE GOLA IN RIBIČ TUDI", ki naj bi zgovorno pojasnil, da se s tem poklicem ne moreš ne prehraniti ne obleči. Ob istrski obali so tedaj skozi vse leto lovili ciplje, brancine in guate, v poletnih mesecih pa sardele, sardone, škombre, menole ter na odprtem morju liste. Z željo, da bi obudila in pospešila to pomembno gospodarsko dejavnost je tedanja avstrijska vlada v začetku šestdesetih let 19. stoletja poslala v Francijo posebnega strokovnjaka, ki naj bi preučeval tamkajšnje
ribarjenje, naprave za umetno gojenje rib, ostrig ali kamenic ter te izsledke vpeljal tudi ob istrski obali. Upoštevajoč francoske izkušnje je avstrijsko ministrstvo za pomorstvo začelo pripravljati tudi nov zakon o ribištvu. Razvoj ribištva so spodbujali tudi istrski deželni zbor in občine. Tako je občina Izola leta 1862 razpravljala o prodaji soli po ugodni ceni, da bi ribiči lahko nasoljene ribe prodajali v Benetke. Tedaj namreč Izola ni več imela svojih solin. Leta 1869 je občina preganbjala špekulante z nasoljenimi ribami. V istrskem deželnem zboru pa se je jURAj DOBRILA potegoval za sprejem novega zakona o ribištvu, ki naj bi upošteval najnovejše izkušnje. Predlog je bil sprejet in deželni zbor je zaprosil vlado naj zaščiti ribolov pri sklepanju trgovskih pogodb s tujino. V publikaciji Istrien iz leta 1863 je prikazan način življenja in delo ribičev. Zapisano je, "da imajo ribiči svoje hiše, revne toda čiste. Na svojem kosu zemlje pridelajo nekaj vina, olja, žita in povrtnin. So trezni in preudarni, svojo, golažu podobno juho (brodet op.a.) znajo za kosilo dobro pripraviti. Radi se pogovarjajo in kadijo svoje pipe. Denar za nakup dobijo s prodajo rib. Življenje jih je naredilo odporne in navadno žive dolgo živl-
jenje. Govorijo beneški dialekt in kljub stalnim stikom s Slovenci ne govorijo slovensko."
RES NIMAMO DOBRIH IGRAČ ?
ra
Šiviljstvo in modno oblikovanje
SmiimjIiKaim Izola, Pekarniška 1, tel.: 62-009
Tokrat sem vam narisala nekaj novih "jeans" idej.
Kavbojke iz katerih izrežemo pravokotnike in trikotnike predstavljajo odlično
rešitev za vroče poletne dni.
Da se kavbojke nebi cefrale si pomagamo z prozornim
lakom za nohte. Našito srce na zadnjici deluje zelo mladostno. Sami si lahko izmislimo fantazijski motiv in ga z barvami za blago narišemo na kavbojke ali jeans majico.
V okviru letošnjega sejma učil - bil je minuli teden v Ljubljani -je komisija za oceno igrač znova podelila priznanje "dobra igrača". Med dobitniki žal ni Mehana, kljub temu, da to naše podjetje še vedno ostaja največji proizvajalec igrač na slovenskih tleh.
Toda pojdimo po vrsti. Komisija za oceno igrač deluje zdaj že deset let. Kot drugod na svetu, kjer delajo podobne komisije, si je kot temeljni cilj zastavila svetovanje potrošnikom: staršem in tistim, ki z igračami oskrbujejo otroke v vrtcu, in željo, da bi hkrati s tem pripomogla k dvigu domače proizvodnje igrač na višjo kakovostno raven, kar naj bi se dogajalo v strokovnem sodelovanju med oblikovalci in proizvajalci ter ustreznimi strokovnimi ustanovami. Komisija ocenjuje igrače na osnovi štirih strokovnih ocen: zdravstveno - higienske, tehnološke, psihopedagoške in oblikovne.
Število proizvajalcev, ki so doslej dali v oceno svoje igrače, se je že približalo številu sto, znak dobre igraže pa je samo v zadnjih dveh letih dobilo 98 igrač.
In kaj je pokazalo zadnje leto? Da je med ocenjevanimi igračami vse manj domačih igrač, saj število domačih proizvajalcev stagnira, zelo pa se je povečalo število uvoz-l
NASTAJAJO SPOMINKI
Izola se lahko pohvali z neslavnim rekordom, da je verjetno turistično mesto z najmanj spominki. Pravzaprav obiskovalcem našega mesta nimamo kaj ponuditi. Pepi je prevelik, knjiga je v pripravi, klasičnih spominkov ni. Razveseljiva je tako pobuda dveh izolskih obrtnikov - ustvarjalcev, TIERE in atelje JUDIT, ki s skupnimi močmi že izdelujeta usnjene, keramične in kombinirane obeske ter mošnjiče z izolskim grbom. Mnenja so različna, začetek pa je. Bravo.
®nikov oziroma trgovcev, ki na slovenskem tržišču ponujajo tuje igrače. Tudi med dobitniki zaščitnega znaka so tako le štirje domači proizvajalci. Komisija to po-jasnuje z dejstvom, da je slovens-
igračo, v primerjavi z velikimi in 'DOBRA IGRAČA tudi dobrimi tujimi proizvajalci,
majhna, v trgovinah pa se kaže velika odprtost tržišča in posledica velikega uvoza. Selekcija pri ocenjevanju igrač je enaka za vse, kar pomeni, da so domači proizvajalci dali v oceno malo igrač.
Kakšna pa je ob vsem tem vloga našega Mehana?
Dr. Ljubica Marjanovič, ki pri ocenjevanju sodeluje že od vsega začetka, nam je pojasnila, da so z našo tovarno igrač vsa leta dobro sodelovali, oboji so imeli pri tem dobre in slabe izkušnje in vse do leta 1989 so dobili tudi veliko priznanj. Menda ni nikakršna tajna, da niti enkrat samkrat niso prišli na podelitev diplome in zaščitnega znaka dobra igrača. Očitno je, meni dr. Marjanovičeva, da je šel Meha-nov trend v drugo smer, ko ne proizvaja svojih igrač, temveč dela predvsem za tuje trge, kar pa komisiji nalaga dodatno težavo. Po pravilu, da proizvajalec ne sme zanemariti domačega tržišča in mora igrače opremljati tudi s slovenskimi napisi in navodili, se v primeru zanemarjanja le tega, ocena ne izteče v prid proizvajalca.
Seveda se ob tem pojavlja še ena izguba za igrače, ki jih Me-hano prodaja doma. Vse igrače, ki si prislužijo naziv in znak dobre igrače, imajo po zakonu zmanjšan davek z 20 na 5 odstotkov, so torej cenejše, kar za kupca ni zanemarljiv odstotek. Vendar lahko trgovec manjši davek obračunava le, če imajo igrače ustrezno oznako. Zagotovo je v trgo-| vimah še kaj Mehanovih igrač, ki so si tak znak prislužile (ta namreč še vedno velja, če se kakovost igrače ni spremenila), in zna biti, da bi si ga še kakšna, če bi jo poslali v oceno, pa četudi ni zgolj proizvod domače pameti. Pod enakimi pogoji kot to počnejo uvozniki. Je mogoče, da se doma | vsaj ta računica ne izide.
Neva Zajc
LUKNJA V MORJU ALI POPUST NA LOVOPUST
Povest o dobrih ribičih, da o ovcah na Slavniku
niti ne govorimo	piše:	V.	Bemetič
I n še en egotrip:
"Tisto, česar doslej niso storili politiki, bomo danes mi, ribiči!”
Boris Dolničar, Slovenija, P.N. 20/94
"Ooo, Piero, come va Piero!?"
"Ooo, Angusigulo! Si tira avanti, si tira! Finche il mus campa, poi anderemo a pie..."
Ljudje v pristanišču so mu pravili Angusigulo. Suh je bil kot trlica. Skril se je lahko za svojo ribiško palico, ko je vlekel na pomol iglice (angužigule) in šjevole. Za svojega sta ga vzela Barba Sime z ženo in ga izučila za ribiča. Pomagala sta mu opremiti "saccalevo" za lov sardel s krožnimi mrežami plava-ricami. Barko je kasneje predelal v kočo za ribolov z globinskimi povlečnimi mrežami... glej predhodne objave...
V novi državi ni bilo nič bolje. Ribičem ni posijalo sonce! Prvo zimo je Johnny še nekako preživel. Brez kakšne uradne koncesije za ulov, je zajel kar dva vagona cipljev - tega belega zlata Piranskega zaliva. S kolegi iz Umaga - Kekom in Primom na sosednji barki in s Perotom na svoji, je Johnny razvlekel ludar (cca. 300 m dolge in obtežene vrvi). Čez skoraj vso sredino zaliva so tako razvlekli "za ribe strašno oviro", ki je zlatorepke privedla na kup - v gosto jato tako, da jih je bilo lahko zajeti tudi z voligo. Dosti lažje pa je šlo s kočo volante - z lebdečo povlečno mrežo razpeto kot velik Žakelj med obema barkama in čez vso zbrano jato rib. "Ta način ulova cipljev je bil res najstarejši! Običaj še iz časov piratov in čožotskih upadov!" so menili poznavalci. "Nesramnost zdaj!" so zapisali novinarji.
Morska milica je nekaj trobila za njimi, ko so odhajali proti Zam-bratiji... Ribičem ni bilo nikoli jasno zakaj obalna straža patruljira s takim huronskim hrupom po ribolovnem rezervatu! Ribe se splašijo že, če ribič nerodno zavesla, kaj šele, če če pripluje na sredo jate s polnim gasom in z nemogočim "razštelanim" motorjem. Zaradi hrupa ribiči niso razumeli ali piskajo policaji, ali pa razšte-lani ventili njihove barke! Tudi vse še preostale ribe zlatoperke so se zaradi "kazina v policijski makini" razpodile - razkropile po vsem morju! Tisti dan je bilo res veselo po vseh savudrijskih naseljih. Šjevoli so hitro našli ponve pod kamini Zambratije, Bašanije, Mazurije, Volparije in vse do vrhov Čičarije.
Denar od iztržka so si bratsko razdelili - kot v starih časih! Tratta je tratta! Dogovore je treba spoštovati! Kdor je šival mreže, ta bo lovil. Tako je tudi bilo! Zadovoljni so bili tudi marikulturisti iz zaliva. Vedeli so da ciplji zbijajo ceno gojenim brancinom, saj le te do junija težko prodajajo, če je dosti cenejše bele ribe. Tako so imeli zagotovljen trg za brancine že pred začetkom sezone! "Zado-volnji oni, zadovolnji mi!" je menil Johnny, ko se je vračal mimo Lukinov in Gračišča proti domu. Spotoma je kupil še dve kuli ovčjega sira od kolega izpod Slavnika.
Težje je šlo pomladi, ko je skopnel denar zaslužen na Čičariji in izpod Slavnika ležečih krajih. Da bi zbobnal skupaj ekipo za novo šakaievo ni bil pravi čas. V Gradežu je najel novo barko, trdno odločen podaljšati svojo ribiško zgodbo. Barka je bila specializirana za nabiranje školjk tipa "turbosoffiante ali "idrulica", kot ji pravijo. Z veliko košaro je iz-pihoval školjke izpod peščenega dna in jih s pomočjo številnih vodnih curkov lovil v kovinsko kletko. Tako je iskal školjke tam, kjer je vedel, da je dno peščeno ali polno lupinic ali večjih detritov. Včasih je cele noči prebedel ob sonarju (ehosonderju), ko je vlekel globinsko mrežo na koči, sedaj pa mu je takratno "čitanje" morskega dna še kako koristilo. "Pošte" za školjke je tokrat iskal "po spominu". Dober ribič postaneš šele takrat, ko imaš za seboj toliko morskih milj, da bi z njimi lahko obkrožil svet!" mu je pravil Barba Šime...
Na pomol so prihajali ljudje "prodajat" zjala.
Gledali so na Johnnyev "turbo" kot na kakšno čudo iz živalskega vrta. Resni gospodje iz Kopra so brke in odkimavali z glavo. Nekaj jim ni štimalo....	se	nadaljuje
Izolski Zdravstveni dom je dobil nov koristen pripomoček, znan pod imenom UL TRAZVOK. Naprava je v glavnem namenjena ginekologiji za odkrivanje nosečnosti in nadzorovanje dogajanja v notranjosti človeškega telesa.
Prva je v prisotnosti direktorja Zdravstvenega doma, dr. Marina Ferfolje aparat preizkusil ginekolog dr. Miloševič. V zadnjem času je res začutil nekakšne popadke, vendar je s pomočjo naprave ugotovil, da ni noseč ampak je bilo vse skupaj posledica pasulja, ki ga je pojedel za malico.
v///////////////////////////////////////////////^^^^
Na fotografiji je navadna potepuška mačka, ki je kljub pomanjkljivi vzgoji presenečena nad dejstvom, kako celo izobraženi ljudje ne poznajo prometnih znakov. V Verdijevi ulici je namreč opazila parkirane avtomobile trgovcev, gostincev, gradbincev in celo spomeniških varstvenikov z direktorico na čelu. Da ne bi obtoževala po krivem si je še enkrat ogledala znak in se prepričala, da ima prav.
Na fotografiji so jadralci, udeleženci druge regate za spomladanski pokal v koprskem zalivu. Kot ste opazili na fotografiji ni nič videti iz česar sklepamo, da je naš reporter Orlando na fin način povedal, da mu moramo kupiti boljši teleobjektiv.
VSI IZOLSKI POZDRAVI
AKCIJA OČISTIMO SVOJE OKOLJE - POMLAD 1994
PROGRAM ODVOZA IN MESTA ZBIRANJA ODPADKOV
VELIKI TRG - Pri ribiču
KRAJEVNA SKUPNOST STARO MESTO OD 28.3. DO 4.4.1994
GREGORČIČEVA - KAZIPOTNA ULICA
KRISTANOV TRG
TRG PRI STARI BOLNICI
od 28.3. do 31.3.
KRIŽIŠČE ULICE SERGEJA MAŠERE IN ULICE BORISA KRAIGHERJA od 1.4. do 4.4.
TRG 22. JULIJA od 28.3. do 31.3.
SMARELUEVA ULICA pri Marini od 1.4 do 4.4.
STIČIŠČE LJUBLJANSKE IN KOPRSKE ULICE 28.3. do 31.3. (do začetka gradbenih del) KIDRIČEVO NABREŽJE"- OB STOLPU od 1.4. do 4.4.
TRG PADLIH
od 28.3. do 31.3.
KOSOVELOVA - DOM UPOKOJENCEV od 1.4. do 4.4.
PREKOMORSKIH BRIGAD pri GSC
KRAJEVNA SKUPNOST II. - IZOLA MESTO OD 5.4. DO 10.4.1994
ŽUPANČIČEVA ULICA - na koncu ulice od 5.4. do 7.4.
KRAŠKA ULICA - pri bloku malih stanovanj od 8.4. do 10.4.
OKTOBRSKE REVOLUCIJE - pri otroškem igrišču od 5.4. do 7.4.
PRI TRAFO POSTAJI
od 8.4. do 10.4.	,
PLENČIČEVA ULICA - pri gasilcih od 5.4. do 7.4.
OKTOBRSKE REVOLUCIJE - pri vrtcu od 8.4. do 10.4.
DANTEJEVA ULICA - uvoz za Marino od 5.4. do 7.4.
PARKIRIŠČE PARK ARRIGONI od 8.4. do 10.4.
TOMAŽIČEVA ULICA - hotel Delfin od 5.4. do 7.4.
PARKIRIŠČE PRI SIMONČKU od 8.4. do 10.4.
KRAJEVNA SKUPNOST JAGODJE-DOBRAVA OD 18.4. DO 24.4.1994
KRAJEVNA SKUPNOST LIVADE od 11.4. do 17.4.1994
KAJUHOVA ULICA - pri izlivki
VELUŠČKOVA ULICA - pri trgovini
ULICA IX. KORPUSA - pri Marketu od 11.4. do 13.4.
IX. KORPUSA - pri otroškem igrišču od 14.4. do 17.4.
ALOJZA VALENČIČA - zgornje parkirišče
FRANJA MARUŠIČA parkirišče
ISTRSKEGA ODREDA - pri težmeru od 11.4. do 13.4.
PARTIZANSKA - VELUŠČKOVA -stičišče ulic od 14.4. do 17.4.
PARKIRIŠČE EMILIA DRIOLIA - prvo od 11.4. doJ3.4.
PARKIRIŠČE EMILIA DRIOLIA - drugo od 14.4. do 17.4.
KRAJEVNA SKUPNOST KORTE OD 25.4. DO 2.5.1994
Šared]	MALIJA NOŽED CETORE
KORTE	- pred zadružnim domom
| KORTE - pod vasjo || M E DOSpl BA REDÌ]
PRI DOMU KS JAGODJE - DOBRAVA	|
CESTA V JAGODJE - križišče z ulico S. Allendcjs
PROLETARSKIH BRIGAD - pri otroškem igrišču
"STRMA POT / CESTA POD VINOGRADI ' od 18.4. do 20.4.
NA TERASAH od 21.4. do 24.4.
CESTA V JAGODJE IN HUDOURNIŠKA od 18.4. do 20.4.
VRTNA ULICA - OB HUDOURNIKU od 21.4. do 24.4.
f MLADINSKA ULICA - na začetku	N
od 18.4. do 20.4.	
ILIRSKA ULICA - SENČNA ULICA	
[od 21.4. do 24.4.	J
OIJČNA ULICA in NA GRIČU		"N
od 18.4. do 20.4.	
OB PROGI na začetku	
od 21.4. do 24.4.	V
	
r	>
Vsak zaobljen okvir pomeni kontejner za smeti. Če ob kontejnerju ni datuma pomeni, da bo kontejner tam stal vseh 7 dni akcije.
Če je en kontejner za več območij upoštevajte datum ob določeni ulici, trgu ali križišču. Pazite tudi na red okoli smetnjakov !
NOGOMET NEDELJSKA SIESTA
Tako dolgočasne predstave izolski ljubitelji nogometa že dolgo niso videli. Prav nič pretiravanja ni če pritrdimo kakšnim 300 gledalcem z izolskega stadiona, da je bil prikazan nogomet na tretjeligaški ravni, pa še tam pokažejo igralci več borbenosti in želje za zmago. Domači so pozabili na brezno pred katerim so stali še nekaj tednov nazaj, skromna izplačila igralcem (menda 300 DEM za tiste iz prve linije) pa so delovala obratno kot so v klubu pričakovali. Igralci so se komaj premikali po igrišču,
Želko je bežal od žoge, od Perkata se je vsaka odbila k nasprotnikom, Čačič je bil izgubljen, Čuček neviden,
Gregorič pa je menda celo igral. Nič čudnega, če so nekateri gledalci ob koncu zahtevali vstopnino nazaj, saj bi se za ta denar lahko dolgočasili tudi doma.
Med vzroki za tako slabo igro so zagotovo tudi težave trenerja Žlogarja, ki preprosto nima dovolj igralcev, hkrati pa s svojimi posegi v izdelan koncept igre ob popolni zasedbi ekipe, pri igralcih vzbuja dvome v lastne sposobnosti. In če težave s konceptom igre še razumemo, ne razumemo odnosa igralcev do gledalcev. Če bi namesto njih igrali nogometaši sosednjih Kort, ki nastopajo v primorski ligi, bi bilo videti več od nogometne igre. Popolnemu dolgaču so se povsem prilagodili gostje iz Ljubljane, ki so res mlado moštvo, vendar mladost še ni zadosten razlog za plačano dolgočasenje gledalcev. Edino resno priložnost na tekmi je imel domači napadalec Čačič, ki je silovito streljal z desetih metrov, vratar gostov pa je vrhunsko obranil.
In to je vse, kar je o tekmi vredno povedati. Poleg podatka, da je Želko praznoval 26. rojstni dan.
IZOLA: MAVRICA 0:0 (0:0)
Izola, 20.-, stadion Izole, gledalcev 300, vreme lepo, igrišče slabo za igro. Sodnik Tivolt (Kranj) 6. Rumeni kartoni: Miškič in jerak (Mavrica)
Ta Manj Slabi Od Ta Plavih
Starc (b.o.), Čotar 5, Tosič 5,5, Ružnič 6, Bizjak 5 (Štampfer 5), Čendak 6, Čuček 5 (Hasanagič b.o.), Perkat 4,5, Gregorič 4,5, Čačič 5, Zelko 5
MLADINCI
MURA : IZOLA 5:1 - Da bi bila nedelja kar se da neuspešna so poskrbeli tudi mladinci, ki so v Murski soboti izgubili kar s 5:1, vedeti pa je treba, da so igrali s prvouvrščenim moštvom slovenske mladinske lige.
KADETI
MURA : IZOLA 2:0 - Kadeti so se bolje odrezali od starejših vrstnikov, kljub temu pa so s tremi točkami trdno na zadnjem mestu prvenstvene lestvice.
PIONIRJI
IZOLA : KOPER B 8:0 - Po visoki zmagi so izolski pionirji na vrhu prvenstvene lestvice v obalni pionirski ligi, enako točk pa ima tudi ankaranski Galeb.
ROKOMET 2. LIGA MOŠKI PREVISOK PORAZ S PRVAKI
Izolski rokometaši so v soboto odšli na težko gostovanje na Kodeljevo (Ljubljana) in proti vodilnemu istoimenskemu muštvu, ki premočno vodi v tem prvenstvu, gladko izgubili z rezultatom 24:15. Po poročilih s tekme Izolani niso bili podrejeni tekmecem in bi z nekaj več športne sreče lahko iztržili bistveno ugodnejši rezultat. Vsekakor pa je opazen napredek v kvaliteti in to so dobri obeti za naslednjo prvenstveno sezono
PRIMORSKA LIGA TITANIC POTOPIL IZOLO B
Sežanski Titanic, drugouvrščeno moštvo primorske zimske lige je v Izoli visoko premagal domačine z rezultatom 18:27. K porazu ni kaj dodati razen tega, da se je treba za dober rezultat pač bolj potruditi.
ODBOJKA SPET PORAZ
Izolski odbojkarji nadaljujejo serijo porazov. V soboto so vknjižili nov domači poraz, tokrat proti dobri ekipi Brezovice z rezultatom 1:3 (15:10, 7:15, 3:15, 10:15) Edina svetla točka je bila pravzaprav le igra domačih, ki niso razočarali, zato pa so razočarani oni, saj so povsem brez denarja in je obstoj ekipe pod velikim vprašajem. Enako velja za mladinsko in pionirsko vrsto, saj z devetimi tisočaki mesečne subvencije pač ni mogoče preživeti.
Jadranje BRČIN, DEKLEVA, KOŠIR
Na drugi regati za spomladanski pokal, ki so jo tokrat organizirali v koprskem jadru so bili Izolani uspešni, saj sta v razredu Evropa prvo in drugo mesto osvojila Branko Brčin in Vesna Dekleva (oba Olimpie Izola). In če je bila njun uspeh pričakovan je toliko bolj prijetno presenetil optimist Rok Košir iz Burje, ki je zasedel drugo mesto pred mnogimi znanimi jadralci in reprezentanti v tem razredu. Tretja in zadnja regata spomladanskega pokala bo v izolskem zalivu, v organizaciji Burje, ki je letos organizator kar petih pomembnih jadralnih regat, med katerimi gotovo izstopa velikonočna mednarodna regata, ki bo na vrsti že čez 14 dni in bo hkrati tudi kriterijska regata za razreda Evropa in 470.
MEKIČ NA ŠVEDSKO
Res je bil zadnji dve sezoni igralec Kopra, a je bil vendarle predvsem Izolan in nadvse dober nogometaš. V ponedeljek zvečer se je poslovil od prijateljev in zdaj je že na poti v Skandinavijo, kjer bo nastopal za neko švedsko drugoligaško ekipo. Bilo je veliko žalosti in spominov na lepa izolska leta, toda eksistenca je eksistenca. Srečno Slaviša.
BLACK IS BLACK
I I K MOV A NJI MIA HI H GLASBhNI KOV Rrpum.iKi; si.ovi.niji-
I M'HI JANA,
MARCA I9‘M
ČAROBNI ZVOKI HARFE
Tekmovanje mladih glasbenikov PRVIČ TUDI NA REPUBLIŠKI RAVNI
V Ljubljani poteka od 20. do 27. marca triindvajseto tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga vodi komisija Sveta za glasbeno izobraževanje v skladu s cilji in nalogami Evropske unije glasbenih tekmovanj za mladino in Evropske unije glasbenih šol, saj je tudi Slovenija uradna članica obeh evropskih asociacij, v delo žirij pa vključuje poleg naših tudi priznane tuje strokovnjake. Prvič so se republiškega tekmovanja mladih glasbenikov udeležile tudi učenke harfe iz razreda SVETLANE jOKSIČ-PE-RIČ iz Kopra in DALIBORJA BERNATOVIČA iz Velenja. V štirih kategorijah je nastopilo kar štirinajst harfistk iz Kopra in Velenja, ki so na Glasbeni šoli Vič-Rudnik navdušile prisotno občinstvo s pestrim in privlačnim glasbenim programom. V kategoriji LA so po vrstnem redu nastopile: DEBASSA JASMINA, ŽELEZNIK URŠKA, GABERC ANJA, CENČIČ AJDA, NEŽMAH SAŠA, MIKLAVČIČ NINA, KOLARIČ MIRJAM in RUŽIČ MARINA. V tej kategoriji je žirija največ točk dodelila Mirjam Kolar, Anji Ga-berc in Jasmini Debassa. V kategoriji I.B so nastopile PETAVS MATEJA, AŠČIČ URSULA in JOKSIČ LUČKA, po mnenju žirije pa je največ točk zbrala Mateja Petavs iz Kopra. V kategoriji ILA sta se predstavili KARIŽ MAJA in TANACKOVIČ TATJANA, v kategoriji II.B pa je z najdaljšim programom (Hasselmans, Mortari, Salzedo, Ciglič) nastopila ŽERJAL TINA. Ob brezhibno izpeljanem tekmovanju velja omeniti, da je žirija (predsednik: RUDA RAVNIK-KOSI, člani: BRONKA PRINČIČ, MOJCA ZLOBKO, PATRIZIA TASSINI) dosledno upoštevala nov pravilnik o točkovanju, ki je vsled izjemne rigoroznosti izvabil marsikatero grenko solzo pri nastopajočih dekletih. Pritrditi velja besedam ravnatelja koprske Glasbene šole BORUTA LOGARJA, da so zmagovalke vse učenke - od najmlajše Marine Ružič (letnik 1985) do "najstarejše" Tine Žerjal (letnik 1976), saj prav nobena ni razočarala, temveč prav nasprotno - s svojimi glasbenimi nastopi so prav vse dokazale, da je za njimi dolgotrajno in vztrajno garaško delo, ki je poleg že izkazane nadarjenosti najboljši obet za njihov nadaljnji glasbeni razvoj. Še enkrat torej iskrene čestitke mladim koprskim in velenjskim harfistkam in njihovim mentorjem Svetlani Joksič-Perič in Daliborju Bernato-viču za nepozaben glasbeni nastop v Ljubljani.
Slavko Gaberc
STRAJ K KNJIŽNIČARJEV
Pravzaprav bo za vest o zagroženem štrajku slovenskih knjižničarjev, ki je napovedan za 31. marec najbolje, če kar povzamemo dopis, ki ga bodo na ta dan lahko edinega prebrali obiskovalci knjižnic v Sloveniji. Tako-le so zapisali:
Spoštovani bralci !
Naša temeljna naloga je, da Vam hitro, učinkovito in prijazno posredujemo gradivo ali informacijo, ki jo želite. Te naloge se jasno zavedamo in jo z veseljem opravljamo, seveda pa mora biti za to izpolnjen temeljni pogoj - to je, da država razume naše delo in Vašo potrebo in knjižnicam omogoči sredstva za nakup knjig. Kljub neštetim opozorilom z naše strani je odgovornost za nakup novih gradiv zamrla nekje med republiškim ministrstvom za kulturo in ministrstvom za finance. Deležni smo samo obljub in izgovorov. Smatramo, da v takšnih okoliščinah nima več smisla nadaljevati z delom in tako prikrivati nezainteresiranost ali nesposobnost posameznih ministrskih resorjev.
Zato je Zveza knjižnic 16.3. 1994 sklenila, da bomo z 31.3.1994 vse slovenske knjižnice ustavile izposojo za toliko časa, dokler se finančno stanje ne uredi.
Izčrpali smo vse možnosti strokovnega prepričevanja, zato Vas prosimo, če naš ukrep sprejmete z razumevanjem.
Zveza splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije
O razpletu bomo seveda obširneje zapisali v naslednjem Mandraču.
'J C V J Mi J C V J Hi
Tina Žerjal in najmlajše harfistke iz razreda Svetlane Joksič Perič
SLAVKO GABERC, Izolski publicist in Mandračev dežurni literarni kritik ter profesor agilitija se zadnje čase "ubada" tudi z zgodovino morskega ribištva. Ker ribari v bolj ali manj kalnih vodah zaprašene literature in v arhivskih virih, mu zelo rad nagaja mandračev tiskarski škrat, sicer zelo oddaljen sorodnik pesniških muz.
Njegova knjiga v tisku "Nekoč so živeli ribiči" ima še pred izidom dober odziv javnosti, sicer v obliki negativnih kritik. Te pa v sodobnem trženju igrajo glavno vlogo. Ob branju pričujoče zgodovine ribičev se takoj vidi, da avtor ni še videl ribiške barke od blizu, kaj šele, da bi na njej ribe lovil. Mojster zamiznega ribolova sicer obvlada sintezo "verodostojnih" literarnih virov, ki razen statističnih z zgodovinsko resnico nimajo opraviti skoraj nič. Koliko pa ima statistika opraviti z ribištvom pa vsi vemo. Tako se, naprimer, iz konteksta lahko razume, da so ribiči včasih lovili v SANDALIH kamenice in ploščice na parangal, kar bi v sodobni terminologiji lahko razumeli, da so ribiči včasih lovili s fizolerami - čupami (sandoli) s paran-galom. Vendar, za božjo voljo, ne kamenice (ostrige) in morske plošče (pašere) s parangalom! Seveda so včasih Izolani rabili fizolere - sandole za hitro veslanje proti Trstu in nazaj, kar pa z ribolovom ni imelo dosti opraviti. Ob branju nam postane takoj jasno, da je bilo naše morje v vsej ribiški zgodovini le nekoliko večje od Slavkove kopalne kadi. Glede na ugodno kritiko, ki jo je v predzadnjem Mandraču napisal morskim biologom ob izdaji tematske številke Proteusa svetujemo, da rokopise da najprej v roke mag. Lovrencu Lipeju z Morske biološke postaje.
MANDRAC
Med lastniki plovil, ki imajo le-ta na komunalnih privezih, posebej pa med nekaterimi popoldanskimi ribiči se je v zadnjih dneh razširila misel o tem, da bi organizirano zaprosili za koncesijo nad upravljanjem mandrača.
NOV URNIK POSLOVANJA SPLOŠNE BANKE KOPER
Mandrač je trenutno zares neurejen, k temu pa še največ prispevajo prav lastniki plovil, ki jih brez posebnega nadzora ali dogovora privezujejo v dve ali celo tri vrste. Seveda bo tudi mandrač prej ali slej prišel v koncesijo, zelo verjetno pa je, da se bo zanjo potegovalo komunalno podjetje, ki ga že ima v upravljanju. Ce temu ne bo tako pa bo morebitni drugi koncesionar moral predvsem poskrbeti za kad- re, ki že delajo na tem področju, kar seveda ni tako preprosto rešljiva naloga.
V okviru programa posodabljanj a in racionalizacije poslovanja uvajamo v Splošni banki Koper deljeni delovni čas.
Od 28. marca 1994 boste lahko Vaše denarne zadeve urejali:
od ponedeljka do petka : 8,30 -12,00
15,00 17,00 sobota	8,30	-12,00
Različne oblike brezgotovinskega poslovanja Vam omogočajo opravljanje finančnih poslov tudi v času, ko so naša bančna okenca zaprta.
OBIŠČITE NAJBLIŽJO ENOTO SPLOŠNE BANKE KOPER!
Z veseljem Vas bomo seznanili z možnimi oblikami poslovanja in skupaj poiskali najprimernejše za Vas.
splošna banka koper
MANDRAČje tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg I, 66310 Izola,
tel/fax.:066/61-139
Predsednik Časopisnega sveta: Zorka
Sosič
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferlugat Orlando II. (fotoreporter), E. Sahbaz, I. Vrtnik-Ulaško, I. Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFITI LINE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran
i
pooblaščeni prodajalec
Chrysler Jeep
LOJZ*MF.SA
Izola	^
Drevored 1. maja 4A Tel.: 066/67-050
p	Hitrim in kvalitetnim
fotografskim storitvam - od fotografiranja do razvijanja filmov, izdelave fotografij, vizitk itd.-smo dodali še bogato založeno trgovino s fotomaterialom, fotoaparati, albumi za fotografije in vsem, kar sodi zraven. Veselimo se Vašega obiska.
Có'C'd .n .a.
Vitim
NOVO ODPRTA TRGOVINA Z ŽIVILI IN MEŠANIM BLAGOM V CONI MALE INDUSTRIJE
(Livade).
Stalne stranke imajo posebne ugodnosti z
IZKAZNICO ZAUPANJA
Market ŠPEŽA, Cona male industrije B 33, IZOLA TEL.: 066 / 65 293, 65-753, 65-754, FAX.: 65 293
ODPRTO:
Vsak dan od 7.00 do 18.00 nedelja in prazniki od 8.00 do 12.00
v
GALERIJE
INSULA - Še vedno je na ogled prodajna razstava del priznanih slovenskih slikarjev, grafikov in kiparjev.
Galerija Alga - Svoja dela razstavlja Adolf Mljač iz Celja. Predstavlja se s slikami naslikanimi v tehniki pastela in gvaša, ponekod pa vključi tudi kolaž. Razstava je postavljena tako, da si dve različni tematiki stojita nasproti. Na eni strani "portreti" bojevnikov, s. katerimi Mljač prikaže grotesknost in nesmiselnost vojskovanja, na drugi pa lepoto kopalcev in pokrajine. Razstava bo na ogled do 6.aprila.
KINO
Petek, 25.3. in sobota, 26.3.
ROMANCA V SEATTLU,ameriški,ob 16,18. in 20. uri Nedelja, 27.3., ponedeljek 28.3., torek, 29.3.
V IMENU OČETA,ameriški, ob 16., 18.15 in 20.30 uri Sreda 30.3., četrtek, 31.3.
NINJA ŽELVE, ameriški ob 16. uri ZADNJI DOBRI MOŽJE, ameriški thriller, ob 18.15 in 20.30 uri
KNJIŽNICA
Četrtek 24. 3. ob 18. uri v kulturnem domu Ob mednarodnem letu družine Vas vabimo na predavanje z razgovorom na temo SPORAZUMEVANJE V DRUŽINI DANES
Problematiko bosta predstavili psihologinji Bojana Gobbo in Majda Golja.
V tem zahtevnem času lovljenja ritma tehnoloških dosežkov človekovega uma je sporazumevanje med družinskimi člani ujeto v mrežo posameznikovih želja in sposobnosti, da ga goji, se ga zave ali pa sploh ne. Sporazumevanje nedvomno terja ustrezen čas in energijo, kar običajno pomikamo v nikoli prosti čas. Družinski člani preživljajo popoldneve izven družine. Malo je organiziranih dejavnost, ki bi istočasno pritegnile celo družino. Torej morajo sobivajoči sami najti njim ustrezno obliko sporazumevanja, da je bivanje v skupnosti smiselno. Kaj je torej sporazumevanje v družini, med različnimi generacijami in kako ustvariti dobro sporazumevanje?
GLEDALIŠČE
Petek, 25. 3 ob 20.30
AL CAPONE - STRAJH TRIO - z godali nad POP glasbo. Izvrsten godalni ansambel, ki se ne boji ROCK in POP glasbe. Zelo priporočamo Sobota 26.3. ob 16. uri
HAJDI - nastop najstniške zvezdnice. Priporočamo, če ste mlajši najstnik z gorenjskim pedigrejem.
Torek, 29. marca ob 18. uri v KD Izola
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Izola vabi v sodelovanju z Matično knjižnico Izola na predstavitev knjig
NA ZAHODNIH MEJAH 1944, MONOGRAFIJA O KAJUHU in GRENKOBA SRBSKE POGAČE.
Knjige bodo predstavili avtorji: Franc Čvargelj-Zorko, dr. Emil Cesar in Mitja Hribovšek.
Območni organizaciji Rdečega križa Izola in Piran vabita na SPREJEM KRVODAJALCEV, ki bo v petek,
25.marca 1994 ob 19. uri v restavraciji Srednje gostinske in turistične šole.
Ni kaj, pomlad je izbruhnila in življenski sokovi se spet veselo pretekajo. Pomlad se najprej pozna pri mladih pretepačih, ki oh lepem vremenu vzkipijo in komu po gobcu naložijo. Pozna se tudi pri flet-nih mladcih, ki na poseben način snubijo gostinke. Nekdo pa je svoje pomladansko veselje izkazal na gradbišču v Livadah, kjer je razbil stekla na kontejnerju in napravil za 50000 tolarjev škode.
Razbili so ga
14.3. je občanka vznemirjneo javila na postajo, da so ji pred gostinsko šolo pretepli sina, tako da je moral poiskati pomoč v bolnišnici. Storilci so bili izsledeni in so predani v nadalnji postopek.
Masturbator za gostinke
Iz SGTS-ja so poklicali in vznemirjeno povedali, da se v vozilu pred intrenatom neznanec samozadovoljuje vsem na očem. Tipa so povabili na razgovor in ga predali v nadaljni postopek. V letošnji gledališki sezoni je to bila že druga tovrstna predstava za gostinsko in izven.
Naraščajoče izsiljevanje
Mlajša mladoletnika sta naznanila, da ju njun nekaj starejši znanec izsiljuje. Od njiju je zahteval denar, grozil pa jima je z batinami in maščevanjem. Tudi to zadevo so dečki raziskali.
Nezadovoljen s policisti
15.3. je na postajo poklical neznani moški in dečkom povedal, da so v Izoli pretepli njegovega sina, ki je bil prepeljan v bolnišnico. Med pogovorom je neznanec, ki se ni želel predstaviti, namignil, da bo pretepel vse izolske policiste, ker ti ničesar ne ukrenejo. Policisti so pri preverjanju ugotovili, da je bil bolnišnico resnično pripeljan srednješolec. Zoper storilce je uveden postopek.
Otroke kradejo?
17.3. sta dva otroka povedala, da ju je lovil neznanec v črnem mercedesu tržaške registracije. Nasploh so se v zadnjih dneh razširile govorice o črnih avtomobilih, ki sledijo otrokom. Zadevo raziskujejo policisti in kriminalisti, kaj več pa še ni znano.
V prejšnjem tednu so na postaji zabeležili samo etto prometno nezgodo. Po dolgem času sta se vendarle spet sprla bivša zakonca, ki sta precej časa živela v simbiozi, policisti pa so iskali nekega tipa, ki je menda hodil okoli s pištolo za pasom.
v nasi domovini