IZHAJA OD LETA 1959 KONGRES MORA BITI RESNIČNI ODSEV ŽELJA IN HOTENJ DELAVCEV GLEDE REŠEVANJA SEDANJEGA TEŽKEGA POLOŽAJA Za govorniškim odrom 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije se v teli dneh vrstijo številni delegati. Vsebine njihovih razprav so. nedvomno odraz ugotovitev in pripomb delavcev iz sredin od koder prihajajo. Vsebina razprave delegata iz naše delovne organizacije bo usmerjena v to/ kako si delavci Steklarne Hrastnik prizadevamo za doseganje stabilizacije ter ohranjanje ter povečanje proizvodnje. Preberete si jo lahko na 2. strani, V nadaljevanju pa povzemamo še nekaj ugotovitev/ izrečenih v razpravah na osnovnih organizacijah sindikata naše DO. Samoupravni akti Planiranega izvoza usklajeni z ZZD ne bomo uresničili Ustava in Zakon o združenem delu sta nam odprla široke možnosti samostojnega urejanja medsebojnih odnosov znotraj delovnih organizacij. V naši delovni organizaciji smo doslej sprejeli preko trideset samoupravnih aktov, za katere lahko trdiipo, da so usklajeni z Zakonom o združenem delu. To je bilo ugotovljeno ob zadnjem pregledu, ki je bil opravljen s strani družbenega pravobranilca samoupravljanja. Sprejetje in usklajenost aktov. ipa seveda nista -dovolj. Pomembno jè izvajanje jb oziroma ravnanje po tem, kaj smo v te akte zapisali. Prav zato je bilo v razpravi postavljeno vprašanje, kako v praksi dotočila teh samoupravnih aktov tudi . Uresničujemo. Rezultati stabilizacijskih prizadevanj : Da so bili na področju gospodarske stabilizacije doseženi pozitivni rezultati/ dokazujejo dejstva, kot- je npr. počasnejša rast materialnih stroškov. Tudi pri izplačilu sredstev za osebne dohodke in skupno. porabo snio se ravnali po določilih aktov, ki nam določajo okvire. Odločno premalo pa smo ; storili pil . izkoriščanju delovnega časa in -izboljšanja delovne discipline, , Prav to pa bo v : prihodnje ena od glavnih nalog sindikata, da skuša vplivati in spremeniti naš. odnos/ do izboljšanja koriščenja delovnega časa, ter izboljšanja delovne discipline ter spremeniti Odnos do delovnih sredstev. - V planskih aktih in številnih sklepih smo zapisali, da bomo v kar največji možni -meri zmanjšali nadurno, delo, žal pa je prisotna ugotovitev, da se ha tem področju nismo obnašali stabilizacijsko. Iz do sedaj' doseženih rezultatov poslovanja izhaja tudi ugotovitev, da je bilo planiranje za letošnje poslovno leto, dobro. Vsi zastavljeni planski; cilji bodo doseženi, le na področju izvoza ugotavljamo, da plana ne bomo dosegli. Ge bi ostalo pri našem, prvotno • planiranem 13 procentnem porastu izvoza, bi te, tega tudi realizirali. Ker pa smo na osnovi planiranj a SI* SEOTA in Izvršnega sveta- morali planirati 19 procentno povečanje (SISEOT nam je višino izvoza odmeril na osnovi- lanskoletnega doseženega . iz voza, za katerega pa vemo, da ,smo ga presegli,. zato ker smo prevzeli, nadplanske obveznosti), je bila žetedaj vprašljiva/realizacij a, . plana. Ob vseh .težavah, ki-se pri izvozu v zadnjem času.; pojavljajo,, je sedaj že postalo jaš-. no,,da planiranega izvoza ne bomo dosegli. Vzroki zato so .v splošni recesiji V, svetu. Posebej, pa na . naš ’ izvoz negativno vpliva; vojna med Irakom in . Iranom. Poleg tega ■ nam zmanjšuje možnost izvoza carinska; stopnja, k-i je v letošnjem letu bila uvedena že-v 'mesecu, juliju za vso države, čla.nce EGS, ker so do tega termina že bile-izkuriščehe kvote, za uvoz steklenih izdelkov. V stimulativnem nagrajevanju, korak naprej Na . področju nagrajevanja po de-lu'. smo napravili korak - naprej. Komisija, ki'pripravlja predlog kriterijev za ocenjevanje delavčeve uspešnosti je velik del svojega dela že opravila. Delo, ki ga komisi-, ja opravlja, pa je izredno zahtevno, zato bo ob razpravah predlo- ga potrebno veliko 'aktivnega dela družbeno političnih organizacij v delovni organizaciji. Svobodna menjava deta Ureditev; medsebojnih obveznosti in odgovornosti med delavci temeljnih organizacij in delavci skupnih služb - Zagotovo ni enostavno, kajti od udeležencev Terja takšno; ureditev, na osnovi katere bo vzpostavljena odvisnost dobrega ali slabega dela. V tem trenutku je že pripravljen osnutek' tovrstnega samoupravnega akta. O njem pa bomo pričeli razpravljati v prihodnjih dneh. ' . Informiranost Za /interniranje delavčev v delovni organizaciji uporabljamo različna ' sredstva, t j, od, materialov, namenjenih samoupravnim organom, zapisnikov in sklepov o njihovih odločitvah, ki se redno pojavljajo na oglasnih deskah. Najrazličnejše informacije še pošiljajo tudi preko informatorja. Pomembno mesto v informiranju pa lma interno glasilo Steklai; preko katerega se članom kolektiva posredujejo informacije š področja dela in življenja v delovni organizaciji ter rezultatov samoupravnih odločitev delavcev. Ob razpravi je bilo ugotovljeno, da je informiranost v naši.DO dobra. Več pa bo potrebno še storiti na: področju delegatskega sistema. Dosežen je bil napredek- pri. pu-pravi in oblikovanju skupščinskih materialov, ki : jih prejemajo delegati, še vedno pa je premajhno vključevanje,' samoupravnih organov pri "oblikovanju/ stališč delegatom. Mili Kobal 'tO- KDNGfíSS ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PRIZADEVANJA DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE STEKLARNE HRASTNIK ZA URESNIČEVANJE POLITIKE GOSPODARSKE STABILIZACIJE V svojem prispevku k delu kongresa želim spregovoriti o velikih naporih, prizadevanjih in tudi odločenosti delavcev naše delovne organizacije, zlasti pa sindikalne organizacije, ki so bili potrebni za saniranje izgube .v letu 1976, v pripravi, obravnavi in sprejemu ■programov sanacije, razvojnega •programa in programa stabilizacijskih ukrepov na dolgoročnih razvojnih osnovah. Doseženi poslovni rezultati v zadnjih letih kažejo na to, da se je sindikalna organizacija kot nosilec vseh razprav in ob sodelovanju z drugiihi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti Zveze komunistov vedno znala uspešno spoprijemati z najrazličnejšimi problemi in težavami pri uresničevanju in izvajanju Sprejetih programov sanacije, programa razvojnih usmeritev ha dolgoročnih osnovah. Predvsem pa je sindikalna organizacija v naši delovni organizaciji bila sposobna z vodenjem najširših razprav o pomembnih poslovnih odločitvah, krepiti in razvijati zavest delavcev, da je' samo na podlagi samoupravnih odločitev in prikazom realnega stanja mogoče doseči zastavljene cilje pri izvajanju sprejetih programov tudi uresničiti. že od leta 1954. Kljub temu, da so bili doseženi finančni rezultati bistveno slabši kot s prodajo izdelkov na domačem trgu, se delavci nismo nikoli odločili za zmanjšanje izvoza oziroma preusmeritev prodaje na domače tržišče, Še več, vsako leto povečujemo izvoz in to izključno na konvertibilno področje. Š sprejetim stabilizacijskim programom v letu 1980 !in njihovimi dopolnitvami v letu 1981 in 4 982 smo dali naj več ji poudarek zmanjšanju energije, to je varčevanju z energijo in prav v tem letu z novimi tehnološkimi postopki, ki temeljijo izključno na znanju lastnih strokovnjakov, bistveno zmanjšali porabo energije na enoto proizvoda. Bistveno smo zmanjšali proizvodni odpadek, kar je tudi odraz izvajanja ustreznih kriterijev v sistemu stimulativnega nagrajevanja zaposlenih, prav tako pa dosegamo pomembne uspehe pri zmanjšanju bolniškega staleža ih pri smotrni izrabi delovnega časa. Te ugotovitve so predvsem posledica dejstev, da povečujemo fi- zični obseg proizvodnja z • zmanjšanim številom zaposlenih; da smo v letu 1981 s prevzemom nadplan-skih izvoznih obveznosti, ki . smo jih opravili z delom ob prostih sobotah, dosegli izvoz 8,35 milj..; $, izključno na konvertibilno področje, in da s posodobitvijo posameznih kapacitet, zlasti izdelave orodja in rezervnih delov pričakujemo v letošnjem letu za okrog 1 milj. $ večji izvoz kdt v letu 1981. Vsekakor se zavedamo in v celoti podpiramo nujnost za povečevanje izvoza na konvertibilno področje, zlasti mi, v naši delovni organizaciji, saj smo tudi največji izvozniki y Zasavju. >*• Vendar pa zahtevamo; da se pri snovanju oblikovanja -izvoznih planskih Obveznosti borimo za možnost vplivanja delavčev na sprejemanje teh obveznosti, saj je nemogoče, da se za vSe tiste, ki izvažaj o, sprejema linearno- -povečanje izvoza. Želim poudariti, da bi morali na tem področju doseči selektivno načrtovanje izvoznih obveznosti ter na podlagi analize stanja v organizacijah združenega'dela tudi zdhtevati, "da še poveča iz- voz v tistih organizacijah, ki imajo te možnosti." Sorazmerno ugodni rezultati gospodarjenja v času zaostrenih gospodarskih razmer, bistveno spremenjenih’ pogojih gospodarjenja nas niso uspavali, , nasprotno, sindikat je bil skupajj s samoupravnimi organi- tudi nosilec razprav, za sprejem programa za < zaposlovanje v zoženih materialnih, možnostih, katerega smo sprejeli koncem meseca julija. Prav zaradi tega, ker smo že bili v preteklem planskem obdobju v zelp kritični situaciji,, je naša stalna skrb in odgovornost pred družbo, da sprejete "naloge in zadolžitve iz stabilizacijskih programov dosledno izvajamo, zaostrimo odgovornost do nosilcev nalog tudi za ceno kadrovskih sprememb ter ž vso odgovornostjo uresničujemo sklepe 9, kongresa zveze komunistov Slovenije, kajti zavedamo se, da je le 'boljše delo, večja produktivnost, izkoriščenost lastnega znanja, predvsem pa racionalno gospodarjenje z, družbenmi sredstvi tudi e-dina možnost, da presežemo sedanjo ■nezadovoljivo gospodarsko situacijo. Naša temeljna usmeritev mora biti politika stabilizacije. Bojevati se moramo za bolj sta-4 bilna gibanja, četudi za to ceno, da bo gospodarska rast nekoliko počasnejša... Tito na Vlil. kongresu -ZSJ Uresničevanje pravic do porodniškega dopusta Tako smo že v preteklem planskem obdobju, ob težki in neustrezni preskrbi naše delovne Organizacije z energijo in surovinami, sprejeli vrsto pomembnih aktov, ki so zlasti v vsebinskem smi-vsem drugačen pristop, odnos do dela, večjo produktivnost in večjo odgovornost za doseganje boljših poslovnih uspehov. Trdim in prepričan sem, da jé Sindikalna organizacija v skladu s Svojo vlogo, mnogo prispevala z bogato in demokratično razpravo v sindikalnih Skupinah in Samoupravnih organih zá sprejem pravilnika '6 stimulativnem nágrajeva-rijü delavcev v letu 1978, razširjenega sanacijskega programa na dolgoročnih osnovah in stalno Spremljanje izvajanja teh programov. Dokaj ugodni rezultati naše delovne organizacije, doseženi v zadnjih letih, torej v času stalnega' Zaostrovanja gospodarskih rdzmer in spreminjanja pogojev pridobivanja dohodka, so torej odraz naših zavestnih odločitev in spoznanja, da le z boljšim delom, z več déla, z bolj odgovornim odnosom do dela, do gospodarjenja z druž-bfenimi sredstvi, lahko dosežemo več j i dohodek, razporedimo lahko več sredstev za osebne dohodke in izboljšamo osebni in 'družbeni Standard. Veliko naporov in prizadevanj, Zlasti s strani sindikata, z delovanjem sindikalnih skupin in zagotavljanjem možnosti in pravice odločanja delavcev na samoupravnih organih, je bilo vloženih v tem obdobju Sri tem pa naj po-vdarim, da smo vsa leta načrtno, zavestno povečevali izvoz na konvertibilno področje, saj izvažamo Od 1. januarja 1981 je v veljavi samoupravni sporazum o uresničevanju pravic. do porodniškega dopusta, ki šo ga sprejele, občinske äküipnoisti' otroškega varstva. -Pravico, do porodniškega dqpg-sta ima: — mati, ki ima status delavke v' združenem delti, • — -mati, tki 'ima status delovnega človeka,' ki samostojno Opravlja dejavnost z- osebnimi delom, če ge pravita do družbenega varstva ttlrdk samoupravno dogovorjena, — oče, ki :-ima status- delavca, ali 'delovnega: -človeka, -'če se tako Sporazumeta z materjo, če mati utnre, zapusti, otroka, če je mati ha podlagi zdravniških izvidov ali 'mnenja- invalidske -komisije popolnoma nesposblbna za 'samostojno življenje in delo,' V',=— delavec, ki neguje otroka, če mati" umne ali če zapusti'-otroka, 'ali če vzame otroka v nego ‘ali. varstvo, da bi ga posvojil. \ Pravico 'do porodniškega dopusta ima tudi mati, ki jj je. pf&le-hai status delavke "neodvisno od njene "-vodje in ni .upravičena do nadomestila oz. pomoči za 'čas brezposelnosti, če je bila ob prenehanju statusa noseča. Porodniški dopust traja 246 'dhi, praviloma 28 dni pred porodom in 218 dhi po porodu. DelaVlka mora haštcprti porodniški dopukt 28 dhi pféñ ' prileäkovtaiiji pörod'öiii; -pri čemer niora .predložiti potrdilo pristojnega zdravnika 'o datiurin poroda. Z izvidom in .mneáijém zdravstvene : organizacije pa lahko upravičenka 'nastopi1 'porodniški dopust 45 diii pred' pričhkovdhim porodom .Upravičenka, ■ ki hi nastopila jpOrddniski dokusp -28 dni pred porodom, ni upravičena uve-ij avti | te pravice po otrokovem rojstVu," razen 'če našitdpl porod préj, kot'je to -določil' Hidrävhik. Pred iztekom prvega dela po-; rodniškega dopusta —; v trajanju 105 dni, 'se upravičenka odloči o nadaljnji - izrabi porodniškega I dopusta, iki jé lahko v -dveh oblikah: popolna ddsothdšt jz 'ddla. še 141 dhi, praviloma do 8. meseca 'Otrokove starosti, ali pa dela 21 ur na teden-, pravilnima 4 ufe 'na dan, do 12 meseca 'otrokove 'st&rtfeti; ‘ Upravičenec, ki sklene "déldiino r.äzmeije in. imá dtiróka, ki še ni dopolnil 12 mesečev starosti, lahko zahteva pravico, -da poródini-škčgS dopusta. . V .času , porodniškega ido,pusta ima -'upravičenec .pravico do nadomestila osebnega... dohodka, ki znaša .100 % od. osnove. Osnova za nadomestilo' pa' jé mčsččno povprečje OD, ‘ ki jih je upraviče-heč dobil za svoje i tekoče in mi-iiulo dčlo V poslovnem letu pred letom, V 'katerem je prišlo do začasne žaidiSahosti 'z dela zaradi .poroda oz. nege. otroka. Osnova za -nadomestilo OD h-pravičenca, ki ni imel osebnega dohtidlka v poslovnem, letu pred latom., v kathrem je-'prišlo do poroda oz. nege otroka, je osnova ža izračun akontacija OD, dosežena v mesečih pred mesecem, ko je: zadtžahošt‘iz dela nastopila. Nadomestilo OD Izplačujejo T025D, delovne skupnosti,- ki jili podfelašti občinska 'skupnost otroškega varstva - in občinske skupnosti otroškega varstva. ‘Daljši;- porodniški- dopust lahko uvel javi j a Upravičenec, ki neguje -dVojdoe,. več 'hkrati živorojenih - o-trok, ali težje telešho sili- duševno prizadetega otroka. V TOZD, delovni Skuipnois,ti-r predJ.oSi tak ii-pfaVičehec listreziHo dokazilo. • CS .Se otroik -rodi mrtev' ali če Umre po rojstvu -med porodniškim dopUštoiii, ima . upravičenka pravicoostati na porodniškem dopustu '42 -dni oid dneva poroda. :‘ipravica-'¡do porodniškega dopusta za nego otrok oz. do 'daljšega porodniškega dopusta preneha zel določen čas, če je otrok za daljšo dobo na zdravljenju v zdravstveni organizaciji in po mnenju letečega zdravnika ni potrebna navzočnost upravičenca v zdravstvenem zavodu. . Bravica do porodniškega dopusta ža neg'0 otroka preneha upravičencu za čaš, ko opravlja delo, za katero dolbiva /plačilo in za čas, ki ga ¡ne porabi za nego otroka. ■ »... Osnovna organizacija sindikata bi morala biti hkrati tudi močan dejavnik izvajanja politike sindikatov kot skupne razredne organizacije delavcev.« Kardelj: Smeri razvoja... Iz dela samoupravnih organov Odbor za poslovno politiko DO Odbor za poslovno politiko DO je na 3. seji. dne Í6. 9. 1982 ob-raynaval naslednje Službena potovanja 1, Službeno potovanje v Italjo — Milano, je že bilo opravljeno, in sicer 'so predstavniki; delovne organizacije Obiskali:firmó Tvišch, zárádi razgovorov o možnosti nakupa rezervnih delov za IS stroj; Spotoma so obiskali tildi firmó Ba-zeta, kjer. so se'poskušati dogovoriti, da bi ■ nam ta firma, ki za nas izdeluje nekatera orodja, le-te v prihodnjei izdelovala iz jugoslovanskega j ekla. ■ Člani'odbora so potovanje potrdili za: dipl, inž. Alekseja Usa, Alojza; Marcena, inž, Antona Žagarja in dipl. prawn. Braneta Mlli: novica, odobrili pa po. 3, dnevnice in 2 npčnini. 2. Službeno potovanje v NDK-r; Leipzig je - bija opravljeno zaradi dogovorov , o prodaji naših izdelkov in nabavi sode v NDR. Člani odbora, so, potovanje potrdili za: inž. Antona.'Žagarja ter inž. Jožp-tá’ Tušarja, ’odobrili po 3 dnevnice jn 2 . nočnini. 3, Službeno, potovanje' v ¡Avstrfc* jo, k firmi' ELION-UNION, je. bilo opravljeno zaradi nujne nabave pokrover za,; elektromotor,, ki so ga potrebovali- monterji -r- Šervisma: na IJniverzal — Atlas, Oopco. iz Bpograda, ki so v avgustu, pri nas. popravljali elektromotor za . kompresor. . , Člani odbora, so potovanje potrdili zas toy: Janija Kandolfa, . Milana Kožarje in Antona; Veleja, in odobrili, eno: dnevniop. Pomočnik -direktorja- za tehnična vprašanja je. v odobritev, predložil sledeča službena potovanja, ki jih je odltor tudi 'potrdil: 1. Udeležba na sejmu- orodnih stroj e v v. Nüre nb erg d — ZRN' »Pamela«. Sejem’ s bodo ogledal*, tov,, -JožeRžek, inž, Jani Kaviar in inž, Karli Dragar. Člani so.. za vsakega; odobrili 4 dnevnice; im ;3 nočnine:, s 2¡ Udeležba, na - specializiranem sejmu, i>Glhš novane. Nekatere '.se niti,, konstituirale niso. Zato je SDK sprejela, sklep, s. katerim je* opozorila vodje TOZD, da; samoupravni organi, ne delujejo. Hkrati; pa je. zadolži-, la predsednike IO OO ZS. TOZD in DSSS, da organizirajo, sklic sej or ziroma. konstituiranje SDK TOZD ih DSSS. Prav tako je zadolžila strokovne službe, da. pomagajo pri pripravi programa 'dela. Sprejeli so tudi ..¡Sklep,..s katerim, so predstavnika SDK DO pooblastili. da za obravnavo zadev, ki',«g enotne za celotno ¡DO, skliče Skupne seje. . Telefoniranje Izven delovne organizacije Prav tako, je bilo tudi tu izpo- ’ , stavljeno vprašanje telefoniranja. izven delovne organizacije. Zaradi nejasnosti, iki, so ¡se pojavile v zver zi s tem, so sprejeli Sklep, s katerim so vodjo DSSS zadolžili j, da pripravi, pismeno, navodilo. 'Po; zapisniku;, pripravila Jelka Urbajs DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI . Disciplinska komisija je na 5. sejij' dne 6. 8. 1982’ obravnavala 22 kršiteljev delovnih' Obveznosti in izrekla naslednje„ukrepe: TOZD ročna in polavtomatska predelava, steklene mase 'Ornem Audič, 'prenehanje delovnega razmerja,; pogojno za dobo treh mesecev, ¡ker je v temeljili organizaciji povzročil, ¡nered in pretep ter imel ¡nepravilen odnos do sodelavke, katero je, tudi' oviral pri delu. TOZD- avtomatska, predelava steklene mase Ensafu. Aliču,, preklic prenehanja delovnega ¡razmerja pogojno za.. dobo 6 mesecev ih 2:100 din pavšalne odškodnine,-. ker' je 7-krat neopravičeno izostal z' dela, Eadili Danikoviču, javni opomin, ker j;e fizično -Obračunaval .s so,-delavko. Milanu Caranpviču,. preklic . Ur kr epa:; prenehanjat. delovnega jm:-merja pogojno, za dobo. 6 mes.ecev, ker je odklonil:,.dela oz, naloge brez opravičenih razlogov in. ker. je. predčasno zapustil' delovno mesto.. "Frideriku Felicijanu, javni opp-nun,.ker.;:,večkrat, odklanja delo na. določenih, izmenah. . iMiinibjj Huzejroviču;. raaporedi-. tev na ,dela. in oiailoge delavca te-■.žaka uri zntes.nrnp u?a-'dobo; fi.mese-:. cev in C00 din pavšalne odškod- ■ nine, ker- je 2-krat-neopravičeno izostal z dela. Marku Maksimoviču, javni opornih'; ih 100 din ■ pavšalne 'odšikoid- ■ nirie, ker je svoje delti ¡knalomamo ' oprhvljal in delovno mesto na la- siftio željo, predčasno zapustil. Semsudinu Mešiču, prekinitev delovnega razmerja, pogojno za dhbo 6. mesecev! .ker v.mesecu juniju 1982 pri prihodu in odhodu na delo in iž dela ni evidentirali* e-videnpne „kartice. TOZD orodjarna s strugarsko ci-zelersko delavnico Leonu‘Hudi razp.oreditevna dela in naloge, ki mu jih. V roku 30 dni; določi; odbor za; razmerja iz združenega, dela in kadre TOZD orodjarna, za dobo 6. mesecev, kw v mesecu, juniju ni izpolnjeval delovnih dolžnosti, in sicer ni dosegel predpisanih n;pnmatiyov Viliju Kostanjšku, prekinitev delovnega razmerja, pogojno, za dobo 12 mesecev, ker je sodeloval pri vnašanju alkohola v prostore TOZD orodjarna. Silvu Guzaju, prekinitev delovnega razmerja, pogojno, za dobo. 6 mesecev, ker je sodeloval pri vnašanju alkoholnih pijač v. prostore 'Strugarsk.e delavnice, (Nadaljevanje na 4. strani) ODLOČITEV JE BILA PRAVILNA Rekonstrukcija steklarskih peči in priključitev na plinovod, to sta bili dve najpomembnejši točki programa zmanjševanja energije v naši DO. O priključitvi na plinovod smo se odločali v času, ko so našo DO pestile številne težave, katerih rezultat je bila velika izguba. Danes pa, ko nas visoke cene in vsesplošno pomanjkanje naftnih derivatov na vsakem koraku sili k varčevanju, ugotavljamo, kako pravilne so. bile te naše odločitve. O uspešno opravljeni rekonstrukciji kadne peči »H« je bilo v Steklarju objavljenih že več člankov. V pričujočem članku pa si bomo to rekonstrukcijo ogledali še iz drugega zornega kota, To rekonstrukcijo smemo namreč jemati kot sestavni del dolgoročnega načrta o zmanjševanju porabe električne energije.' Kot je znano, sodi naša industrija med velike porabnike energije. Zato stalna rast cen energije vseh vrst, ki smo ji priča, že od leta 1973 bistveno vpliva na ekonomičnost poslovanja naše delovne organizacije^ Motnje v poslovanju, ki smo jim bili priča v letih 1975 in 1976 smemo v veliki meri pripisati temu. Da bi vsaj delno' omilili vpliv rasti cen energije na uspeh poslovanja, smo že v letu 1976 pripravili dolgoročen, program varčevanja z energijo. Ker porabimo okoli 90% od porabljene energije za taljenje, smo v tem, načrtu poglavitno skrb namenili ravno taljenju. Zaradi lažjega razumevanja celotne zamisli o zmanjševanju porabe energije se moramo najprej spomniti,* kakšno stanje je bilo v tovarni v času, ko smo snovali načrt. Razporeditev in rekonstrukcija peči sta bila načrtovana v pogojih, ko je bila energija še zelo poceni., Ža ilustracijo naj na- vedem, da je stal sodček naite pred letom 1973 okoli 2 dolarja, trenutna cena za sodček pa je 34 dolarjev. Zato smo imeli številne majhne peči, ki so sicer omogočale raznovrstno proizvodnjo, rabile pa so veliko energije. Naj navedem, da so v tistem času v TOZD I obratovale tri dnevne kadne peči, še 5-tonski (C in D), dve 10-tonski (A in F) kadne peči ter dve elektro peči. V TOZD II pa smo poleg peči, ki obratujejo danes, uporabljali še kadno peč E, na kateri je bil instaliran stroj H-28. Kljub tako velikemu številu peči pa je bil fizičen obseg proizvodnje bistveno manjši kot je sedaj.. V potrditev tega naj navedemo, da smo npr. leta 1976 proizvedli 20.590 tisoč ton, leta 1981 pa 27,770 tisoč ton. Razumljivo je, da je bila! v takih pogojih specifična poraba energije, to je količina porabljene, energije za pripravo stekla, zelo velika. Načrt po katerem bi zmanjšali piorabo energije je bil pripravljen leta 1976 v sklopu Akcije šestdesete. Takrat smo v obsežni analizi z naslovom >Analiza in smernice za nadaljnje delo« zapisali med drugim tudi naslednje: Poslovni rezultati zadnjih let, zlasti pa po energetski, krizi kažejo nizko akumulativnost. Zaradi velikega porasta cen vseh vrst (Nadaljevanje s 3. .strani) TOZD energetika s ključavničarsko delavnico .Dušanu Djuraviču, javni opomin in 600 ,din pavšalne odškodnine, ker je 2 krat neopravičeno izostal z dela. , Janku . Laporniku, javni, opomin, ker je v DO prinesel alkoholne pijače. Delovne obveznosti so lažje kršili: TOZD avtomatska predelava steklene mase; Dragica Gojkič, Želko MikanOvič, Jurij Stavec., TOZD energetika s ključavničarsko delavnico; Zvonko Tovornik. Na'seji 6, 9. 1982 pa je obravnavala 27 kršitev delovnih obveznosti in izrekla naslednje disciplinske ukrepe: TOZD ročna in "polavtomatska predelava steklene mase Ivu Pavloviču, javni opomin in 600 din ipaivšaline odškodnine', ’ker je 2-krat neopravičeno' izostal z. dela. •- /• . Peju Pranjiču, prenehanje, delovnega .razmerja, pogojno za dobo enega leta'in 1.650 din pavšalne odškodnine, iker je 5-krat neopravičeno izostal z dela in predčasno zapustil .delovno presto. Francu Mišmašu, prenehanje delovnega razmerja, pogojno za .dobo 6 mesecev in, 2.500 din pavšalne odškodnine, ker je 5-krat neopravičeno/izostal z . dela, Safetu. Mehmedagiču, prenehanje delovnega razmerja in' 2,100 din pavšalne odškodnine, ker je 7-krat neopravičeno, izostal z dela. Vilku Mešku, javni - opornih in 900 din pavšalne odškodnine, ker je 3-krat neopravičeno izostal z dela. Anteju Goliču, javni opomin in 600 din pavšalne odškodnine, ker je, 2-kirat neopravičeno izostal' z. dela. Miloradu Dimitrijeviču, javni p-pornim in 500 din pavšalne odškodnine, ker je neopravičeno iz,-ostal z dela. TOZD dekorlrnica s satinirnico Branku Jelakoviču, javni opomin,' ker je DO med delovnim 'časom zapustil ha "nedovoljenem izhodu. Delovne obveznosti so lažje kršili TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase; Franjo Perkovič, Ilija Pavičič, Senaid Mu-stajbašič, Ivana Lipovšek, Ivan Banfič, Jože Volaj. TOZD avtomatska predelava steklene mase: Zoran Toprek. energij predstavlja delež goriva, potrebnega za taljenje stekla ca. 40% cene staljenega stekla. To nas navaja k nizu tehnoloških posegov, s skupnim ciljem zmanjšanja deleža potrebne energije ža taljenje stekla. Taljenje stekla poteka pri sorazmerno visokih temperaturah ■— okoli 1500° C. Dd vse navedene energije se le delte porabi za vse fizikalno-kemij-ške procese, ki jim skupaj pravimo proces taljenja,'precejšen del te energije pa se porabi za vzdrževanje talilnega objekta na temperaturi, pri kateri taljenje poteka. Tako porabimo npr., na peči • z talilno površino 5 m2 za pripravo 5-ton stekla na dan približno 3,5 tone mazuta, na peči za 10 m2 talilne površine za pripravo; 10 ton stekla na dan le še 4,5, tone mazuta. Iz. tega sledi, da je pri večji peči z 10 m2 talilne površine potrebno za taljenje 1 kg stekla za eno tretjino manj mazuta kot pri peči s talilno' površino 5 m2. Pri povečani specifični obremenitvi peči pa je delež energije potreben za taljenje 1 kg steklene mase manjši, kot je razvidni) iz primera taljenja stekla na H-peči: pri koriščenju ,40 tonske peči 26 tpp stekla na dan porabimo za stalitev 1 kg stekla 0,38 kg mazuta, pri 52 tonah stekla na dan porabimo za stalitev 1 kg stekla le še 0,2.3 kg mazuta. Konstrukcija in razporeditev obstoječih talilnih objektov je bila zasnovana predvsem na potrebi po zelo raznovrstnem asorti-manu, pri tem .pa ni bil vpliv cen goriv tako yelik. Zaradi povedanega načrtujemo vrsto varčevalnih ukrepov, ki se izvajajo v o-kviru posameznih TOZD, kjer tudi beležijo določene uspehe. Eden * -takih ukrepov, ki bo v najkrajšem času v celoti realiziran, je prestavitev stroja H-28 na G-peč. Tako bo G-peč/bolj izkoriščena (poraba goriva' na 1 kg stekla bo manjša) 'obenem, pa bomo 'lahko ustavili E-peč. -Pri tem je treba pojasriiti, da zaradi prestavitve H-28 in ustavitve E-peči ne bomo proizvodnjo zmanjšali, temveč jo bomo pocenili s tem, da bomo prihranili vsak dah ca. 4 tone mazuta. Velike energetske izgube pred- -' stavljajo izpadi zaradi letnih dopustov in povečanega bolniškega staleža v poletnih mesecih zaradi težkih delovnih pogojev. Po letu 1973 (z nastopom energetske krize) smo te izpade delno kompenzirali z začasnim Ustavljanjem-enega od talilnih objektov. Tako ustavljanje se doslej ni uporabljalo iz razloga, ker vsaka večja nihanja temperature škodujejo peči in je bilo ustavljanje povezano z določenim tveganjem. Na podlagi izkušenj, ki smo jih pri takem ohlajevanju (postopoma po določenem temperaturnem diagramu) in ponovnejn segrevanju peči pridobili pa lahko odslej naprej s tem prakticiramo, ne da bi bistveno skrajšali življenjsko dobo peči. Ob upoštevanju navedenih spoznanj Ufi. bilo koristno namesto dveh talilnih objektov (C in F) kadna peč s skupno, talilno površino 15 m2 postaviti'en talilni objekt take konstrukcije, ki bi o-mogočal dnevni odvzem do 30 ton stekla hkrati pa ga opremiti ta- ko, j da bo možno istočasno izdelovati izdelke različnih velikosti. Na ta način bi se poraba energije na l,kg staljene steklene mase zmanjšala' za ca. 40—50%. Poleg tega talilnega objekta na katerem' bi se talilo steklo enake vrste kot na obstoječih talilnih objektih C in F bi v okviru TOZD I morale obstojati še tiste talilne zmogljivosti, na katerih se proizvaja opalno prevlečeno steklo (Elektro peči in A peč v kombinaciji z elektro pečjo za opal). Zaradi narave tega stekla bi te objekte za opalno steklo ustavljali le v primeru rednih remontov. Zastavljen načrt smo . v glavnem izpolnili, obenem pa srno si zadali nove naloge, ki naj bi rešile naslednja problema: — zmanjšati odvisnost tovarne od uvožene nafte; — spremeniti konstrukcije peči z. ciljem zmanjševanja specifične porabe energije. Reševanje obeh nalog se je delno zapletlo, saj pomeni uvedba dodatnega električnega kurjenja poleg zmanjševanja uporabe energije istočasno izkoriščanje domačih virov energije. Trenutno stanje na področju konstrukcije peči je namreč tako, da je onemogočena direktna uporaba premoga kot vira enčrgije. Odločen korak za zmanjšanje porabe tekočih goriv smo napravili z odločitvijo, da se priključimo, na plinovod. Ta odločitev je toliko pomembnejša, ker smo. jo sprejeli v času, ko je bilo naše poslovanje že zelo moteno. Zato potrjuje takratna Odločitev prav gotovo visoko zavest zaposienih v naši delovni organizaciji, ki pa je bila 'tudi ob drugih prilikah večkrat izkazana. |§5 letu 1980 smo tako. lahko dokončno prešli na kurjenje z zemeljskim plinom. Po začetnih težavah, ki so bile zlasti opazne na kadni peči »G« smemo reči, da je bila odločitev pravilna. Rekonstrukcije peči smo pričeli izvajati leta 1977 s kadno pečjo »B«.' Razvoj na področju ognje-odpornega gradiva je omogočal namreč močnejšo izolacijo peči ter s tem manjšo porabo energije. Po drugi strani pa so nam dosežki na področju rekonstrukcij, peči omogočali boljši izkoristek energije. Za ilustracijo tega naj navedemo, da po takratnih spoznanjih leta 1964 ni bilo možno zgraditi peči velikosti kot sta bili;;.»G« in . »H« kot »U plamen-ske«. Upoštevajoč obe dejstvi smo postopoma rekonstruirali vse. peči, razen peči »G-«. Zaradi težav deloma finančne narave, deloma pa pridobivanju uvoznih dovoljenj, vseh načrtov še nismo do konca realizirali. Tako nimamo na kadni peči »I« še sedaj 'instaliranih potrebnih transformatorjev, na kadno peč »B« pa smo ga instalirali šele letos. Kljub temu pa zmanjšanje specifične porabe energije izpričuje, da smo na pravi poti. O pravkar povedanem se lahlc® prepričamo, če si ogledamo zmanjšanje porabe energije v letošnjem letu, ki je za_ skoraj 11 % nižja od porabe v-minulem letu. (Nadaljevanje na, 5. strani) S P0DR0ÍJA STANOVANJSKE POLITIKE V DO S seje predsednikov odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD in DSSS V septembru je bil sestanek predsednikov odborov za družbeni standard in stanovanjske zadeve vseh TOZD in DSSS naše delovne organizacije, na katerem so bila obravnavana vprašanja: dolgovi glede stanovanj med tozd, obravnava osnutka pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga SSS, kakor tudi osnutek dopolnitev samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v naši DO. Vsaka temeljna organizacija oziroma delovna skupnost ima v skladu s samoupravnimi akti in zakonom o združenem delu svoj stanovanjski fond, prednostno listo, po kateri dodeljuje stanovanja, lastna sredstva za nakup stanovanj in ipd. TO pa seveda ne poipeni, da ni potrebno sodelova--nje, skupne naloge na nivoju delovne organizacije. Za koordinirano delo na področju stanovanjske politike v okviru delovne organizacije opredeljuje samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj skupen organ, ki ga sestavljajo predsedniki odborov Za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD delovne skupnosti in strokovni delavec. Pristojnosti tega organa sb- o-predeljene v 8. členu sporazuma: — dogovarja se o razdelitvi stanovanj po TOZD in DSSS, na podlagi vloženih sredstev in dogovorjenih razmerij iz samoupravnega sporazuma; — dogovarja se o reševanju stanovanjskih vprašanj,, kjer je potrebno sodelovanje vseh TOZD in DSSS; -—pregleduje stanovanjski fond TOZD in DSSS in predlaga način razvrstitve stanovanj v te fonde; — koordinira stališča glede o-stalih vprašanj, kjer'je potrebno skupno reševanje. (Nadaljevanje s 4. strani) Porabo energije bomo z rekonr strukcijo peči »G« ter z dokončanjem rekonstrukcije peči »I« gotovo še zmanjšali, vendar s tem v nobenem primeru ne smemo biti zadovoljni. Zmanjševanje po-porabe energije, ki' smo ga dose-daj dosegli je bilo doseženo le z tehnološkimi posegi, nismo pa uspeli spremeniti odnosa posameznika do tega problema. Še vedno smo priča, da kljub dejstvu, da pbratujejo štirje kompresorji tipa UA 23 in en tipa ZR še vedno primanjkuje komprimi-ranega zraka, še vedno ob menjavah ne zamrzujemo odtok stekla v podpečje, neracionalno koristimo delovni čas in je zato potrebno ogrevati modele s plinom itd. Zato nas čaka na tem področju še dosti dela, da bomo prepričali slehernega člana naše delovne organizacije o nujnosti varčevanja na vseh področjih. Prepričani smo, da bomo ob podpori družbeno političnih organizacij beležili uspehe tudi tu. Tako so bila na zadnji Seji obravnavana nekatera stanovanjska vprašanja, kjer še ni bilo dosežene poravnave. med temeljnimi organizacijami. Rešitve se predlagajo posameznim ' odborom TOZD, da se vprašanja čimprej ..rešijo. Predsedniki so razpravljali tudi o Vprašanju dopolnitev samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj v naši delovni organizaciji. Dosedanje izvajanje tega sporazuma je namreč pokazalo na nekatere pomanjkljivosti in nedorečenosti, ki nakazujejo potrebo po' posameznih spremembah in dopolnitvah. ' Sicer pa se za nadaljnjo obravnavo, v osnovnih organizacijah sindikata, na zborih delavcev ter v končni fazi za odločanje na referendumu predlaga: 1. dopolnitev 11, člena samoupravnega sporazuma: Pri družinskem stanju se upoštevajo tudi otroci zakonca, če so še nepreskrbljeni, ali če se šola-•jo. Ge pa so zaposleni tudi otroci, se pri.zakonskem stanju »poročen z, I, otrok« točkujejo le v primeru, če so’v delovnem razmerju v Steklarni Hrastnik; 2. določnejša opredelitev 10. člena, točka A (opis stanovanjskih razmer: vlažnost, temnost, manjkajoče pritikline itd.) Stanovanjske razmere naj se točkujejo pri podnajemnikih, sostanovalcih in ne samo pri imetnikih stanovanjske pravice. Ugotovljeno je bilo, da na primer lahko sostanovalec dostikrat živi v. veliko slabših razmerah kot imetnik stanovanjske pravice, ki je že dobil 1 stanovanje. Sostanovalec lahko prav tako prebiva v vlažnem, majhnem, kletnem stanovanju, pa bi po sporazumu zbral samo 5 točk, imetnik stanovanjske pravice pa za enake pogoje tudi do 43 točk. 3. Navedba »manjkajoče pritikline ali souporaba kopalnice in WC« se kot skupne ne točkujejo pri sostanovalcih, ki prebivajo v skupnem gospodinjstvu pri imetniku stanovanjske pravice na družbenem stanovanju (10. člen, točka A), 4. Sprememba 1. točke 12. čle-na: Vsako leto delovne dobe v Steklarni se točkuje z dvema točkama (dosedaj 1 točka). , Predsedniki posameznih odborov so opozorili, da so v temeljnih organizacijah precejšnje pripombe na dosedanji točkovni sistem, saj je delovna doba ob b-stalih kriterijih razvrednotena. 5. Dopolnitev 17. člena: Če je prosilec za stanovanje vdova ali vdovec, .katerega umrli zakonec je bil do svoje smrti zaposlen v Steklarni Hrastnik, se mu prizna 20 % na skupen seštevek točk (enako kot če sta v Steklarni zaposlena oba zákonca). 6. Nov člen: Če je zakonec prosilca zaposlen y drugi delovni organizaciji, je le-ta dolžna sofinancirati nakup stanovanja. V kolikor se sofinanciranje ne uveljavi, se 'stanovanje takemu prosilcu ne more dodeliti. V primeru, da se dogovor med delovnima organizacijama ne do- seže, odloči delavski svet temeljne organizacije, ali ’se stanovanje prosilcu dodeli, ne glede na sofinanciranje. 7. Dopolnitev 13. člena, zdravstveno stanje: Upošteva 'se kronična ali težja bolezen prosilca ali družinskega člana, ki je posledica neustreznega stanovanja, ne pa vsaka bolezen. 8. Nov člen: V katerem bi opredelili tudi sofinanciranje in’ skupno reševanje stanovanjskega vprašanja, če sta zakonca zaposlena v različnih temeljnih organizacijah naše delovne organizacije. To sofinanciranje bi izvedli na način: tista temeljna organizacija, ki rešuje stanovanjsko vprašanje z dodelitvijo nbvega stanovanja, razpolaga tudi s starim stanovanjem, saj praktično rešuje tudi stanovanjsko vprašanje delavca druge TOZD. 9. Nov člen: V katerem bi opredelili način porabe sredstev lastne udeležbe, ki so jo vplačali delavci, dobitniki novih družbenih stanovanj. S sredstvi lastne udeležbe naj bi razpolagala temeljna organizacija. Predlaga se, da lahko delavski svet odloči, da se ta sred- Predsedstvo hrastaiškega ob-občinskega sindikalnega sveta je v soboto, 18. septembra, organiziralo prvo regijsko tekmovanje z naslovom »Sindikati v SLO ’82«. Kar 135- sindikalnih delavcev revirskega združenega dela se je zjutraj zbralo pred osnovno šolo narodnega heroja Rajka na Logu. Iz Zagorja ob Savi je prišlo. 5 ekip, iž trboveljske občine 11, domačini so imeli 12 ekip. To so bile najboljše ekipe, ki so že na podobnih občinskih tekmovanjih dosegle boljše uvrstitve. Prva kontrolna točka na pohodni poti je bila pri rudniških nasipih. Tu so tekmovalci streljali s polavtomatsko puško. Pot jih je nato vodila do Blat, kje so reševali teste s področja delovanja sindikatov, vključevanja v SLO in DS s poudarkom, na bližajočem 10. kongresu slovenskih sindikatov. Razpoloženost, vztrajnost, tekmovalni duh in toplo sonce so tekmovalce spremljali do Luže. Tu so imeli nalogo, da rešijo vprašanja iz topografije, se pravilno in v čim krajšem času orientirajo v naravi. Naslednja kontrolna točka je bila blizu Gorenj-čeve kmetije, kjer so tekmovalne ekipe razstavljale puško. Pod kal-ško planino pa jih je čakala zadnja naloga — met bombe. Regijsko tekmovanje so sklenili na slovesnosti pred planinskim, domom rudarjev na Kalu in razglasili rezultate. Zbrane je pozdravil podpredsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov revirskih občin, STANE LAZNIK, ki je med drugim dejal: »To tekmovanje je pokazalo, da so sindikati že dobro uspo- stva porabijo za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje in po pritekp teh sredstev v, stanovanjski sklad objavi Ustrezen natečaj, po postopku^ ki ga sicer za kreditiranje samoupravni spo--razum že določa. 10. Nov člen: Od 1. 1. 1984 dalje bo pogoj za pridobitev družbenega stanovanja plačilo lastne udeležbe do vselitve v stanovanje. V razpravi na izvršnih odborih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti nišo bile podane dodatne pripombe in predlogi. Strinjali so se, da je potrebno ustrezno ovrednotiti tudi delovno dobo. Glede obveznega sofinanciranja druge delovne organizacije, če je zakonec Zaposlen drugje, pa so bili mnenja, da je ta delež potrebno o-vrednotiti drugače, ker se po podanem predlogu take delavce postavlja v preveč neenakopraven položaj. Zato je bil sprejet predlog, da se delavcu, ki predloži dokazilo o sofinanciranju nakupa stanovanja delovne organizacije, kjer je . zaposlen zakonec, prizna 10 % na skupen seštevek točk. Referent za socialno delo sobljeni za naloge, ki jih imajo v SLO in DS. Vendar to obvezuje sindikate, da v prihodnje še bolj poskrbijo za množičnost in kvaliteto dela na Vseh nivojih. Še večjo skrb bo treba posvetiti družbeni samozaščiti, saj v revirjih nismo imuni do raznih- gospodarskih kriminalbv,.,« Nato je Zlatko Gibaj, predsednik odbora, za SLO in DS pri DS, ZSSS revirskih občin podelal najboljšim ekipam nagrade. Prvo mesto je zasedla ekipa DSSS iz Sijaja, ki je osvojila 234 točk. Drugo mesto so osvojili delavci iz DSSS kemične tovarne, tretje mesto sindikalni delavci iz DSSS IMD Trbovlje in četrto prva ekipa iz Iskre Trbovlje. Iz naše DO sta tekmovanju sodelovali dve ekipi. Iz TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase, ki je posvojila 16. mesto oziroma 172 točk, ekipa iz TOZD avtomatska predelava steklene mase pa se je s 153 točkami uvrstila na 24. mesto. Vse ekipe so prejele še pismeno priznanje. Dobra organizacija, v katero sos bili vključeni vsi družbenopolitični ’ delavci občine, rezervni vojaški .starešine in mladinci, je pripomogla k uspešno zaključeni akciji — prvi v revirjih. Pa še to: Dogovorjeno' je bilo, da še bodo revirskega tekmovanja udeležile vse tiste ekipe, ki so se na občinskih tekmovanjih uvrstile do 15. mesta. Ekipa iz TOZD energetika s ključavničarsko delavnico se je na občinskem tekmovanju uvrstila na 3. mesto. Med udeleženci revirskega tekmovanja pa je žal ni bilo. Prvo regijsko tekmovanje »sindikati v SLO ’82« na Kalu Predčasna upokojitev in invalidsko zavarovanje To sta dve področji, ki jih v tem članku posebej izpostavljamo in o katerih bo do sprejetega novega republiškega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju najbrž izrečenih še veliko besed. O tezah novega zakona smo razpravljali na izvršnih odborih ter oblikovali določene pripombe. V-aprilu letos je bil.sprejet nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se začne uporabljati sl. 1. 1983. Sedanji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil namreč sprejet leta 1973, torej pred uveljavitvijo nove ustave, zato so se pokazale nekatere pomanjkljivosti, zaradi česar so še kmalu po sprejetju ustave začele priprave za uskladitev tega sistema z ustavo, ki so trajal^ 'v-eč let,¡g Značilnosti zveznega zakona Če ' bi opredeljevali značilnosti zveznega zakona, je potrebno poudariti,' da je naj večja vrednost v načelnih izhodiščih, na katerih temelji nov sistem, za katerega je značilno, da Je- pokojninsko in invalidsko zavarovanje ‘ sestavni del združenega dela, Vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz tega naslova pa so odvisne od družbenoekonomskih odnosov pri pridobivanju, razporejanju in upravljanju z dohodkom. Qb vseh naporih pri pripravi ? tega zakona pa nismo mnogo napredovali glede minulega dela, kot bistvene sestavine za opredelitev pokojmine in njene višine.' Tako " žvežni zakon vztraja na osebnem dohodku, kot osnovi za pridobitev pokojnine in določitev njene višine. Bistvena novost je tudi, da se s 1 januarjem prihodnjega leta' predvideva opustitev pogoja gostote zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine. Z novim letom pa nastanejo tudi spremembe pri izplačevanju pokojnin, in Sicer še bodo novim upokojencem in drugim uživalcem denarnih dajatev nadomestila izplačevala za nazaj. Uvedbo predčasne pokojnine prepušča zvezni zakon republiškemu. Vendar pa lahko pravica do predčasne pokojnine zavarovanec uveljavi "le tedaj, če je izpolnil določeno starost in ima predpisano pokojninsko dobo. Glede beneficirane delovne dobe je zvezni zakon bolj odločno na stališču, da se mora .zagotoviti revizija beneficiranih delovnih mest; Bistvene novosti pa prinaša-zvezni zakon na področju invalidskega zavarovanja in predstavlja pravzaprav konkretizacijo zakona o združenem delu. To pomeni, da So za prevencij o invalidnosti in za uresničevanje pravic invalidskega 'zavarovanj a pravilo -rpa odgovorne temeljne organizacije združenega dela, skupnosti pa le izj emorria. Uresničevanj e' pravic s področja invalidskega zavarovanja (pravica do dela z ustreznici delovnim časom; pravica do prekvalifikacije, do razporeditve qg druga ustrezna dela, do denarnega nadomestila), ki jih bo'de-' l§vec uresničeval v organizaciji, V kateri je delal do nastanka invalidnosti, bo potrebno v zdru- ženem delu realizirati v letu 1984, do tedaj pa jih bo delavec Uresničeval v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker sprejeti zvezni zakon uvaja le temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, gradijo republike in pokrajini s svojimi predpisi sistem tega zavarovanja kot integralni del celotnega PIZ. Zato je tudi Slovenija dolžna sprejeti nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Iz osnutka za republiški zakon Izpostaviti velja predvsem dve področji; predčasna upokojitev in invalidsko zavarovanje. V skladu z zveznim zakonom vsebuje tudi republiški osnutek termin predčasne upokojitve; Leto bi lahko; zavarovanec uveljavil pri_ 3Q letih, pokojninske dobe in 55 letih starosti, .zavarovanka pa pni 30 letih-"pokojninske dobe 'in 50 letih starosti, Pri tem se pokojnina seveda ustrezno odstotno zmanjša, (pokojninska osnova bi bila tako 10 odstotkov manjša — polna: 85 odstotkov). Stališče 3. konference Zveza sindikatov Slo-vepije je, da bi bila to to izjemna oblika upokojevanja, vendar glede določila zveznega zakona to stališče v republiki ni. bilo mogoče realizirati. Zavedati pa se je potrebno, da uvedba predčasne pokojnine pomeni Znižanje pokojnin in s tem padec socialne Varnosti, večje pritiske na dodatke in večjo .solidarnost znotraj sistema. Osnutek tudi določa, da Uživalci predčasne pokojnine nimajo, pravice do varstvenega dodatka. Na drugi, strani pa gre za dejstvo, da je pred 1 m upokojitvijo tista povojna generacija, ki je mnogo prispevala k osvoboditvi in obnovi domovine ter je zaradi tega izčrpana tudi zato,' ker ni uživala bonitet višjega družbenega standarda, ki se je gradil postopoma. Pomembne in bistvene novosti so na področju uveljavljanja pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo. Ob pripravi osnutka so bile namreč podane ugotovitve, da sistem invalidskega zavarovanja' ni v celoti sledil usmeritvam zakona o združenem delu, pri uresničevanju varstva delovnih invalidov, da veljavni sistem ne vzpodbuja dovolj materialni interes in odgovornost organizacij združenega dela za varstvo zdravja, varstvo delovne zmožnosti delavcev, varstvo pri delu ter predvsem interesa uresničevanja pravic zavarovancev, pri : katerih je podana preostala delovna zmožnost- Na podlagi dosedanje prakse se namreč ugotavlja, da združeno delo r—- iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov, ne uresničuje zahtev, ki jih imajo na področju prevencijo, zaposlovanja de- V razpravi o tezah zakona myalidsko pokojninskega zavarovanja'smo delavci Steklarne Hrastnik izoblikovali naslednje pripombe: 1. Predlagamo, da gredo nadomestila za primere, ko gre za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v breme delovne organizacije, vsa ostala nadomestila, za invalidnost, katere posledica je poškodba izven delovne organizacije ali drugo obolenje, pa v breme skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. 2. Naj se črta člen oziroma teza, ki govori o možnosti, (la delavec, ki dopolni 40 let, še ostane v delovni organizaciji, ne da bi uveljavil pravico do pokojnine in se mu pokojnina poveča, vendar ne more biti višja od 90 Vo, in sicer za vsako leto "zavarovanja po Izpolnitvi polne pokojninske dobe za odstotek, ki ga določi skupnost. Se nadalje se zavzemamo za revizijo delovnih nalog in opravil, ki se uvrščajo v benificiran delovni staž. 3. Predlagamo, da se predčasna upokojitev delavcu omogoči, vendar v primeru ugotovitve, da je s tem ogrožena njegova socialna varnost, se takšna upokojitev ohemogoči. lovnih invalidov, prekvalifikacij p;: ipd! Gre' za primere, ko se v OZD ugotavlja, da Zb prekvalifikacijo' ril objektivnih možnosti," ali pa v OZD 'hi del' in nalog,’ ki bi jih, delovni invalid lahko opravljal; Prav tako ni opaziti' posebnih aktivnostiina področju samoupravnega povezovanja OZD z .namenom, da bi se ta problematika' po. skupnem dogovoru razreševala širšo, pa do mnenja, da je delovni invalid združenemu delu v breme, ko je opazen močan pri-; tisk v smeri, da se doseže invalidska upokojitev. Dotočila osnutka nov. zakona so zasnovana tako,da se mora Varstvo delovnih invalidov izvajati tam,' kjer je delavec postal delovni invalid, torej v združenem delu. V .okviru skupnosti PIŽ naj bi c-štala le pravica do invalidske pokojnine, medtem ko naj bi1 združeno delo prevzelo uresničevanje pravice do . zaposlitve, ustrezne prerazporeditve, do prekvalifikacije, denarnega nadomestila. To hkrati pomeni, da združeno delo za uresničevanje teh pravic ne bi več od vaj ato sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega.zavarovanja. ■ Pri tem gre za zelo obsežno nalogo. Tako naj bi na primer zakon določal le vrste denarnih nadomestil in temeljna načela za določanje višine, natančnejšo ureditev vprašanj. v zvezi z višino usklajevanja in izplačevanja denarnih nadornestii pa bodo morale urediti OZD s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. V samoupravnih aktih bo potrebno urediti 'pogoje, način m postopke z.a uyeljayjjanje ! in uresničevanje pravic, kakor tudi način žago-: tavljanja sredstev za te namene. Referent za socialno delo ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se'.iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v brus linici, žigoisaMi in Ostalih enoit, ki še mi ¡poklonili tako lepa- darila, ki mi • bodo nadvse dragocen spomin ha vas. Posebej.se zahvaljujem Stanki ¡Kramzar, Bli, Potočnik; in Lidiji Glažar, 'ki so mi darila pri.--nesle domov. .:V. naprejitpa vam želim še. minogo, razumevam] a, - Hvaležna Zofija Laznik Beseda naših bodočih sodelavcev Veliko mladih je bilo v času šolskih počitnic na delu ,v Steklarni. Eni iz želje; da bi zaslužili kak dinar, drugi zato, da bi opravili obveznosti, ki jim jih nalagajo učni programi. Med slednjimi pa je bilo največ takih, ki prejemajo štipendijo v naši DO. Šolajo pa se na različnih stopnjah različnih smeri. Torej se bodo po končanem šolanju zaposlili v Steklarni in tako postali naši sodelavci. Nekatere izmed njih smo ob koncu prakse povprašali o njihovih vtisih. Takole so pripovedovali: MILE JUKIČ, 1. letnik Ul — " kovinarska smer — SR .program Ko som prihajal v Steklarno^ da bi za 1. letnik ¡opravil ,se taisto del izobraževanj a, ki mu pravimo proizvodno delo,,sem bd- .. šilil, da bo čisto drugače. To dru- .' gače bi lahko rekel tudi slabo, a ¡moram Itako j dodaltir, da jc bilo mriiogo bolje. Delal sem v remontni delavnici v TOZD avtomatska predelava steklene mase, nato pa še v TOZD orodjarna. Delo je bilo zanimivo. Bolj po tihem sem sicer pričakoval, da bom delal pni' stroju. Seveda nam je mentor pojasnil, da letos to ni mogoče. Kljub temu pa moram priznati, da je hilo delo zanimivo. Tudli delavci so naš, lepo sprejeli. Če se :je kateremu od nas učencev pri delu zataknilo, so nam radi priskočil na pomoč. Prihodnje leto bom z veseljem prišel v delovno organizacijo. ALEŠ RAČKI, 1. letnik Ul — kovinarska usmeritev —SR program Ob koncit proizvodnega dela sem zelo ?adrovoljen, saj je bilo delo zelo zanimivo.. Mjslim, . da sem se pni. lem delu zelo veliko naučil čeprav je čas, ko smo licenci v delovnih organizacijah zelo. .kratek,. Meni ise ždi, da bi b-ilo bolje, ko bi program v- šoli nekoliko skrčili, čas proizvodnega tíalá pa- nékbMtio ipfodáÍj'Sáli¿ Iz delovme organizacije odhajam z lepini vlisort. Sedaj pa ko sertt prakso , končal, odhaj am - v mladinsko delovno brigado 3. jit- m- - MARJAN POLAK, Fakulteta zá naravoslovje dri .tehnologijo Ker mora po programu izobraževanja .vsak ..študent tv .. časii študija na omenjeni lakultáti bprávxti dva meseca praktičnega dela, sem sé odločil, da del te obveznosti opravim, že letos. Teden dni sem opravljal v zmesar-ni precej ..različna dela* Kasneje f?& sam delal na delovnem mestu izmenskega vodje. V začetku me je kar precej skrbelo, če . bom debi. kos, kot se temu reče. Pa je kar šlo. Morani . pa reči, da ’ smo nekatere. probleme reševali kar uspešno. Qb Uspešnem re-' ŠevanjU problemov nal- ¡pripravljenosti delavcev, da ipi kot no-iv-ineu pomagajo, odhajam z občutkom, da bom .po končanem. študiju rad prišel v delovno organizacijo. DRAGICA KRNET A, diplomati'! Ekonomske Ca kul tete V delovni organizaciji sem nekaj več kot teden dnli. Zdi se-mf1 zelo v redu. Trenutno, delam v gospodarsko 'računskem, sektor-. ju, pred tem pa sem delala tudi v blagajni. - Sicer pa sem v delovno organizacijo prihajala na prakso ¡kot srednješolka. Vendar pa ¡se mi-damas zdi vse mrnoigo ¡bolj : 'žabimavo; kot ■ prej. Najbrž tudi zato, ker. sem na pragu redne zaposlitve, pa tudi znanje, kl iki ga človek pridobi1' s šolanjem opravi svoje.' Študij na 'drugi -stopnji ekonomske fakultete pa bom poskušala nadaljevati ob delu. Na.. splošno rečeno, osrečuj e me to, da so ¡ti 'kot mlademu in neizkušenemu delavcu vsepovsod .pripravljeni pomagati, da bi se lahko .kar najhitreje vključil v delo z ostalimi delavci. NEDO STJEPANOVIČ, steklarska šola, 2. letnik f Delam v brigadi. Pred to enomesečno delovno prakso, ki jo kot dijak drugega letnika trenutno opravljam, sem že večkrat delal .-v Steklarni Hrastnik. Zato to srečanje z delavci lin delom v Steklarni zapie ni ¡novo. Delo tukaj se seveda precej razlikuje od tistega v šali. Priznati moram, da je imnogo zahitev-nejše, saj ¡tukaj delamo bistveno drugačne izdelke in ¡tudi večje, velikosti, kot v šoli. žal pa tega nekateri delavca ne vedo. Včasih se komu celo čudno ždi, če se mam učencem kakšna stvar takoj ne posreči.'' LJUBO JORGIČ, Steklarska šola, 2.(,letniki Vključiti ¡se v novo delovno -o-■kolje mi ni .bito težko. V .brijgadi, ■kjer trenutno delam, smo se kar dobro »ujeli«. Nekoliko sem sicer razmišljal o tem, da bi namesto delovme prakse šel v mladinsko idélovño brigado. Seveda (pa bi biilo potem .mojékpraktjemo , steklarsko znanje kar težko nadoknaditi. Sicer pa lahko rečem, -da so mi, -in sploh vsem nam, ki smo bili tukaj.na praksi, delavci radi priskočili na pomoč ' Delal. sem . v, brigadi Cigler Janeza. Delali smo zelo različne izdelke in mislim, da je bila to' delovna praksa v pravom pomenu besede. BORIS MATKO, 1. letnik Ul — -kovinareka.smer, SR program , V šoli so nas séanatiili ter nam dali, teoretična navodila za -o-pravilijanje .proizvodnega . dela v aelovnii organizaciji. Veselil sem se prihoda- v Steklarno, kajti v preteklem lotu.' 'sem že kot o-sntošolec v času počitnic delal v orodjarni. Proizvodno, delo -sem opravljal ¡deloma' v TOZD avtomatske . proizvodnje deloma pa V TOZD orodjarna. Zame je najbolj zanimivo delo s stroji. Res pa je tudi, da ¡kot učenec prvega letnika del pri strojili nisem opravljal. Je pač tak program. Prihodnje leto tudi to pride na vrsto. Sem pa z. delom kljub termi' zelo zadovoljen. Mislim, da Sem iši v času ko sem opravljal proizv-odnio delo, pridobil pa ¡tudi utrdil svoj znanje. Nadvse prijeten pa ¡je bil občutek, da ¡so ñas, -učence ¡starejši delavci talk-o lepo,¡sprejeli, knel-i do nas tako korektne od- nose 'in nam vselej bili .p-riprav-■Ij-eru pomagata, če j-e bilo potrb-rid. ALENKA LESKOVŠEK, šola za .oblikovanje 3. letnik Letos sm bila na delovni praksi v -Steklarni že čettrtič iin upam, da se bom tudi zaposlila v njej. V razvojnem oddelku, llcjer sem; delala, se počutim že kar domače. Vesela -šem, da šem se lahko ukvarjala is -svojo isitroko — grafiko.. Moje delo ni bilo enolično ali dolgočasno Prve dnii .¡sem konstruirala ali sestavljala embalažo za kozarce Bmicra. To trni ¡sicer tnd preveč ležalo, zato pa sem z veseljem skicirala dn .izrisovala dekoracijo za jembalažo, ki naj bi bila živi, .svežih, barv in -bi tako popestrila embalažo ter povečala prodajo. To je bilo moje glavno delo, vmes -pa sem pomagala lepiti napis na upravni stavbi, delala sem barvne osnutke razstavnega paviljona . za zagrebški: velesejem in poslikala nekaj kozarcev po lastni zamislil. Na praksi sem se. dobro počutila, mogoče prav zato, ker nas v oddelku ¡ni bilo zaradi letnih dopustov. Vsakodnevnih .osem -ur mi je teklo hitro M trije obvezni tedni so -minili, ne da bi vedela kdaj. Čeprav mi je bilo na praksi všeč, ¡sem hotela izkoristiti.še ostanek počitnic na morju. OKU OGLA MIZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO V HRASTNIKU Na pobudo novinarjev-: Radia Trbovlje je bila v petek, dne 24. septembra; .sklicana- okrogla miza pri OK SZDL v Hrastniku na temo DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V STANOVANJSKO-KOMUNALNEM GOSPODARSTVU . Poleg novinarjev radia in dopisnika Dela so se okrogle mize udeležili predstavniki: komunalnega obrtnega podjetja, Stanovanjske in komunalne skupno-, sti in skupščine občine. Nekaj zaključkov seveda lahko objavimo: V Hrastniku je precej, zanimanja za, individualno stanovanjsko gradnjo. Po zazidalnem načrtu bo možna gradnja, v Turju, saj, je na,-tem območju .predvidenih kar 51 parcel, 34 v okolici Loga in na . Breznem gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov ža drobno gospodarstvo'. Vse parcele seveda šd niso v občini komunalno urejene,, čeprav je to naloga komune skupnosti. Lansko leto je ta skupnost uredila, nekaj parcel na Vcličkovi, cena Opremljene . površine pa je bila 500 din za kvadratni meter. Vzporedno z indivi-, dualno pa -poteka tudi družbena . stanovanjskagradnja.. ,Z združitvijo strokovnih del stanovanjske in komunalne skupnosti - je načrtovanje stanovanj in urejanje zemljišč precej lažje. V Hrastniku so .uspeli tudi, da se stroški komunalne: ureditve ne. vračunajo več vi-ceno stanovanjske površine, oziroma gradbeno ceno. ' In kako bo letos z. novogradnjo? , Pri. stanovanjski „skupnosti pravijo, da do konca leta ne bo' vseljenih vseh 99 novih stanovanj, tako kot so načrtovali. Do konca oktobra,pa naj bi gradbinci zaključili z deli pri stanovanj-sko-poslovnem objektu na Dolu. V stavbi bo i7 stanovanj, v spodnji etaži pa prostori za splošno-in zobno ambulanto. Nasproti Ljubljanske banke v Hrastniku .gradbinci zidajo 28 . stanovanj za upokoj ence. Sredstva za gradnjo je prispevala republiška . skupnost za pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje. Izhodiščna ceha, kihje bila določena pred gradnjo, je preččj visoka, in sicer ,25.fi00 dinarjev. .Končna Cena kvadratnega metru stanovanj- ske površine pa bo najbrž še,višja. Stanovanjske 'potrebe v združenem delu Hrastnika so velike. Veliko je starih stanovanj, ki cesto ne ustrezajo več življenjskim potrebam,1 To šb v večini stanovanj a rudniške in steklarske kolonije. , Po strukturi je v občini največ dvosobnih stanovanj. Okoli 70 imetnikov, pa zaseda prevelika stanovanja. Po drugi strani pa številne .družine v majhnih utesnjenih stanovanjih. Zakonske osnove.za preselitev stanovalcev, ki žive , v večjih stanovanjih, ni. So pa v zadnjih letih pri stanovanjski skupnosti : rešili veliko problemov na račun zamenjave stanovanj. Ugotavljajo pa, da stanarina ne zudošča za vzdrževanja . stanovanjskega ’ sklada. To tudi zato ne, ker morajo cesto nepred-videno popravljati okvare na šfe? vilnih stanovanjskih objektih. Za vzdrževanju Stanovanjskih zgradb porabijo, znatno več sredstev, kot jih zberejo ;s stanarinami. Tako ža vzdrževanje koristijo budi sredstva iz amortizacije, Veliko pripbmb, je s strani stanovalcev .izrečenih. prav na račun opravljanja vzdrževalnih del. Dostikrat se dela izvršijo nekvalitetno, z njimi se zavlačuje. Tega se. komunalci dobro zavedajo. So-kritični, priznajo napake, vendar v isti, sapi zagovarjajo, da nimajo'kadrov. Manjka jim kvalificiranih .zidarjev,, tesarjev, ko-. vinarjev, vodovodnih , inštalaterjev. S težavami pa ..se srečujejo tudi pri. komunalnih vodah, Ge-pfav prebivalci težav pri oskrbi s pitno vodo nc občutijo, v zajetjih jo je dovolj, pa so cevovodi dotrajani. Podobna slika je pri kanalizaciji. V občini bi potrebovali kar 3 čistilne naprave. -Nekaj drobtinic je bilo položenih na mizo. Med drugim so predstavniki KOP rekli tudi to, da imajo težave pri urejanju zelenic, parkov in nasadov. Če bi vsak, ki gre po cesti, še sprehaja po parku,. bil pozoren, odvrgel smeti tam. kjer je mesto, potem bi tudi Hrastnik imel lepšo podobo,- Toda, žal nc;tako. Največkrat kar -s prstom pokažemo na komunalne’ delavce, V. P. Jesenski zagrebški velesejem 1982 Letošnji- jesenski mednarodni zagrebški .sejem je potekal v času zaostrenih gospodarskih razmer v •'Jugoslaviji. Lahko trdim, da je na tistem -delu sejma, ki sem ga obiskal, očitna prisotnost naših gospodarskih težav, da 'ne rečem stagnacije. To se na poseben način odraža tudi pri tujih razštav-ljalcih; saj je- plasma« njihovih izdelkov na naše - tržišče vedno težji, ali pa celo onemogočen. Ra-' zumljivo, da je Zagrebški velesejem -v taki luči poslovno nezanimiv za tuje razstavljalce. -Pri pregledu sejma velja posebna pozornost steklarski industriji Jugoslavije, to je naši konkurenci. Že omenjene gospodarske razmere Jugoslavije pogojujejo tudi to področje in tako nismo videli večjih premikov v programih jugoslovanskih steklarn. Prisoten je bil celo občutek, da so z eksponatov - spomladanskega sejma obrisali prah in jih postavili nazaj v vitrine. Brez pretiravanja pa je moč.trditi, da je prisotna določena stagnacij a.tudi na področju steklarske industrije Jugoslavije, saj manjka celo dobre volje, da se vsaj za sejem izdela nekaj novosti. Mimogrede povedano so sejmi tudi zato, da razstavljale! pokažejo novosti v proizvodnih- programih kot dokaz, da iščejo nove poti na področju de-signa oziroma Tehnologije; kot taki lahko ponudijo več in so torej tržno zanimivi-,. V pogojih našega gospodarjenja, ko prave konkurence ni, so tudi razmišljanja v smeri razvoja otopele. Pa še drugi- momenti, so prisotni: na eni strani velike težave v samem proizvodnem procesu, ko Smo zado- urnam - - ' to i ! ' . T' W \ "• ar-'“'1*v- • Í- r ' ■ < »i ‘ V 'i * ' S iiplfi gk JI B iiiBunnni 1 9 A. : s, - SE i 4M m M ^ *4 PROGRAf.’ ÜFKORJEV JOI RAHAjrV'; *• i r-tsi'tC'úea n znal-čr'a :r: Jstiorint 3- SiZ zrakov , - ^ pri ie-iir.sm Cfto tr. Jdhonnko ^ pJioa'jT' •rai' 'ictlj $ črte in d&harmko-' - ' ' ' ' 7 it/ 7'iaiu/v n Ja onnko - MnnMill 7 Izdelki z oznako OI 1984 Sarajevo Primer nove embalaže za viski voljni, če vsaj hi zastojev; na drugi strani pa so še mogoči posegi ha domačem tržišču, ki več prinesejo, kot najboljši nov program 'izdelkov: Perspektivna pa taka pot gotovo’ ni: Posamezne steklarne- so -predstavile naslednje izdelke-:- . aj- Zaječar — .standardni program kristalnih izdelkov strojne izdelave, ki, so;.deloma' 'brušeni in táko posegajo na področje kvalitetnejših brušenih kristalnih iz^ delkov Rogaške itd. b) Rogaška — kvalitetni kristalni izdelki, -tudi novosti, kr pa pri njih ne pomenijo večjih programskih -premikov,--, še manj pa stroškov: Izdelani so . namreč kot'vzorci v poceni orodjih (leseni modeli itd.) kljub temu pa izražajo željo proizvajalca po razvoju.. - c) Paračin .— program sovpada z našim, zato je vreden posebne pozornosti : ;f poleg zelo - slabega stekla |ji zelen odtenek .—,in programa strojno izdelanih kozarcev je ta tovarna predstavila tudi zelo lepe - servise, v barvnem steklu (sivo, irt.: zeleno) z ustreznim dekorjem Ce so še’ oni pri nas in-spiri-rali glede.: želenega odtenka Stekla potem bo kar prav, da mi prevzamemo, idejo servisov (ne Oblike) za naše barvno, steklo. —— Zanimive so tudi sklede s prosto Oblikovanimi robovi, sicer strojne Izdelave. d) Pula :—■ izdelki .razsvetljave, s pod roč j a opalnéga -stekla,-, opalina, slpde, krakilejalin celo tehnike z barvnimi palčkami, ki smo KDAJ IN KAKO Izvlečki iz Statuta pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji V današnji številki Steklarja/.nadaljujemo -:bžli naklonjeni. Tudi hišni zdravnik se je obnašal gospodovalno in vsiljivo. Do resnice se je morala, prebijati prek mučnih spoznanj in vznemirjenj. Vendar pa je prestala vse preizkušnje in je slednjič dočakala srečen in lep izid. Njen sin Gabriel ho nekega dne dedič krasnega posestva in 'storiti mora Vse, da bi bila njegova mladost! lepa in brež tegob. Roman bo Všeč zlasti bralkam, ki imajo rade ■ vznemirljive, skrivnostne in. malce romantične vsebine. 3. Lionel Davidson: UMOR V CHELSEAJU Lionel Davidson je v svetu znan pisatelj ih tudi pri Slovencih Si je pred dvajsetimi leti ustvaril dobro ime z zelo napetim in aktualnim romanom »Tibetanska roža«. Zdaj smo doibili njegOv roman »U-mor v Ghelseaju, idelo, ki po svoji zasnovi sega v najimenitnejše nadstropje kriminalk. - V londonski umetniški 'četrti Chelsea umorijo „ameriškega mogotca, zatem starko . in potem še dekle . . .Policija začne raziskovati, in,.skupina filmarjev se celo loti snemanja filma o ulorih zadnjih let, ‘Mladi' ih bistri detektiv Mason odkrije, da sp začetnice imen umorjencev identične z začetnicami; slavnih iljudi, tki so nekoč živelj, v tej četrti: A. C. Swinburne, J. M., Whistler, D. G. Goset-ti. Policiji začno pošiljati anoni&na pisma — po nekaj verzov pesmi. U'-gotoviti je treba, kdo je avtor, saj bi tako lahko morda sklepali ni prihodnjo žrtev. Takšen ‘citat je napilišal - na primer, height Hunt in naslednja žrtev je snažilka Louisa Honey. Velikanski možakar z žensko krinko .na glavi jo omami in potem poljublja-. Naslednja žrtev j e Kitajec Ogden VU, ki ga umorijo in. oropajo. Sledi še nekaj citatov in umorov. ¡Slednjič Odkrijejo, kdo je morilec, Vendar tega bralcem rajši ne bomo izdali, saj bi jih pri tem pri-kirašjali za prijetno in napeto ugibanje. Knjiga je več kot nadpovprečna kriminalka z vsemi značilnostmi dobre kriminalne zgodbe. Vsekakor je to delo napisano za sladokusce v tem žanru in" nihče ga ne bo 'odložil iz, rok, dokler ne bd prebral, do zadnje Strani, Marija Vučetič ZAHVALA Hvala „vsem, ki . ste nam-ob izgubi naše drage žene, mame in sestre MARIJE RUPNIK izrekli sožalje, darovali cvetje'ali nam kakorkoli pomagali. Hvala sindikatu, in kolektivu Steklarne, Hrastnik, godbi ter pevcem Svobode II ter obema govornikoma. Žalujoči: mož Lojze, sin Ivan, hči Hermina, sestra Fani, brata Edo in Sandi ter ostalo sorodstvo. Sport in rekreacija - iz meseca y mesec Šalo ob stran — počitnic je konec, vsaj za tiste,, ki še hodijo v šolo. Jesen je tu, kar dokazuje tudi trgatev, kr-je domala povsod že končana. Sicer pa si zavoljo vina ne delajte skrbi, saj bo, vsaj tisto boljše, šlo domala v celoti v izvoz. Da pa je resnično. jesen dokazuje tudi povečana športna aktivnost. Tekmovanja sp stekla povsod in marsikatero urico posvetimo tovrstni spro-r st it vi, pa npj si bo kot aktivni udeleženci ali pa kot- vneti prir vržene! tega ali onega moštva. Povečana je tudi rekreacijska ponudba. Skratka počitnic je konec ... Pričelo se je tudi tekmovanje v republiških mladinskih -rokometnih ligah. Mladi rokometaši z Dola, ki nastopajo v južni skupini so 'začeli zelo dobro. Po zmagi doma (Partizan Mokronog 24:23) so zmagali tudi v; gosteh (RK Krmelj 23:17). Prvi neuspeh so zabeležili v tretjem kolu, ko so ob izdatni pomoči sodnikov izgubili srečanje na domačem igrišču proti vrstnikom iz Radeč (11:14). Ne bi radi ocenjevali sodnikov, vendar moramo resnici na ljubo vendarle povedati, da domači sodnik Milan Punger-šek na tem srečanju ni bil prav nič »domač« in je domačine oškodoval vsaj za šes.t 7-me-trovk. Orientacijski j pohodi postajajo vse bolj priljubljena oblika preverjanja znanja in fizičnih sposobnosti. Zato ni naključje, da so se za takšno obliko aktivnb-- sti odločili tudi v vrstah občinskih sindikalnih vodstev, Po občinskih pohodih pod nazivom »Sindikati v SLO in DS«, smo pretekli mesec bili -priče prvemu medobčinskemu tekmovanju. V Hrastniku (proga: start: pred ŠO heroja Rajka na Logu — — Cilj: Planinska koča na Kalu) se je zbralo 28 ekip (Zagorje 5, Trbovlje tl, Hrastnik 12), ki so preizkusile - svoje znanje iz področja topografije, organiziranosti sindikatov, spretnosti v sestavljanju puške M-48, -streljanju in metahju bombe. Čas okrog 8 km dolgega pohoda je . bil neomejen. Prihod (vrnitev) : domov tudi... Rokometaši z Dola., ki so s toliko vneme pripravili '»Veselico | na Stircu« in si prislužili nekaj denarja, niso uspeli v kvalifikar cijah za vstop v drugo republiško ligo ■—; zahod. Ha turnirju v ljubljanski športni dvorani na Kodeljevem, so Dolani med šestimi ekipami osvojili zadnje — 6, mesto: Škoda, kajti tri prvo-uvrščene ekipe so si priigrale neposredno pravico nastopanja v -.višjem tekmovalnem razredu, četrto in peto uvrščeni moštvi pa sta svojo priložnost čakali kot rezervi ob morebitni- odpovedi katere,izmed ekip, ki si je ■ ligaško pravico sicer že priigrala pa se je morala--odreči.nastopanju- iz objektivnih (šinančnih) okolnosti. Napačna taktika; Nekateri, najbrž niso pravočasno . poskrbeli za finančna sredstva. . TRIM igre teko po začrtanem programu. V času. izida te- šte-■ vilke . glasila .so praktično že končana tekmovanja v malem -nogometu, košarki in rokometu. Seveda, tudi tokrat ni šlo brez neresnosti; nekaterih ekip, katerim je. ob prvih porazih pošla volja do rednega nastopanja. To pa je tudi dokaz več, da pomen rekreacije še, niso vši dojeli v njenem pravem pomenu. ‘ Zato' tudi ¡ takšen pristop in odnos. No k sreči pa je teh vse manj," tako da lahko rečemo, da si TRIM igre počasi . vendar vztrajno utirajo pot 'lastnega razvoja. Industrogradnja (Zagreb) je nekako že po tradiciji organizator uvodnih tekmovanj v vsakoletno namiznoteniško sezono.' .Tako je bilo tudi letos, ko so ob turnirju naših najboljših pripravili še turnir mest in turnir moških parov. Naše predstavnice — ‘ sestre Ojsteršek se na tem tekmovanju niso najbolj izkazale. Na turnirju posameznic je Vesna osvojila osmo mesto, medtem ko je bila Andreja šele e-najsta. Slabši vstiS iz posamičnega nastopa pa sta setri: popravili'z-uvrstitvijo na 3. mesto v .tekmovanju mestnih reprezentanc. Zanimivo, da sta pri tem premagali ekipo Novega Sada, za katero je nastopila tudi Gordana ,, »Goca«’l Perkučin. Za vstop v finale Sta klonili proti prvi ekipi- Zagreba (Batinič— Palatinuš). Na prvih pozivnih turnirjih najboljših namiznoteniških igralcev SRS so naši predstavniki opravičili vlogo favoritov. Andreja Ojsteršek je v odsotnosti Tatjane Krsnik suvereno osvojila turnic članic pred Reblakovo in svojo mlajšo sestro Vesno. Jolanda Novak je bila osma, ,- deveta irt Nataša Salmič deseta. Med fanti je Jože 'Urh osvojil tretje mesto, medtem ko sta Jernej Zalaznik in Tone Markovič pristala na enajstem odnosno dvanajstem mestu. Edini predstavnik Kera-mičarja, ki tokrat ni nastopil v prvi kvalitetni skupini — Darjan Vizjak je med igralci druge ■kvalitetne skupine osvojil solidno četrto mesto. Res neodgovorno ravnanje, je odnos NK Hrastnik in Brodarskega društva v postopku ustanavljanja Zveze telesnokultur-nih organizacij Hrastnik,' ki. je • bilo v. juniju letos zaradi objektivnih okolnosti rasformirano, so bili dolžni izvesti proces 'u-%janavljanja v. samostojno te-mostojno telesnokulturno organizacijo. Čeprav' So s strani strokovne službe TKS dobili jasna navodila in tudi gotove pripomočke za lažje delo, proces u-stanavljanja in registracije pri pristojnem občinskem organu še do dneva; ko so nastajale te vrstice (26. 9. 1982) niso izpeljali;, Poseben komentar k takšnemu odnos' u najbrž ni potreben,- Ali pa morda le... Ernest Draksler- -p- SD z Dola je pripravila že tretje tekmovanje v streljanju z vojaško puško,, posvečeno spominu svojega prezgodaj umrlega člana: Alojza Kajtne. K sodelovanju so pova- bili 12,_ odzvalo pa se je osem ekip. Po zanimivi tekmi je zasluženo slavila prva ekipa organizatorjev pred svojo 2. ekipo in ekipo SD Alojz Hohkraut iz .Trbovelj, Rezultati — ekipno: 1. SD Ernest Draksler'I. 662, 2. Ernešt Draksler II 604,' 3. SD Alojz Hohkraut (Trb.) 550 krogov. Posamezno: 1. Edvard Puf-ler (Ernest Draksler) 172, 2. Janez ' Cirar (Okrogar Skvarča) 171 in 3. Vili Vidmar (Ernest Draksler) 171 krogov.- .. Kegljanje postaja očitno vse bolj množična in tudi kvalitetna športna panoga. Največ zaslug za tak razvoj gre nedvomno pri-•] zadevnim delavcem v KK Hrastnik, ki so vzgojili mlado, perspektivno ekipo pred katero je ob vestnem in strokovnem treningu še lepa prihodnost. Poleg moške vrste pa postaja vse kvalitetnejša tudi ženska ekipa. Na pravkar končanem Zasavskem prvenstvu za posameznice in pare, ki je sočasno bila tudi kvalifikacijsko tekmovanje za republiško prvenstvo, so se ob Trbovelj čanki.Timinškovi kar tri Hraštničanke uvrstile na republiško tekmovanje.'To je. u-spelo Sonji Tušek, Jelki Duh in Vlasti Mustač, ki so v istem zaporedju osvojile drugo do četrto mesto. Ža nameček pa je prvo mesto osvojil še par Tušek— Duh, ki se je prav tako uvrstil ; v nadaljnje tekmovanje. Rezultat prvega kola . zvezne ženske namiznoteniške lige vam je že znan. Moramo pa reči, da ekipa Kemičarja pri ¡žrebu res-' nično ni imela sreče. Po prvem kolu, ko so gostile bivše državne prvakinje: novosadska Voj-4 vodina, jih v naslednjih dveh : kolih čakata težki gostoyanji v Zagrebu proti aktualnim državnim prvakinjam -vi s ti Madosti, Ribomateriala in Industrograd-nje. V. četrtem kolu bodo v slovenskem d'erbiju gosJnleTjUbljah-sko Olimpijo, v petem in šestem kolu pa bodo sklenile proti drugim novinkam — Borcu iz Travnika. To srečanje bo v Hrastniku. Ekipi kegljačev Bratstva se 'tudi v revanžu ni uspelo oddolžiti svojim mestnim tekmecem za poraz v prvem delu Zasavsko-Posavske kegljaške lige. Potem, ko so prvo srečanje izgubili „s pičlo razliko 36 kegljev, pa so. bili tokrat kegljači Hrastnika boljši za celih 173 podrtih keg-lj ev. Rezultati: Hrastnik 5335 —-Šeško 901, Brečko 909, Pašičnjak 890, Tanjšek 891, Medvešek M. 871 in 2lak 873. Bratstvo: Drame, 859, Kovač 829, Pokra j ac 877, Rancinger 855, Laznik 870 in Čakič 872. Ob tem samo še ena zanimivost. Medtem ko se igral- ci; :Bratstva otepajo nevarnih vod, -so igralci Hrastnika vse bližje mestu, ;ki jih vodi v kva- \ lifikaeije za slovensko kegljaško ligo. Kaj hočemo. Je že tako da se časi spreminjajo. Andreja Ojsteršek je praktično izgubila vse možnosti, da si podaljša status športnice mednarodnega razreda, katerega1 si je pridobila pred dvema letoma, ko je kot. članica državne vrste o-svojila naslov Balkanskih prvakinj. Na letošnje prvenstvo v turški Izmir je vršilec dolžnosti zveznega kapetana za ženske Bela Sel. postavil preizkušeno trojko: Batinič, Perkučin in Palatinuš. Verjetno zato,-da bi si vsaj slednji dve priigrali višjo kategorizacijo. Ob tem morda le to, da Jugoslavija v podobni postavi preteklo leto ni uspela premagati Romunke. Naj še dodajmo, da so zadnje zlato za Jugoslavijo priigrale: Batinič, Ojsteršek in Krsnik. Komentar najbrž ni potreben.... Celo štiri kola pred koncem (medtem je-tekmovanje že končano) so si nogometaši Orodjarne kljub spodrsljaju proti SGP že zagotovili naslov najboljših v občinski TRIM ligi v malem nogometu. Dvornik, Mlakar, Riž-ner in drugi iz ekipe Orodjarne, bodo tako že drugič zapored najboljši, kar po svoje tudi predstavlja lep uspeh. -Niti približno s takšnim uspehom pa se ne more pohvaliti nobeno izmed treh enajsteric (Hrastnik — Sijaj — Sloga), ki zastopajo Hrastnik v Zasavško-posavski . nogometni ligi. Sicer pa, gre v obeh primerih za več ali manj rekreacijska tekmovanja, kjer rezultat še zdaleč ni primaren. Igralci NK Sloga po enoletnem premoru spet nastopajo v Zasavski nogometni ligi. Čeprav v prvih kolih rezultatsko niso. bili ravno uspešni, pa so presenetili vse z izredno fer in korektno igro, kar v preteklosti ni bila ravno njihova odlika. S takšnim odnosom bodo prav gotovo toplo Sprejeti na vseh zasavskih nogometnih igriščih. Korektne j ši odnos pa pomeni tudi manj dela za disciplinsko komisijo. Fantje le tako naprej! Jernej Zalaznik je za Edvardom Veckom in Jožetom Urhom tretji igralec Kemičarja, ki bo svoje namiznoteniško znanje skušal uveljaviti v drugi sredini;. Potem ko se je odločil za nadaljevanje šolanja v Ljubljani' . in se je o njegovem talentu nadvse pohvalno izrazil tudi,Kitajski trener Ksi Enging, se je . zanj začela zanimati lj ubij anska Olimpija. V matičnem Karničarju niso. imeli nič proti, da »Nejce« nadaljuje v višjem tekmovalnem razredu. Zato so se odločili, da bo to sezono igral za Mursko Soboto nato pa bo prestopil k »zamejčkom«., Gre za -daljšo, vendar zanj koristnejšo pot!? ... , - Aforizme ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapise,, je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal: Jože Premec. KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU Filmski spored za 'obdobje, od 15. 10. do 15.11, 1982. Kino Delavski dam Hrastnik RESNIČNE ZGODBE IV. DEL, nem. erot,, predstave, v. so-j bbto 16. 10. ob 17: in 19: mri ter v nedeljo 17. 10, ob. 17. in 1.9 , uri.-Film ni primeren za otroke! MATINEJA: ZAJČEK DOLGOUHEC IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE, amer. anim., matinejski predstavi v soboto 16, 10. inw .nedeljo 17. 1-Qi: ob 10. uri. ■ FILMSKO. GLEDALIŠČE: DOBRODOŠLI,- MR. CHANCE,-amer, komedija,, predstava v ponedeljek 18. 10. ob 19, uri ' . REKEL ,y- VESOLJU, amer. ZNF, predstave v sredo 20.: 10. ob 17. in19. uri te.r v .četrtek ji, 10. ob '19. uri... ,. -,. JAZ IN NILSKI KONJ, ital. ajkcij, komed., predstave v; soboto 23. 1.0: ‘ ob 17;: in i9. uri, ^.ngdeljo 24. 10. ob 17 in 19.; uri ter v ponedeljek 25. 10;. ob 19. uri, . • MAŠČEVANJE ČLOVEKA RAJKA, amen.pustolov., pred-' stave v sredo 27. 10. ob. 17i in 19. uri ter v četrtek 28. 10. ob. 19, uri, " . NAJVECJE MAŠČEVANJE BRUCE I.EEJA, Hong-kong; kung-fu, .predstave:v.soboto 30. 10.--ob-17. in 19. un, v nedeljo 31. 10 ob 17. in. 19. uri, ter v'ponedeljek 1.. IT. ob 19 uri.. MATINEJA: AVANTURE BELEGA OČNJAKA, ital. amer/ ipustolov,-predstavi v soboto 30, 10. .ob.l.G, uri ih: v. nedeljo 31..10. ob 10. uri. • - ./ DAMA V .AVTOBUSU, braz. .orot, predstave v sredo 3, 11. qb :L7..> in 19 uri. in v četrtek 4. 1.1, qi> 1:9. uri, TETOVIRANA ZVEZA, Hong-kaug, kjj.ngTu, predstave v soboto 6, 11., nedeljo ,7. I T in v, ponedeljek 8. 1.1. ob 17. uri.. PEVEC JAZZA, amer,, glasbeni, predstave v. spbptg .6. IT.,, nedeiijo 7, tl, in y ponedeljek 8. 11. ob 19; uri. . POROČILO IZ ST PAULIJA, nem. erot. komed., predstave v sredo 10. 1.1. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 11. U. ob 19. uri, /. , ’ NAPAD NA PLOŠČAD. JENNIFER, angl. alkci], predstave v. soboto 13: It, ob, 17. m 19; uri, nedeljo 14. II, ob T7; in 19. un ter v ponedeljek 15. TT ob 19. uri. , MATINEJA: ROBIN,. JJOpD, amer, ris.-, matinejski predstavi v spboto 13. I T. in v nedeljo 14. 11. ob 10. uri. u Kirn» DoJ« pri Hrastniku •„ SMRTONOSNCk CVETJE, ital-.i erot, .krim, predstavi v soboto16 TO 1 ob 18 .un m .y nedeljo, 17. 10. ob 17. uri. Film nit primeren za. otrpke! MLADINSKA, PREDSTAVA: ZAJČEK DOLGOUHEC il NJEGOVE PUSTOtOVŠCiNE, amer. animirani, predstava v{ nedeljo 1.7, 10. ob 15, uri,: UZANA —, VOD J A AR AČEV, nem, vestern, predstavi V sob.pto 23; tp. ob 18, uri; in . v nedeljo 24. 10. gib 17. uri GROZLJIV DOGODEK ame4r. ZNF, predstavi v/ soboto 30.' 10: ob 18, uri m 'v, nedeljo,.31, 40 Ob 17: uri. MLADINSKA PREDSTAVA:. AVANTURE. BELEGA OČI NJAKA, ital,, ;milad;,. v 'nedeljo 31. 10.' Ob 15. uri. ARABSKE PUSTOLOVŠČINE, amer. pustolov,, predstavi, v soboto 6, 11. ob 18 uri-in v'nedeljo 7. 11. ob 17. uri. KAKO IZGUBITI. ŽENO IN NAJTI LJUBICO, ital. erot, komed:, (predstavi v soboto 13, 11. ob IS: uri in v nedeljo 14. 11. ob 17. uri. MLADINSKA PREDSTAVA: ROBIN IIOOD, amer. vestern, predstava v nedeljo, 14. 11. ob 15 uri. Za ogled se priporočamo! Človek in alkohol (7) Alkoholik in sodelavci Alkoholik ni sposoben, da bi se glede' svoje situačije'šoočil s svojo okolico oziroma , j e trezen povsem nebogljen, z okolico pa se sooča edino prek alkohola. Alkohol mu pomaga, da probleme in konflikte ppenostavi, jih potlači; se jim izogne,- ali pa jih spremeni tako, da zanje obtoži druge. Alkoholik ne trpi kot drugi ljudje, ki se znajdejo v stiski. Če mu je hudo, si hitro pomaga z alkoholom. Alkoholik .je potreben okolici,' kot njena: neuspela kopija,.. Vsili se mu vloga slabega; neuspelega in negativnega'Slana te okolice. Le-ta ga. namreč potrebuje kot svojega' delegata, »poskusnega kunca«, ki bo namesto nje uresničil'- tisto, česar si- ona ne drzne, -govoril'•tisto-, kar se ona boji izgovoriti in izživljal tisto, kar ona zatira. ' Tatoo. lahko . alkoholik postane ze,lp potreben svoji okolici, ki se. ga zafes .sramuje, toda brez njega ne- more, boiri se proti njemu,, a ga ne-da od' sebe, ‘ki »že-lik spremembo njegovega; vedenja, toda je ne dopušča. Obstaja Obojestranski interes, nezavedna, 1 mptivacija, da se »igraTne prekine. Zato je razumljivo, da, je enpsitransflti pristop. y zdravljeniju, alkoholizma (ko se. o-bravnava le alkoholik, okolica pa se pušča, ’ vnemar), nesoriselen. Takšno, zdravljenje, vzdržuje, alkoholizem, a ga ne zdravi. Takšpn delni 'način zdravljenja, ustreza tu-d ialk-pholiku, -ker mu daje Status bolnika,- pušča pa alkoholizem. Ni dovolj, da dosežemo; abstinenco alkoholika, ne pa tudi njegove’ o-kplice. Ce šef' iz; .kakršnihkoli; razlogov nasede alkoholikom in se občasno,. ali redno vključi y njihov pivski krožek«, ali Se pusti od njih korumpirati s podarjenimi, steklenicami kakšnih. • »domačih specialitet^;. se- bo v svojem de-iovnom kolektivu za vedno onemogočil, Nikoli, Več ne bo mogel proti' alkoholikom, ustrezno,' ukrepati, ravno, obratnoTtA prisilili, ga Jjodo., d.a :jih’ ščiti, do skrajnih meja. Ce ;pa. je šef alkoholik, je s svoj imi, alkoholiki usodno pove-%an, da mora, z njimi vzajetilno hraniti tudi svoje alkoholične pozicije. Gospodarska, škoda Velikost; škode, ki jo, trpijo delovne organizacije .zaradi alkoholizma', si je ' najlaže 'predstavljati ob opisu vpliva alkoholizma na piodk^i^hnoaii . Produktivnost: - dela je. seštevek različnih dejavnikov, od- katerih je odvisna,, delovna učinkovitost. To so zainteresiranost ža delo Samo in;, njegove rezultate, ljubezen do. dela, zbranost, hitrost reagiranja, visoka stopnja duisevno-mi-šjčn-e usklajenosti, vztrajnost, točnost, ekonomska motivacija. Alkohol, negativno, vpliva, na. vse naštete dejavnike r, Z:nag,sbjre(no, jer. dpOsRzago, da te zelo. majhne količine,, alkohola v krvi motijo refleksno, reagiranj e v procesu prespje. in, odločanja. Duševne m mišične • funkcije so načete j že pri zšelo majhnih, koncentracijah . v krvi. - Vidpp , posledice .. alkoholizma mpd, člani, kolektiva pa Sp. kažejo: kot-, zanjujahje,. 'službe, .predčasno odhajanje -' z. dela,., kratki';. dopusti, pogosti.bplniški staleži, čedalje manjša za^uresiranost za, dejo, motnje- vT..medsebojnih odnosih. V družbenem, sektorju«’ izostane y Jugoslaviji, vsalk, dan z dela 127.000, delavcev, od. tega 68.Qpo zaradi posrednih ali, neposrednih posledic alkoholizma 1% alkoholiziranosti. Tako izgubimo np- lpto v- .državi 25- milijonov delovni!» dni, samo, v družbenem.: sektor j u (podatki iz leta 1973). Če. pa, alk-ohoilizem. opazujemo predvsem z. vidika, delovno;:učinkovitosti,. lahko- rečemo, da .se. alkoholizem: med delovnimi ljudmi kažerpčedvsem -v pogosti odsotnosti .2 dola, v slabšanj« . telesnega in duševnega, zdravja, in, s. tem v pojemanju delovnih, moči: v/ invalidnosti:: v. gmotnem:-osebnostnem in družbenem, propadanju: alkoholnih;., bolnikov /in., njihovih, družin ter. dodatnih materdalniht obremenitvah družbe, .ki mora. vzdrževati; razmeroma- -drage .institucije za. -zdravljenje, in rehabilitacijo bolnikov, čeprav je teh' institucij še vedno odločno premalo. 'i- (Se. nadaljuje) OB TEDNU OTROKA Otrok v pomladi Samo. otrok lahko sliši letrmetaija in razcvet irože v pomladi. ' Samo otrok, za ptico leta pod nebo, ža pšenično, bilko, makftm v (travi. : Samo trok za ptico, leta pod' nebo, z oblački ipahijačfki se -dviga'lahno. Da, isamo; otrok znova in znova • sanja graVljicb o pomladi. Otrdk ¡zna s pogledom in smehom tkati ljubezen, zgodnjega'jutra. Nihče mu ne zameri, nihče , ne brani, če razpne v širni pomladi. Otr,oci so kot odmevi zvonklamja-iz davnih -dni ¡preteklosti.' Zvedavi vihira-vi-so njegovi glasovi, kadar sprašujejo Zalkaj prihaja noč na zemljo v pomladi. Vida Logar. POUČUJEMO TUJE JEZIKE PO DOPISNI METODI ČE ZARADI ODDALJENOSTI OD 'ŠOLSKIH •• CENTROV ALI POMANJKANJA 'ČASA NE MORETE OBISKOVATI BREDA-VANJ, PRÍDITE! 1. SAMI SI BOSTE DOLOČILI ČAS, RITEM IN DOLŽINO ŠTUDIJA "2. STIKE S SVOJIM PROFESORJEM BOSTE VZDRŽEVALI:' — PJSMENO OSEBNO, ČE ŽELITE — PO TELEFONU - 3. PROFESOR VAÍM BO POSLAL NAVODILA ŽA UČENJE 4. VI PA NJEMU NALOGE, KI jlH BO POPRAVLJAL IN KO-' MEÑTÍRAL 5. PO ŽELJI VAM BO PISMENO, OSEBNO Ali TELEFONSKO RAZLOŽIL ČESAR NE BOSTE RAZUMELI 6. PREJELI BOSTE UČBENIK, PRIROČNIK ZA SAMOSTOJNO UČENJE iN KASETO CENA *2.300 DIN POKLIČITE ALI PIŠITE NA DOPISNO, DELAVSKO 'UNIVERZO UNIVERZUM, LJUBLJANA,; PARMOVA 39 - TELEFON: 061 310-021, 312-141, 312-133 Doslej 131 kršitev Vsi (plani in ismeriiice za nadaljnje gospodarjenje1 v naši državi so’; usmerjeni 'k 'večji proizvodnji, za '¡kar 'pa fe 'seveda"po-” trebna tadi delovna disciplina. Ta pa v naši deldvni organizaciji ni najboljša. Iz-.p'odatkoV._j.e razvidr. fro, da (nas tudi tren/btne težavd, ' š katerimi so ¿rečuje Inaše gospodarstvo, še nisb izučile. Ne žave-damo se, da smo-vsi odgdVofhi ža' gospodarjenje baše pd in posredno tudi celditnega jugoslovanskega gospodaisj-va. Disciplinska 'komisija DO Steklarne Hrastnik je od 11. 3. 1932, ko je bila Ttitenwah'a--4ra • splošnih ' volitvah pa do danes, imela šest sej. Na teh ¡rejah je obravnavala škuipno 131 .kršiteljev delovnih Obveznosti, in, „ sicer: je biilo ; teh kršiteljev iz: TOZD' ročna in polavtomatska' predelava steklene iaase-v— 50 -kršiteljev, TOZD avto*-' fnatska predelava steklene mase — 51: kršiiteiljev, TOZD dekorimi-ca 's satinlitoičo — 6 kršiteljev, TOZD orodjarna s strugarško ei-želersko delavnico —. 4 kršitelji, TOZD 1 energetika s jkljueavhičar-isfco d&lkvriieb — 1'3 kršiteljev, : Delovna .Strpnost skupnih 'služb ?'-kršiteljev.-... Kvalilikacijsika strdktura kršiteljev je hašte&nija: riekvaliflcirani , — 55 kršitev, -polkvaHlicrrani ‘25 kršitev, kvalificirate 42 kišiitev, . višVKblkvalificirani 9 kršitek. • ' 'Disciplinska komisija' Je "za štor-jene. prekrške . izrekla: naslednje u-krepe: ‘opomin 60 delavcem, javni .opomin. 32. delavcem, razporeditev na druga dela 5 dalaivceon, prenehanje ¡delovnega raztaerja pogojno 15 delavcfem, prfenehanjte de-'T(S^S^a“*?^fi8f38r”fO “ttSISVCSifi',' denarno kazen 1 delavcu, disciplinski postopek je ustavila proti 8 delavcem. To so1 številke, nad ■katerimi, is e velja' zamisliti. Vsalk izmed nas, 'ser bo moral -vsaj.malce potruditi ter bolj ■ paziti, 'kako (bo ravnal d z. družbenimi-1'siiadštvi1, kdaj- pa kdaj pa tudi sodelavca opozoriti na ne* pravilnosti, ki. «e dogajajo. J. U. ZAHVALA Zahvaljujem še vsem. sodelavcem in topilničarjem y zmd-sami za prelepa darila, ki ste mi jih p.okloniili, . ko sem .odhajal v pokoj. Darila mi bodo drag in trajen spomin na vas in na čas; ki smo. ga preživeli ob ;de|u. ,io si delili dobro ter slabo, tako kot je to pri vsakem 1 delu.' Delavcem na A banji izmene Haberl prav tako iskrena hvala za izkazano pozornost ter darilo, ki mi bo trajen spomin in vodilo v nadaljnjem življenju. Želim vam obilo delovnih uspehov,. medsebojnega razumevanja, kot tudi osebne sreče. Jernej Plazar ZAHVALA Ob mojem odhodi! v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavcem izmene Lipar, Doiberšek, Brglez ter administraciji TOZD 2 za prelepa darila; Posebna hvala izmeni vZbreM—MMič*—Peklaj. Vaša darila . me bodo vedno spominjala na vas;. dragi sodelavci. f 'Pri nadaljnjem delu -pa vam želim obilo delovnih uspehov ter medsebojnega tovariškega razumevanja in sodelovanja. . Vsem še enkrat iskrena hvalil!' . Eva Lendero ZANIMALO VAS BO •JULIJ 1982 SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD 1—Roična in polavtomatska predelava -steklene - mase * -PERKOVIČ Mij at j— odriašalec stekla. TOZD 3 — Dekorirnica in šatinirnica MILINOVIČ Branimir — dosiav-Ijalec stekla,- TOZD 4 -ri Štrugarsko čizelerska ‘ delavnica* STOKLASA Ivan — kovinostrugar. | TOZD 2 — Avtomatska predelava steklehe masé • HADŽIČ Rahman — oidriašalec paketov, KOBRIČANEO Vlado -strojnik, FERME- Mar jan — štroj-hik, EOVRIČ Branko — delavec Težak vTtnesami. " TOZD 5—- Energetika iiioštale delavnice - ZAJEC Roihan —- delavec težak ha transportu, :bsss ■ KUHAR 'Milena — delavka v skladišču gotovih izdelkov, KOVAČ Tanja.— kurir 'ETO ‘‘(za 'določen čas). PREKINILI DELOVNO RAZMERJE SAMOVOLJNO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE TÓZD 1 — Ročna in polavtomatska predelava steklene mase 'HODŽIČ' 'Mirsada"1 —' odtiašalka' stekla. , TOŽB 2 jr- Avtomatska .predelava steklehe masé BABIČ Džafer delavec (na kanalu, IGAŠPARUT Rajmunt — delavec ina kanblu. SPORAZUMNO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE TOZD 1.— Roična in polavtomatska predelava stékléne mase ■KALUBER !Br-umo-----strojni »ste- klar. TOZD 2 — Avtomatska predelava steklene mase ’ REŠID0V1Č 'Enisa- — kontrolor stekla." ODŠLI V JLA TOZD 1 — Ročna in polavtomatska predelava, steklene mase. ŠUNTA Milan • e— predstiskalec, KASUMOVIČ Žahid — odnašalec stekla. -' TOZD 2 —- Avtomatska predelava steklene mase MEHIČ Husein —, vlagalec v gillon, ŠPEGLIČ Antdn — vlagalec v gillon, BRČIN Mileiiko delavec na ’kanalu, ZGONJANIN Zlat" ko -— delavec v skladišču rhode-iov; ZAHVALA ■Gib odhodu v polkoj .se. iskreno žaliva!jejgm — Zidarjem iri šamoterjem, ikot tudi., drugim delavcem v TOZD 5, ki ste mi poMojiili prelepo darilo. Iskrena hvala aa iizikazhno pozornost tudi delavcem in delavkam TOZD 3. Vsem pa želim obilo delovnih uspehov pri. nadaljnjem delu.'. Franc Lipovšek TOZD 5 Tr Energetika in ostale delavnice SAKSIDA »Kazimir — elektrikar,' •STRITAR Mhrjan 'II'—' ključavničar. 'UMRLI TOZD 5 — Energetika in ostale delavnice MAJCENOVIČ Marino .—delavec teždk na transportu. INVALIDSKO UPOKOJENI | DSSS ■ RUPNIK Marija ; f— delavka v skladišču gotovih iždelkov. TOZi) 1—Rbčna in polavtomatska predelava stfeklene mase ._ -SALOBI.R E.avlrtSiJzpihaitka.ste-kla, UPokojENr TOZD T—Rbčna in polavtomatska predelava steklene mase gOdICELJ Dora — kOritroldr 'šteklHT'" TOZD 2 J—. Avtomatska predelava Steklene maše LENDEROI Eva —J kontrolor stekla. : Vsfem upokojenim želimo še Obilo trdnega zdravja ih osebne sreče! POROČILI SO SE KAISER Metka in PODMENIK Samo ter MEŠIČ Šemsudin in HRNllIČ Hedija KRVODAJALCI GOSTIČ Pavel, flALZER Vilijemr KAJTNA' ‘Franc, • MAURER Oskar, PLAZAR Pavel, ROTER Maksimi-' lijan, RANCINGER .Zdravko, RIZ-VIC Omer, ROTER Vida, SOTLAR Darinka, ŠRENK Drago in VOL-FAND Alfred iz TOZD 1; ter RESMAN Darko iz TOZD 2. , BIZJAK Izidor, CEPIN Franc, UETlC “Jure,. GOŠLER Ivah, HRUP' Branko,¡KNEZ Jože,.KRIŽNIK Ivan,. KOROŠEC Stane, KREJAN Jože, KOVAČ Martina, KRIŽNIK Ivanka, ORSAG- Rado, PODMENIK Branko, -RANCINGER Robert, SPA-HIČ HOM. »im. ZALETEL Miriko, vsi. TOZD i; JANČAR Ivan, TOZD 2; PREŠKAR. Vlado in PUST Vojko TOZD 4. Krvodajalci, iskrena vam hvala za humano dejanje! ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iz sr-: ca zahvaljujem vsem, ki ste • prispevali- sredstva-za prelepo -darilo, ki mi bo nadvse drag in t trajen spomin ;na Vas in na čaš," ■ ki „smo »ga preživeli ob delu. Želim vam veliko zdravja,; ‘ . šrečfr' in -zadovoljstva, celotnemu ■¡kolektivu Steklarne ¡pa ve- < ! liko delovnih uspehov, Nada Jamšek f Nagradna križanka SESTAVIL: KARLI DREMEL a. POŠLJITE REŠITEV FILMSKA IGRALKA VERSO IS PLAČILNO SREDSTVO 10 SARAJEVSKI POPEVKAR PORODU IZ TRAVNIKA NJE PLUGA TUJE ŽENSKO IME LEVA STRAN BILANCE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (MICKEV) G10.1981 V ATENTA. TU UBIT EGIPTOVSKI DRŽAVNIK 10 VRSTA UMETNEGA VLAKNA ŠE N£D0» KAZANA TRDITEV REŠITEV TALCEVJZ ZAPORA l i NAGRADA VAS ČAKA REKA SKOZI PARIZ EKSCEPCUA mesto v AMERIŠKI ZVEZNI 1 . DRŽAV I V/ISCONSm 4. REŠUJTE KRIŽANKE OSKAR DAV ICO SPARINA PEVEC PESTNER 7ENIQA MOŠKI POTOMEC STANE DOLANC GREGOR STRNIŠA VLADIMIR NAZOR sit» uaojjj UJ rfi rfl < oO >OOX 0(0 SESEK - ' : PEROCI DARUVAR HRVAŠKI .PETROL* MAKED0N* SKO KOLO LONČENA PIŠČAL OVALNE OBLIKE REKA V ANGLIJI OKONČINA MESTO V NIGERIJI KRVNA SIROTKA TRŠČICA SVOD NAD NAMI PEVKA PRODNIK NEPOKLICNA ŠPORTNICA IO ČAS BREZ VOJNE ŠAHISTKA KUšNIR DELAVSKA ENOTNOST FILMSKA IGRALKA DUNAWAY PRITOK RENA V ŠVICI MLEVSKt IZDELEK ANDREJ HIENG GORIVOTA PLAVŽE ANNA KARINA SOCIALNI POLOŽAJ LETNI NA RDEČA POLJSKA CVETICA p film. igral* KA WEST SMER POTI (LATINSKO) 08RAZEC, VPRAŠALNIK IZRASTEK NA GLAVI SPREMLJEVALCI VENERE ŠAHOVSKA FIGURA PEVKA VILE« AMERIŠKI } FILMSKI IGRALEC (JAMES) oroKoa LOŠINJU TROPSKI VETER PERZIJEC SRBSKI PESNIK (MILAN) ČEŠKO DA VEČJI KOS PO» HIŠTVA AKADEMSKA STOPNJA B ŠAHOVSKA FIGURA NAŠA NAJ* DALJŠA PEKA DEBELO. KOSMATO SUKNO . VERGILOV 2NAMENI* Tl EP KRVNA .CEVČICA* PLEMIŠKI NASLOV KRIŽEVCI PODOBA, FIGURA GL. MESTO TURČIJE MAZIV KUCA FRANCOSKA POPEVKA. MCA lSTLVlS) OČE Število s Šestimi NIČLAMI NRAVO» ! SIOVJE j EMIL MOLDS KAREL i ERBEN | • • ' ' M IVAN LEVAR KUTINA SELEN MILENA ! DRAVI C ANGLEŠKI PESNIK (THOMAS STEARNS) ESTONEC ; raÍinar . . . \ - -• J'.'..•■i PRI STOJ* ! BINA SLOVENSKI NARAVO* SLOVEČ (MIROSLAV) '. I VOLOVSKA ANTILOPA • . . . . , •] ŽENSKI i PEVSKI i GLAS NAGRADNA KRIŽANKA , Med_ reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem: nagrad 1. nagrada 150 din - 2. nagrada 100 din .3. nagrada 70 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodp v Uredništvu do torka 26. oktobra. NAGRAJENI REŠEVALCI ' Za nagradno križanko, objavljeno v septembrski številki »Steklarja«,smo prejeli 8 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 150 din: Nada Goš-ler, •• - 2. nagrada 100 din: Jože Miklič,, upokojenec, : 3.—7, nagrada po 70 din: Zdravko Potušek, Silva Rot, Marjana Bregar, Franc Seničar in Justina Zmazek.- REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: sputum, kapok, Nodilo, Tamara, oseba, aparat, anorak, padavica, Ivo, Nora, L. U., Aladin,. Sak, verbena, ASKA, štopar, Est, Tigris, Tibpr, Artk, Aho,' riba, ovalnost, flirt. Ikar, L.. O., tast, Bospor, pora, Elo, Arsen, -Ira, citronat, ploha, čuk, malahit, Labin, eho, Kranj, a valit,, naglas, parke, Nataša, arhonrt. (D. K.) Za nagradni KVIZ ZNANJA iz septembrske številke »STEKLARJA« smo prejeli 40 rešitev. Pravilni odgovori so: 1. GLASGOW 2, SEIZMOGRAF - 3. BRON 4. GOTSKI SLOG 5. MONA LISA 6. DAKOTA Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagr a j eni: 1. nagrada 70 din: Vlasta Ve-rač, 2. nagrada 50 dih: Gvido Kosm, 3. nagrada 40 din: Franc Rot, upokojenec, ZAHVALA . Hvala Vam sodelavke in sodelavci na izmeni Oberčkal. Zelo iste. me presenetili .s. tako dragocenim darilom, ki ste' miga poklonili,. ko sem odhajala v pokoj in, ki me bo vedno spominjalo na vsa ta leta, ki sem jih preživela med vami. Iskrena hvala. Enako: se zahvaljujem pregledalkam izmen Haberl, Bičanih ter iz brusilnice. Posebno pa se zahvaljujem Reziki, ¡Sonji in Lidiji za pozgir-nost in trud. V. prihodnje vam vsem želim mnogo medsebojnega razumevanj a, delovnih uspehov in' tovarištva na delovnem- mestu, ki: mnogokrat pomaga v stiski in težavah v katerih se včasih nahajamo.. Lep pozdrav Dora Godicelj ZAHVALA Ob mojem odhodu, v pokoj se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem in Sodelavkam ter pregledalkam TOZD 1, za prelepa darila, ki mi bodo drag spomin Zahvaljujem se izme-novddji tov. Haberlu, za izrečene prelepe ¡besede ob odhodu. Posebna zahvala "pa izpihalkam Jožici, - ¡Miri, Milki in Gelčiki za vso ipožrtvovalnbst. Hvala vam. Želim vam mnogo uspehov ,pri nadaljnjem delu. Pavla Salobir DOPISUJTE V STEKLARJA UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — odgovorni urednik, člani: Jasna Rižner-Kosm, Aleksej Us, dipl. ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Ernest Sihur, ing., Karii Dremel in Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj II., Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15.1 v mesecu^ Naslova Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel, 814-622, interno 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK OKTOBER 1982 XI. kongres ZSMS - Novo mesto Pretekla ' so štiri leta in pred nami je- spet kongres ZSM Slovenije in ZSM Jugoslavije., Kaj je-pravzaprav 'kongres? To je najvišji organ ZSMS, ki se sklicuje vsaka 4 leta z namenom, da pregleda iin oceni., uresničevanje nastavljenih programskih ciljev £SMS 'v medikogresnem obdobju, priprave na kong|e% sp potekale iikozi vse leto. V naše sredine, kot tudi v vse, sredine, ¡kjer živijo in delujejo mladi, 'so bili podani osnutki gradiva za XI- kongres £SMS, ki so jih mladrobraiihava-ji ter inanje \ pripravili tudi piv bombe, ki Vam 'jih v nadaljevanju-v celoti objavljamo." Reš je’, da tu niso zajete vse pripombe, v glavnem so to problemi, za katere* ijiiladi jz naše občine, in naše .delovne brgahizaeijp:' smatramo, da §o premalo, nejasno ali pa šplolr niso upoštevani. Upajmo, da se-bodo problemi in napake, ki tarejo .mlade vsaj dedno poskušali rešiti in pretehtati na XI. kongresu, čearav smatramo, da kongres rji rešitev le-tega."' Pripombe je .priptavil-O' predsedstvo OK ZSMS Hrastnik, na dshb-yi pripomb 'in sugestij iž OO ZSMS Hrastnik. Gradivo se je narav tako obravnavalo v drugih grganih OK Z§MS Hrastnik. V ' celoti je osnutek programskih usmeritev za XI. kongres ZSMS pisap v zelo zahtevni be-Sedhi obliki, ki je morda' razumljiva le peščici mladim, ni pa razumljiva za srednješolsko, delav-Sko in1 kmečko mladino. To je tudi eden od vzrokov, da razprava v \QO, ZSMS ne poteka tako, koit b-i moralla pri obravnavi kongresnih materialov Skozi celo gradiyb programskih usmeritev je opaziti, da: se mladina nahaja v paši družbi v podrejenem položaju. Menimo; da imamo enakopravnost mladine urejeno v našem sistemu-.čeprav pa se v- nekaterih primerih mladina dejansko nahaja v neenakopravnem .položaju, šjar bi bilo -potrebno opredeliti natančneje in ne posplošeno. -■ V delu, ki govori o-specifičnem družbenoekonomskem položaju mladih opozarja na nizek odstotek zastopanosti mladih v samoupravnih organih in delegacijah. Takšna ocena za našo občino ni sprejemljiva, saj je odstotek mladih pa tem ¡področj udoikaj'visok. Zato menimo, da bi bilo piotrebne tli gpredeliii odgovornost mladih do nalog,, ki so jim zaupane.. Pri odnosih med starimi in * mladimi delavci; -bi bilo* po-trebno-b'o-lj opredeliti, ,'kakšne so možno- stii;. mladih delavcev 'za napredovanje na delovnem mestu. 1 ; Na podrto 6jiu • stahpvanjšlkega Vprašanja mladih, menimoj da . se' pri podelitvi stanovanj in kreditov ne. ocenjuje kot mlade drm žihie, ampak da : imajo - prioriteto, Slalbše situirane družine. Sistem* iZobražejfanjapje " prikazan j neprimerno, morda tudi popplen anar-: hržem, ‘ki* mladim zmanjšuje splošno izobrazbo v programih in jih. ,'Na, področju mladinskega .nrOj. stovoljhega (dela ni niti Z bdsedičo' omenjeno razvijanje bratstva in enotnosti, ki je ena najbolj pomembnih nalog na tem področju. Pri organiziranju, lokalnih MDA bi • se morali * opredeliti,' da -so strokovne službe dolžne dajati strokovno pomoč , -pri organiziranju MDA. Na področju SLO in DS se ne moremo strinjati iz oceno', da je sili v naglici sprejeto usmerjeno izobraževanje, * ter poenostavlja razlago ustavne svobode 'izbire' poklical’ s potrebami- združenega dela ,pri čemer odločno zavrača' in zanemarja strukturo nezaposle-’ hih. ‘Verjetno bi bilo -potrebno o-j ceniti, kako se je izkazala prva generacija mladih v usmerjenem izobraževanju Na .področju kulture ni poudar-: j ena amaterska - 'kultura mladih.. Pri vprašanju .mentorstva ni * pravilno opredeljeno le-to. Vse, kar' je'bilo narobe pri mentorstvu, ki; ga.(.imenujego. kot.,,»tutonstvo«, seda odpraviti, na napake pa pravočasno .opozarjati, ne pa takšno obliko dela 'zavračati * V dela, kjer se govori o ZSMS. kot množični - in najširši fronti mlade generacije, se.; razmere kri-; tnčn'0' obravnavajo, tako. da mladina ni'. del zavesjiniji 'družbenih sil, ki -se bore za diužbe-np -zastav- ; lj.ene cilje -nn. interese. V tekstu resi mladih-mlg ajdgo rdgov um i v. piše ».. . ZSMS ne more. imeti nobenih drugi .hinjeres.gv, kot sp m-.teresi -mladih Te interese -pa ne razčlenjuje in ne pokaže poti, kako jih uskladiti v .dejanskem: življenju in kako '.'organizirano pripeljati mlade v ZSMS. ZSMS .tudi strokovni.. organ-Lzato-r ušposabijbnij. To za našo občino ne velja. V naši občini vodi vso strokovno'organizacijo 'OŠ TO o-ziroima oddelek za LO. Še najbolj boleče v -tekstu »-čudno« j je opredeljena. zgodovina našega delavskega razreda, partije in NOB, Z besedo ni omenjena Vloga tovariša TITA in KAiRDELJA, kot vzoja mladih in borga zb., interesgr mlade generacije. Misel, - da; je ohranjanje revolucionarnih tradicij mrtva-, -ne drži. Mladina je bila v' Hrastniku in Revirjih . hbsilec reš volucije, danes zavestno ohranjuje te fradidije "ih je tvorni dejavni kv konceptu SLO ih DS. Revolucija' ni bila slučajna in tudi nebo nikoli’ poistaTa, ee jo bomo, o*-hrajnevali, dograejvali tildi' V se-* dan j eni 'težkem čas-u. ' Zgoraj navedene pripombe, ki so skup vseh mladih naše' o-bčine, upajmo se.bod'd pretehtale 'in ocenile tuidi na XL kongresu ZSMS. Xt kongres’'ZSMS*: So o vsem teni in še marsičem razpravljal v dneh oid 22., olktqbra do 24. oktobra v .Novem mestu Na kongresu. ZSMS bo sodelovalo, ppt 'delegatov, izvoljenih v OK ZSMS ih v dveh UK1 ZSMS p odva delegata izvo-ljena v DQ-D (družbenih organizacijah" in društvih), ki- so koJek- tivm plahi,ZSMS, iz JLA- bó -so-dé-' luyalo petnajst delegatov, pa elani' odbora za pripravo XI- kongresa in člani nadzornega odbora RK ZSMS, ker ; člani ikomi-sije - za sta-* tul-arha Vprašanja . in pritožbe ‘pri RK *ZSMS ■ Kongresa se bó torej’-udeležilo 330 -delegatov ni gostij e Delo' na XL ko-ngresu ZSMS bo potekalo v 'petih komisij alj;. m sicer: 1. Qruzbéno'ekon omski odnosi ' 2: -Politični sistem ' sociábs'tiÉoe-ga isamgiupfayljanja .;... 3. Za množično mpfíojhtino orga-, hiziranošt ZSSÍS 4. Za preobrazbo 'Vzgoje in izobraževanj a 5. Za razvoj kulture, množične; kulture, telesne kulture, ‘prostega časa m interesnih dejavnosti pila-' dih,j fta zadnji, seji predsedstva RK ZSMS šo obravnavali tudi predlo-!, ge za predsednika RK, ZSMS in predlagali Andreja Brvarja, diplomiranega inženirja matematike., ra, podpredsednico. Sašo Dragoš, diplomirana politologimja in za pod--pr.edsiednlka 'Bojana Žlendra, diplomiranega politologa. Poleg vodstvenih organov RK ZSMS so med drugim, predlagali, da je član .predsedstva RK ZSMS iz Zasavja Franc Omahne, iž o.bčme Zagbfje. . Kot je bilo sporočeno že Y eni - prejšnjih številk, so delegáti za. XI- kongres ZSMS iž 'občine Hrastnik naslednji: Mojca Ulaga, Rado . Gnjidič, Jože Gole, Rado Deželak in Andjetiko Kneževič. Delegati iz naše sredine bodo: sodelovali v treh razpravah, in Sicer; - — o zaposlovanju in štipendiran j.u .... L Ir— .0 ’Jculturi . j.—= o informiranju Kakšni bodo rezultati. razprav, zavzeta stališča in. spremembe, vse to in ,o: vsem tem bomo mladi informirani prek sredstev javnega. obveščanja, mladinskih '"časopi-. Sov, informatorjev... Po vsaki.', razpravi je potrebno potegniti"za-; ključek. Mnenja, sem',' da bomo.; mladi z delom "in zagnan ostjo do-. kazali, da so. vse pripombe ih kri-’ tilke', ki naš -v' zadnjem. času! .spremljajo, nerealne. Mladi naše"; delovna, bwganizaciije želimo po. tej-; p o,ti delegatom, ki srno jih .p'ré.diagal'í, da. nas'., zastopajo na ] .fcongresu, veliko uspehov. Tridno mpramd. ‘biti. odločni nadaljevati TITOVO delo in opravičiti Velikokrat' ''izrečene besede ii.ašega uči-.' telja in tovariša TITA: »... Drž‘d- ’ vi, ki ima taksira'mladino kot jé naša, se ji rti treba bati prihodnosti . -. ;« V' , ŠIMS 1982 Kot že osem let nazaj, so se mladi iz naše delovne organizacije tudi letos 'udeležili športnih iger mladih steklarjev Slovenije. Na sestanku, ki je bil lansko leto v Hrastniku, .saj so igre bile organizirane v Hrastniku, se je odbor za organizacijo ŠIMS dogovoril, da oiganiza'torstv-0 9. športnih iger mladih steklarjev prevzame Steklarna Steklo iz Slovenske Bistrice, j Lepo in sončno vreme je na igrišča steklarne v Slovenski Bistrici v soboto, dne 25, 9. 1982 privabilo več kot 120 mladih steklarjev, Iki so se pomerili v petih panogah, in sicer v malem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in pikadu. Mladinke pa s »tekmovale v treh, to je v kegljanju .streljanju in pikadu. Tekmovanja so se udeležili mladi iz steklarn Rogaška Slatina, Hrastnik, Straža, Samobor in organizator Slovenska Bistrica. ¡Prijetno vzdušje in res dobra organizacija ŠIMS 82 je privabila na igrišča veliko število občanov Slovenske Bistrice, katerim telesna kultura predstavlja del njihovega življenja. Mladi iz Slovenske Bistrice so za tekmovanje pripravili vrsto lepih pokalov in diplom ter reklamnih izdelkov, katere so pripravili sami. Sama organizacija tekmovanj je potekala brez zastojev in pri tem je potrebno pohvaliti mladinsko organizacijo Steklo Slo-venška Bistrica. Rezultati tekmovanj po posameznih panogah so naslednji: Moški Mali nogomet: -1. Steklarna Samobor 2. Steklama Rog. Slatina šola — učenci 3. Steklama Boris Kidrič Namizni tenis: 1. Steklarna Hrastnik 2. Steklama Straža 3. Steklama Rog. Slatina šola — zaposleni. Kegljanje: 2. Steklama Slovenska Bistrica 1. Steklarna Straža 3. Steklarna Hrastnik Streljanje: 1. Steklama Rog. Slatina šoja zaposleni 2. Steklarna Slovenska Bistrica ' 3. Steklarna Straža Pikado: 1. Steklarna Rog. Slatina, šola — zaposleni , 2. Steklarna Hrastnik 3. Steklama Samobor . ŽENSKE Kegljanje: 1. Seklarna Slovenska Bistrica 2. Steklarna Boris Kidrič 3. Steklama Straža Streljanje: 1. Steklama Rog. Slatina, šola '— učenci 2. Steklarna Rog. Slatina šola — zaposleni 3. Steklarna Hrastnik Pikado: ¡1. Steklarna Hrastnik 2. Steklama Rog. Slatina B. K. 3. Steklama Straža Po skupnem pregledu rezultatov je odbor na svoji seja, ki je bila po 'končanem tekmovanju, ugotovil, da je največje število točk za .pridobitev prehodnega pokala tudi letos prejela mladinska organizacija Steklarne Hrastnik. Tako šo mladi iz naše delovne organi-, zarije še za eno leto dobili prehodni pokal v čuvanje. Nekateri pravijo, da gre v tretje rado. Tudi organizator se je strinjal s tem, mi pa, ki smo se udeležili- športnih iger mladih .steklarjev, pravimo, da je bolije počakati db naslednjega leta, ko je organizator ŠIMS 83 steklama Samobor. . Tako je mladina vseh steklarn Slovenije in Hrvaške še enkrat pokazala, tokrat v športnem duhu in fer igri, kako Skupen, cilj poveže mlade ljudi,' ki so nosilci Titove ustvarjalne poti. Vsi udeleženci smo .si ob slovesu stisnili roke in si obljubili, da se naslednje leto zopet srečamo, Torej nasvidenje v letu 1983 na ŠIMS v Samoboru. Anita NA KRATKO Pozdravljeni! Vsak mesec, ko sestavljam tole rubriko, premišljujem, kako naj jo začnem, s kakšnimi besedami, izreki, frazami, da ne bi bila preveč enolična. Veseli me, da smo spet skupaj, da se je izhajanj e našega glasu nekako normaliziralo, 'čeprav je še vedno/problem dopisovanja, tako da borno morali vpeljati tekmovanje z nagradami, kdo bo več napisal v naše glasilo. Sem ¡pa prepričana /da tudi to ne bi pomagalo. Zdi se mi pri vseim tem najbolj pomembno /da še nismo odpovedali tisti trije, ki pripravljamo glasilo. .Verjetno' boste sami pri sebi mislili, poglej jo spat nekaj kritizira, toda to ni moj namen, ‘zato če vas zanima, kaj se je dogajalo v zadnjem me; seču, preberite kratke novice... — V mesecu septembru so v vseh OO ZSMS občine Hrastnik ponovno potekale javne razpravte o evidentiranih kandidatih za organe OK ZSMS. Pri 'pregledu le-teh smo ugotovili, da so med kandidati tudi mladi iz naše delovne organizacije, ki bodo zastopali za naslednje, obdobje interese' mladih .tafco v. naši delovni organizaciji, kot v občini. Volilna seja OK ZSMS Hrastnik je bila v prvih dneh oktobra, zato upamo, da vas bomo o podrobnostih lahko Obvestili v naslednji številki. — Na osnovi 56., 57. in 58. člena Statuta ZSMJ je- konferenca ZSMJ na svoji 8. seji, ki.je bila junija v Beogradu,- sprejela sklepe, da se skliče XI. kongres ZSMJ, ki bo v mesecu decembru — Letošnje tekmovanje Mladost v pesmi/ besedi im spretnosti bo organizirano v počastitev 90-letnice rojstva tovariša Tita, 40-letnice ustanovitev slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad ter v -počastitev XI. kongresa ZSMS. Letošnje • tekmovanje poteka pod nazivom »Socializem in vojna«. Posebna pozornost bo posvečena' tekmovanju v veščinah, zlasti tistih, ki vsebujejo element usposabljanja mladine v SLO m DS." Na tekmovanju bodo .sodelovali mladi iz KS, TOZD in iz šol ter vojaki iz kasarne Narodnega heroja Rajka iz Celja. -To je delček aktivnosti mladih iz naše delovne organizacije in v občini. Res je, da se vsega ne da napisati v Skupnih 'besedah, glavno pa'je, da se čuti delo mladih, kot dokaz, da mladi le nismo tako neodgovorni. V naslednjem mesecu pa kaj več. Zdravo! Anita KVIZ ZNANJA Po prejšnjih kvizih1 sodeč, vam vprašanja me delajo preglavic. Z akcijami, katere potekajo v letu kongresov, med katerimi sta -tudi XI. kongres ZSM Slovenije,- in XII. kongres ZSM Jugoslavije/ smo vam v tem meseau pripravili vprašanja, ki se nanašajo na pomembne prelomnice v razvoju nrladiniške-organizacije. Upamo, da vprašanja niso pretežka in da boste z odgovori nanj Osvežili spomin na pomembne dejavnike mladinske zgodovine. Želimo vam veliko sreče. 1. Delo in revolucionarnost mladih je bila prisotna že pred I. svetovno vojno. Katerega leta je bila ustanovna konferenca SKOJ? 2. Po ustanovni konferenci SKOJ se je mladinska zavest razširila po celotnem ozemlju takratne Jugoslavije. Imenujte imena 7 sekretarjev SKOJ, iki so delovali v tem obdobju? 3. V letih od 1920 do 1937 se je KP izoblikovala v organizacijo, kateri so delovni ljudje in kmečki ljudje lahko zaupali. Njena idejna in politična vloga se je 'v teh letih močno okrepila. Navedite nam, kje ih v katerem letu je tovariš Tito prišel na čelo komunistične partije? - 4. Mladina je v času II. svetovne vojne prispevala velik delež za osvoboditev domovine. Svoje delegate je imela tudi na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu. Sprašujemo vas po imenu legendarnega mladinskega funkcionarja, simbol mladih v novi Jugoslaviji, ki ga je okupator ubil na Glamočkem polju? ; 5. Po osvobodtvi je mladina odigrala pri izgraditvi nove domovine veliko vlogo in nalogo. Naštejte vsaj tri največje mladinske prostovoljne akcije, ki so bile v času razvoja nove domovine? . . 6. Letošnji XI, kongres ZSM Slovenije bo v oktobru 1982 v Novem mestu. Tu bodo mladi iz vse Slovenije v svojih razpravah izkazali pripadnost Titove in Kardeljeve poti in njihove ideje vtkali v današnji čas. Sprašujemo vas, v katerih krajih oziroma mestih so bili VIII., IX,, ter X, kongres ZSM Slovenije (to je leta 1970, 1974, 1978)? 1982. Za kongres smo iz naše sredine kot delegata predlagali tov. Borisa Volaja. — Ko tole pišem, je za nami že skupna .seja AO Steklar JU, ki je bila 8. oktobra v Steklarni' Pančevo. Na njej so obravnavali poročilo o delu in aktivnosti brigade Steklar JU ter sprejeli organizatorja brigade Steklar JU za leto 1983. Prek informacij smo izvedeli ,da je naslednje leto organizator' Steklama Zaječar, Več o zaključkih sestanka borno, upajmo, 'dobili vsaj do ¡konca leta. *—.Ker se bliža konec leta, se v OO ZSMS , Steklama . Hrastnik mladi pripravljajo na volilno-pro-gramske. konference, ki naj bi bile zaključene do decembra. Predsedstvo KS ZSMS pripravlja postopek evidentiranja kandidatov za predsednika, podpredsednika in sekretarja ZSMS Steklarne Hrastnik. Mladi bomo sami iz svoje sredine predlagali kandidate - za zgoraj naštete funkcije.