Učiteljski Tovariš
^^^	;„ ,,nm„n ■ iinhil/irta. Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisen
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo In uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Clanl pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Naše podrobne zahteve glede vladnega projekta šolskega zakona.
Tudi osnovnošolsko učiteljstvo se pritožuje o nevzdržnosti materialnega položaja učiteljstva. — Zahteve po posebnih dokladah k plači.
(Sprejete na seji širjega sosveta Pov. UJU — Ljubljana na Zidanem mostu
dne 8. decembra 1928.)
Ker smo postavljeni pred izvršeno dej» stvo ,in se moramo omejiti le na najnujnejše predloge za spremembo vladnega projekta šolslklega .zakona, se sklicujemo na predloge, ki jih je v tem pogledu izdelala anketa po» verjeništva UJU — Ljubljana leta 1927. in ki veljajo rv največ primerih še danes.
Iz predlogov še posebej podčrtavamo v izvlečku sledeče najnujnejše zahteve:
Šolska obveznost.
Določbe člena 9. in 10. glede šolske ob» veznosti so za nas absolutno nesprejemljive in so se napram prejšnjim projektom še po« slabšale, ker ne vsebujejo nobenih diferenci» ranih določb v glavnem delu projekta za po» krajine z razvitejšim šolstvom in Iker je od» padla v glavnem delu zakona določba, da ostane osemletna šolska obveznost tam, kjer je že izvedena, neokrnjena. Naši predlogi in protesti se ¡niso ni malo upoštevali in tako prihajamo ponovno do zaključka, da sei vpra» šanje šolske obveznosti ne da s splošno, za vso državo veljavno zakonsko določbo dru» gače kot okvirno rešiti in so specialne do» ločhe za njegovo stvarno jjreditev v posa» meznih delih države neobhodno potrebne.
Za slovensko šolstvo imajo določbe tega zakona lahko katastrofalne) posledice. Kot skrajno' reakcionarno za naše razmere mo» ramo označiti doloobo, ki dopušča stalno omejitev rednega pouka na prva štiri šolska leta. Naperjena je naravnost proti kultur» ¡nemu dvigu širokih plasti kmetskega ljud» stva, ker1 iza mesta se ta določba ne bii nikjer uveljavila.
Odklanjamo tkzv. skrčeni pouk kot nič» vreden surogat rednega pouka, zahtevamo izenačenje šolske obveznosti :za vso Slove» nijo vsaj v izmeri, kakor obstoja v maribor» siki oblasti. Akd že ne korakamo naprej, vsaj ne moremo dopustiti, da bi korakali nazaj.
Materijalne zahteve učiteljstva.
Opozarjamo z vsem povdarkom, da službeni prejemki po uradniškem zakonu ab» solutno ne ¡zadoščajo in daleiko ne dosezajo eksistenčnega minimuma. Narodna skupšči» na je to uvidela, ko je uradnikom I. kate:gio» rije, ki dosezajo znatno višjo plačo kot uči» telji, v zakonu o sodnikih priznala poleg ¡plače po uradniškem zakonu posebne do« klade. Isto predvideva zakonski projekt v srednjih šolah za profesorje.
Z vsem pravom zahtevamo enake dokla» de tudi zase, da se učitelju — zlasti onemu z družino — ne bo treba pehati za drugimi do» hodki ali pa živeti v pomanjkanju, ampak da se bo mogel z vnemo posvetiti zgolj svojemu poklicnemu delu. Sedanje naše gmotno sta« nje je nevzdržno.
Stanovanje za učiteljstvo.
Vprašanje primernega stanovanja in z njim združeno vprašanje primerne prehrane, je eno izmed najgloblje v naše >in šolsko živ» Ijenje segajočih vprašanj in zahteva že iz službenih razlogov samih nujne rešitve. Uvi» devamo, da bi gradnja brezplačnih stanovanj za marsikatero občino pomenilo ogromno breme, ziato učiteljstvo tudi brezpogojno ne zahteva brezplačnosti stanovanj, ker isto že
sedaj spričo odtegljajev za stanovanje po čl, 39. urad. zalkona ne obstoja. Te odtegljaje smatramo kot očitno krivico občinam, ker se državna blagajna okorišča na njih račun, ka» tero krivico je treba z zakonom odpraviti. Odtegljaji po čl. 39. urad. zakona naj se ste« k a jo v blagajno šolske občine in ji naj služijo za amortizacijo kapitala, izdanega za gradnjo učiteljskih stanovanj. Pač pa gre šolskim upraviteljem za upravljanje šolske imovine brezplačno stanovanje in se jim ta pravica pri nas ni nikdar odrekala ter se jim naj tudi v zakonu zagotovi.
Okrajni šolski odbori.
Da se nekoliko zajezi birokratizem kot nujna posledica centralistično urejenega šol» tsva, in pride ljudstvo in učiteljstvo v večji men'v šolski upravi do besede, naj se usta» novijo poleg oblastnih in krajevnih šolskih odborov tudi okrajni ali sreski šolski odbori, ki bi pravilno organizirani, lahko postali ini» cijativen faktor v šolskem življenju.
Skrb za kmteijsko in gospodinjsko nadalje» valno šolstvo.
V zakonu ni nikake odredbe glede sno» vanja, vzdrževanja in ustroja nadaljevalnih šol poklicno vzgojnega zinačaja, kakor kme» tijske, gospodinjske itd. in naj bi se projekt v tem pogledu izpopolnil.
Organizacija šolskih občin.
Določbe glede organizacije šolskih občin so nepopolno označene in se ne ozirajo na šolske občine, ki obstoje iz več političnih ob» čin. (Cl. 18.).
Šolstvo v industrijskih krajih.
Po dosedanjih naših zakonih imajo indu» strijska podjetja gotove obveznosti napram šolski občini glede vzdrževanja, gradnje in razširjenja šol. Vladni projekt takih obvez» nosti ne predvideva. — v škodo šoli in občini.
Učni načrti.
Podrobni učni načrti za vso državo, so stvarno nemogoči in pedagoško nesmiselni. (Čl. 39.).
Verski pouk.
Glede verskega pouka maj ostane prej» šnja formulacija dr. čajkovčevega projekta (čl. 50.), po kateri bi katehetje pri nas tudi nadalje poučevali veronauk. S tem bi odpadel čl. 186. prehodnih določb novega projekta. (Čl. 45.).
Maksimalno število otrok v enem razredu.
Maksimalno število toroik v razredu brez oddelkov inaj bo 50, 4 oddelki pa 40. (Čl. 48.).
Šolske zamude in kazni.
Odredbe o šolskih zamudah so nepopol» ne in bi jih bilo treba izpopolniti vsaj na osnovi izkušenj, ki so se pokazale pri iizva» janju Uredbe o krajivnih in oblastnih šolskih odborih. Kazni so pretirane, osobtio glede materijalne odgovornosti s strani predsed» nika. (Čl. 64., 65. in 66.).
Maksimalno število učnih ur za učitelja.
Število učnih ur na posameznega učitelja je treba splošno maksimirati (na 24) in ne ga določati po razredih. (Čl. 83.). Ker so imeli
šolski upravitelji že po sedanjih zakonih manjše število obveznih ur, zahtevamo, da ostane upraviteljem dosedanja ugodnost.
Materijalna odgovornost razrednika za inventar.
Materijalna odgovornost razrednika m inventar je ¡neopravičena in naj se črta ta določba iz projekta. (Čl. ¡84..).
Poročene učiteljice.
Zapostavljanje učiteljic poročenih z uči« telji napram učiteljicam poročenim z neuči« telji in neuradniki se jei poostrilo še bolj s čL 99 novega projekta.
Zato zahtevamo: 1. da se z /državnimi uradniki poročenim učiteljicam priznajo v tem osnovnošolskem zakonu polne dolklade v 'zmislu čl. 46. čin. izak., tako da ine bodo zapostavljene za učiteljicami, ki niso poro« cene z državnimi uradniki;
2. da se prizna tudi z učitelji poročenim učiteljicam pravica do odpravnine v zmislu čl. 153. alin. 2. čin. zak. odnosno pokojnina če jo doseže — in to brez vsake klavzule o »samovzdrževanju«.
Uvrstitev učiteljev gluhonemnic itd. ter učiteljic gospodinjskih šol.
Učiteljstvo gluhonemnic stavi zahtevo, da se uvrsti enako kot absolventi viš. ped. šol, s 30% dodatkom m učiteljstvo, 20% za ravnatelje ter 30»letno službeno dobo.
Učiteljice gospodinjskih šol z državnim strokovnim izpitom za meščanske gospodinj» ske šole zahtevajo' uvrstitev po čl. 7. čin. zak.
Zdravljenje v bolnicah.
Za zdravljenje v bolnicah zahtevamo drugi razred.
Kontraktualno učiteljstvo.
Iz tuje države prevzetim učiteljem, ki so bili tam iz nacionalnih oizirov odpuščeni in so po materinem jeziku Srbi, Hrvati ali Slo« venci, ako se prijavijo za državljanstvo SHS, naj se v napredovanje in penzijo vštejejo vsa službena leta, ki so jih imeli v tuji državi ter doba od njihovega odpusta do vstopa v dr« žavno službo, ako so se takoj po odpustu pri» javili za državljanstvo SHS in za sprejem v državno služba kot kontraktualni uslužbenci. Za dobo odpusta do vstopa v državno službo naj se jim priznajo tudi službeni prejemki.
Volitev zastopnikov učiteljstva.
Odločno zahtevamo, da zastopniki uči» teljstva ne pridejo v šolske korporacije po položaju, temveč potom izvolitve od učitelj» stva, kakor je to predvideno za učiteljice. V obče morama zahtevati, da se načelo de»
mokratičnosti upošteva v večji meri nego je to v zakonskem projektu predvideno ter da se ne pospešuje umetno birokratizacija šol» ske uprave.
Kadrski rok.
Zaščita službenega mesta ob priliki vr» nitve oziroma odsluženja kadrskega roka je premalo predvidena. Učitelji, ki morajo za» dostiti vojaški obveznosti, so itak že zapostav« ljeni za učiteljicami in vojaške službe opro» ščenimi učitelji, ker ne prejemajo v tem času ne pila če in izgube tudi služheina leta iz:a na» predovanje in pokojnino. Izi tega o.zira jim je zasigurati vsaj službeno mesto in zopetni sprejem v državno službo v večjem obsegu, kakor ta predvideva čl. 116. projekta.
Upraviteljska funkcijska doklada.
Upraviteljska funkcijska doklada, pred« videna v čl. 129. projekta je odločno premala in zahtevamo najmanj 300 Din mesečno do 3 razredov ali oddelkov in po 50 Din za vsak nadaljni razred ali oddelek. Doklada naj bo vštevna v penzijo in naj se oprostitev raz» rednega pouka izvrši pri 10 razredih odnosno oddelkih.
Sreski šolski nadzorniki.
Za sreskega šolskega nadzornika naj pri» dejo predvsem v poštev aktivni osnovnošlo» ski praktiki. Niti teoretični študij na višji pe>d. šoli, niti nadzornišlki izpit ne¡ moreta usposobiti dobrega nadzornika.
Nadzorniška doklada mora znašati z ozi» rom na važnost položaja in odgovornost me» sta najmanj 1000 Din mesečno in je 20% dodatek po projektu odlločno nezadosten. Enako, kakor upraviteljsko funkcijsko do» klado, je treba tudi to doklada vračunati v penzijo. (Čl. 133.).
Oblastni šolski nadzorniki.
Zahtevamo, da se jemljejo oblastni šol» ski nadzorniki načeloma le iz vrst sresikih šolskih nadzornikov, ki imajo najmanj 5 let nadzorniške prakse. Z ozirom na važnost in odgovornost položaja naj se jim odmeri najmanj doklado¡ v izmeri 1500 Din mesečno,
ki je vračunljiva v penzijo. (Čl. 138. in 140.). •
Podčrtavamo, da so to ie nekatere nuj« nejše zahteve in perdlogi iz spomenice Pov. UJU, ki jo je izdelala anketa Pov. UJU — Ljubljana leta 1927. k tedanjemu projektu osnovnošolskega zakona in te zahteve v in» teresu dobrega osnovnega šolstva ponovno podčrtavamo poleg drugih podrobnih za» htev, ki jih je Pov. UJU — Ljubljana pred» ložilo merodajnim faktorjem k sedanjemu projektu osnovnošolskega zakona.
Potek se e širjega sosveta na Zidanem mostu.
Ustanovitev Učiteljske gospodarske poslovalnice. — Izjava absolventov
višje pedagoške šole.
Že v zadnji številki »Učiteljskega Tova» riša« smo priobčili važne sklepe seje širjega sosveta, danes prinašamo podrobnejše poro« čilo o poteku te seje, ki se je vršila v soboto 8. decembra t. 1. na osnovni šoli na Zidanem mostu. Že ob /49. uri se je zbralo 12 članov ožjega sosveta k seji; ob Vi 10. uri so prišli predsedniki 28. učiteljskih društev Slovenije. Na sejo sta prišla tudi predsednik UiU tov. Petrovič in zagrebški poverjenik tovariš S k a v i č. Bilo je navzočih tudi nekaj absol« ventov višje ped. šole, ki sa prisostvovali seji kot gostje. Tov. Sk u 1 j je otvoril sejo z na« slednjimi uvodnimi besedami.
Poverjenikov nagovor.
Važna organizačna, kakor stanovsko po« litična vprašanja so pospešila sklicanje da« našnje seje širjega sosveta.
Potrebno je, da slišite poročilo o našem organizačnem delu, pa tudi o gospodarskem stanju poverjeništva, da ne bo potreba nepo» klicanim razburjati našega članstva z ne« osnovanimi poročili.
Intenzivno je delovanje naših društev in poverjeništva v idejni smeri. Čaka pa nas sedaj važna naloga, da damo organizaciji krepkoi gospodarsko oporo. Treba nam je ustanove, ki bo ckrepija gospodarsko moč organizacije, podprla naše domove in po možnosti razbremenila naše članstvo.
LISTEK.
Narodne pravljice iz Prekmurja.
(Priredila Kontler in Ko m p olj ski, ilustriral J. Vokač, II. zvezek, Maribor
1928, založil »Učiteljski dom«.)
Tam onstran Mure... leži ona pokra« jina, ki se je izogiba znaten del slovenskega izobraženstva. Vsakdo, ki ga vrže po pravici ali krivici tjakaj trda življienska usoda, pri» haja v Prekmurje z različnimi predsodki in naziranji, ki krožijo izven njenih meja na vseh koncih dn krajih.
Prav nič se ne smemo čuditi tem dej» stvom, če samo pomislimo, da se počuti prav» zaprav vsak človek nesrečnega na najboljšem kraju vselej takrat, če se ni zatopil v vse» obsegajočo ljudsko dušo tistega kraja, da bi našel njeno skrito bolest in tiho radost. In Če smo v Prekmurju iskali morda vse drugo razen čistega in resničnega obraza njihove ljudske duše.,., no — potem je neizogibno Posledično izoblikovanje doživetega spozna« nja v — notranje nezadovoljstvo.
V prekmurskem narodu je ostalo še naj« več njegove originalnosti: ljudskega značaja, naravnega življenja, nabožnega občutja in domačega narečja ... Sodobni slovenski Prek« murec je še vedno veren potomec nekdanjega
—	panonskega Slovenca. In če mu prideš s to zavestjo nasproti, zadobiš njegovo prija» teljstvo ob prvem spoznanju in odkritosrč« nem razgovoru...
Pred menoj leži zbirka narodnih prav» ljic iz Prekmurja, in sicer v lično vezani knji» žici s preko sto strani.
Knjiga vsebuje devetnajst domačih ljud» skih pravljic, izmed katerih se poedini prav» ljični motivi ponavljajo v raznih varijantah tudi v našem pripovednem slovstvu, sicer pa so večinoma vsem pravljicam skupni njihovi
—	osnovni elementi. Nadalje se pravljicam pozna njihova — izvirnost, ki jih dobro loči od nekaterih — umetnih pravljic iz domače in tuje mladinske književnosti. Poedini se« stavki v tej knjigi niso dolgovezni in razvle« čeni..., temveč so s svojimi stavki vred je» drnati in tako zaokroženi, da dopuščajo na» ravni človeški misli potrebno širino in glo» bino. Rekel bi, da je po ideji najmočnejši sestavek pravljica »Račke, mravlje in čebe« lice«, ki kaže neko nravno razmerje med ži» valmi in ljudmi. Ne vem pa razloga, zakaj ni ostal kak primeren sestavek tiskan v doma» čem prekmurskem narečju, torej v tisti ob» liki, ki živi med preprostim ljudstvom po va» seh in belih domovih.
S pomočjo prirediteljev je pravljice na» trgala liki spomladne zvončke na trati pred» vsem šolska mladina, za tisk sta jih izbrala in primerno uredila Kdmtler in Kom»
poljski, vmes jih je zadovoljivo ilustriral J. Vokač, tiskali in založili sta jih pa dvo» imeni učiteljski organizaciji. Celotna knjižica je torej knjževni in industrijski produkt uči» teljstva in kot taka še posebej — naša.
Knjiga naj le roma po Sloveniji kot tol« mač bogatega prekmurskega narodnega blaga, ki ni domačinom morda mrtev kapital, mar s več — duševno obličje panonskega Slovenca tam onstran Mure...	— Až. —
Računalo za abecedarje.
Kakor je potrebno nazorilo za roko učenca pri čitanju, prav tako moramo pri« znati isto nujnost pri računanju.
Eksperimentalna psihologija nas uči, da je zraven vizuelnega in akustičnega še po« sebne važnosti motorično sprejemanje učne« ga procesa. Vsak učenec naj ima zmiraj pri roki števne predmete: paličice., kroglice, plo« ščice za štetje in ponazorovanje množine, oziroma računske operacije, kajti: nazornost je trdni temelj računske stavbe.
V računalu iz Fromove stavnice so prak» tično združena srestva, ki izvrstno služijo na» zornosti v mnogih varijacijah. Računih) ob» sega:	i
1. Računski stroj z 20 kroglicami, ki so nanizane v naravni vrsti na jekleni paličici. Desetični vrsti sta raznobarvni; premer krog» lic 1 cm!
2.	20 dvobarvnih paličic za štetje in se» stavljanje obrazcev številk in črk.
Z njimi pa tudi smotreno spremljamo nazorni nauk s polaganjem raznih življenskih oblik. Primer: štiri enako dolge paličice. Po» nazorovanje: vodoravna, navpična., poševna, vzporedna lega. Življenske oblike: okvir, stolec. Obrazec številke štiri. Ornamenti iz enakostranskih štiri« in poševnokotov. Polo» žene oblike se naj tudi rišejo! Polaganje pa se vrši a) po naravi, b) po posnetkih predlo» ženega oziroma predrisanega, c) po navodilu učitelja (spominski diktat!), č) po domišljiji učenca, katerega individualnost se mora upo» števati.
Takšno delo ni nezmiselno igračkanje, temveč se z omenjenimi vajami spominska moč učencev oživlja, gineče predstave se vračajo z novo svežostjo in v novi zvezi, do« mišljiji malčkov je odprto novo polje delav« nosti. To delo je nadalje neprecenljiva pred» vaja risanja in pisanja, ker je izvrstno sred» stvo za pojmovanje prostora, za vežbanje očesnega merila in ročne spretnosti.
3.	V isto svrho' je na razpolago 60 razno« barvnih, primerno velikih in debelih ploščic iz. kartona za polaganje V teh»Le geometričnih oblikah: kvadrati, trikoti, krožnice; v sesta» vi: prave«, poševno» mnogokotniki in trapeci.
Znano je, da so barvne ploščice jako priljubljeni predmeti za stavljenje. Spremi» njajoč jih s polaganjem v kaleidoskop pestrih ornamentov (rozete, mozaike, tračne Jorna«
Po sklepu celjske skupščin,e, predlagamo današnji seji širjega sosveta »Pravila učitelj» ske gospodarske poslovalnice«, ki naj bo te«
melj naši gospodarski moči.
Z radostjo je učiteljstvo pozdravilo usta» novitev višjih pedagoških šol. Pričakovali smo, da so te šole prvi korak k uresničenju naših teženj po višji izobrazbi. Mesto, da bi postali slušatelji višje pedagoške šole naši sodelavci na polju osnovnošolske prosvete, naj se izločijo iz naših vrst in postanejo pro» fesorji in kratkomalo naši nadzorniki.
Po vsem tem kar vidimo in doživljamo, moramo ugotoviti, da smo se glede pomena višje pedagoške šole za dvig osnovnega šol» stva in njegovega učiteljstva motili.
Narodni skupščini je predložila vlada zakon o narodnih šolah. Učiteljstvo čuti po» trebo šolskega zalkona, ni pa v mali skrbi, če bo novi šolski zalkon pripomogel dvigu in razvoju naše šole. Naša naloga j©, da danes ponovno povdarimo naše stališče.
Stremljenj«1 slovenskega učiteljstva udru« ženega v UJU je bilo in je še danes, ustva» riti močno stanovsko organizacijo.. Za dosego teh idealov je storilo vse, kar je bilo v nje» govi moči. Predvsem smo skrbeli, da ojačimo lastne 'vrste doma, da združimo vse v njenem okrilju. Nismo zamudili nobene prilike, da ne bi podpirali enakih stremljenj tovarišev sosednjih pokrajin. Zavedamo se', da morejo ustvariti močno centralno silo le dobro orga» nizirane in delovne edinice. Skrbimo, da naj« demo bazo, na kateri se bomo lahko vsi iskreno združili v moč, ki nam bo priborila boljšo bodočnost.
Pozdravljam zastopnika UJU, tovariša predsednika VI. K. Petroviča, tovariša poverjenika B. S k a v i č a iz Zagreba, našega starega sodelavca tov. A. Gnusa in tovariše predsednike naših sreskih društev ter člane ožjegai sosveta. Otvarjam sejo širjega so» sveta in prosim tajnika tov. Kobala, da poda svoje poročilo.
Tajniško poročilo.
Po sklepu pokrajinske skupščine mora imeti vsako društvo na leto najmanj 10 se» Stankov, in sicer 5 društvenih zborovanj in 5 sestankov po krožkih. Le ona društva, ki imajo obsežen teritorij in slabe komunikacije, lahko zborujejo samo trikrat na leto; zato pa morajo imeti 7 krožlkovih sestankov.
Od 32 društev so do seje širjega sosveta zborovala vsa društva po enkrat, 10 pa po dvakrat. Organizacija šteje 2830 članov. (Po mnogih društvih je včlanjeno s posameznimi redkimi izjemami vse učiteljstvo Društve» nih zborovanj se je udeleževalo 67% član» stva. Udeležba manjših društev je procentu» alno številnejša nego je ona večjih.
Iz poročil je razvidno, da obravnavajo društva intenzivno naš materijalni in pravni položaj; prav pogosto so pa tudi teme peda» goškega značaja.
Ožji sosvet je imel doslej 2 seji. Prva se je vršila v Murski Soboti. Sklope je objavil »Učit. Tovariš«. Sir ji sosvet je zboroval prvič v letošnjem šolskem letu na Zidanem mostu.
Osrednji izobraževalni odsek vodi samo» izobraževalno akcijo. Šteje 120 krožkov. V počitnicah je priredil II. izobraževalni tečaj. Na njem se je dosegel sporazum med dvema v nazorih divergentnima skupinama. V duhu tega sporazuma je urejevan letošnji »Po» .potnik«.
Šolskoupravni odsek rešuje vse predloge in stavljena vprašanja materijalnega in prav» nega značaja.
. Odsek za kmetijsko in gospodinjsko na» daljevalno šolstvo skrbi, da se razvija to šol» stvo v zaželjeni smeri. Priredil je 8 tečajev s približno 300 udeleženci, ne vštevši razne večdnevne ankete in sestanlke.
Odsek za izvenšolsko delo učiteljic je skušal 'izvesti propagando za snovanje de» kliških krožkov ter sklenil letos pospešiti akcijo z osebno agitacijo.
Odsek za obrtnonadaljevalno šolstvo je sodeloval pri sestavi pravilnika za te šole in izvršil razne intervencije. Svoj program bo šele začel intenzivneje izvajati.
Odsek za kontraktualce je skrbel za uči» teljstvo, tki je moralo oditi iz Primorja. Se» stavil je spomenico, ki jo je poverjeništvo
mente), učenci igraje spoznavajo temeljne geometrične like. Zbujanje smisla za orna» mentiranje in vzgoja barvnega čuta!
3. Tudi številčnica ure se mnogostransko uporablja.
Dognano je, da imajo vsi učenci živahno zanimanje za vsako delo s tem učilom. Samo» delavnost, katero še podžiga medsebojno tekmovanje, jih vodi k zaupanju v lastno moč — k samostojnosti. Otroci delajo z ve» seljem in ljubeznijo — ni čudo, da so tudi uspehi temu primerni. Cena učilu 8 Din komad.
•
Z ozirom na oceno Mazovih računal po g. A. Lenarčiču, prof. moškega učiteljišča, ki je mnenja, da je isto praktičneje nego spre» daj popisano, pojasnim, da je računalo iz Fromove stavnice namenjeno predvsem ele« imemtarnemu razredu, v katerem se računa le v številnem obsegu do 20. V prvem šolskem letu bi bila torej uvedba M. stokrožničnega računala že celo nepotrebna. Sicer pa se go» tovo strinja večina šolskih praktikov s kri» tiko g. A. Osterca, ki svari pred splošno uvedbo M. računala, ker pospešuje to učilo mehanizem, ki je smrt razumnega računanja.
V isti oceni j;e. obglavljeno tudi rusko računalo. Mišljenja sem, da je M. računalo poslabšana izdaja ruskega.
Pri uvedbi učil pa je še zmiraj v veljavi načelo, da je za deco — tudi za »balkansko« — najboljše še komaj dovolj dobro.
From V., š. u.
predložilo na merodajnoi mesto. Sedaj je ustanovil sklad za kontraktualce.
Odbor »Mladinske Matice« 'pripravlja publikacije za bodoče leto in zbira naročnike. Ako bo naraslo število naročnikov na 15.000, bo odbor izdal 4 knjižice in bo začel poleg rednih publikacij '¡izdajati tudi izredne, da izpolni vrzel v naši mladinski literaturi.
Gospodarski svet si je stavil nalogo skr» beti za gospodarsko fundiranje organizacije in skrbeti za boljše uspevanje gospodarskih ustanov. Sestavil je pravila »Učiteljske go» sppdarske poslovalnice«, katere član mora biti vsak organiziranec.
Ostala vprašanja. Poverjeništvo je raz« pravljalo o projektu' zakona o narodnih šo» lah, o učiteljski šolski izobrazbi, o višji pe» dagoški šoli, o premeščanju in nameščanju učiteljstva po členu 71. ter o ureditvi celotne organizacije. Imelo je sestanek z zastopniki profesorskega društva v svrho gojitve skup» nih odnošajev. Po svojih funkcionarjih se je udeleževalo zborovanj okrajnih učiteljskih društev, posredovalo pri prosvetni upravi v mnogih organizačnih in osebnih zadevah.
O tajniškem poročilu se je razvila tcs stvarna debata. Radi preglednosti je dal tov. poverjenik v debato posamezne točke tajni» skega poročila.
K poročilu o O. I. O.
je podal tov. Vrane še kratko poročilo o po» teku letošnjega samoizobraževalnega tečaja, in je v njem povdaril predvsem dve kon» trastni tezi, radi katerih se je vršila že na prvem tečaju ostra debata in to: iPotom nove družbe k novi vzgoji — ter potom nove vzgoje k boljši družbi. Prva teza predstavlja revolucijsko, a druga evolucijsko pedagoško smer. Na drugem tečaju je bila sprejeta dru« ga teza. Ker uvidevamo vsi potrebo samoiz» obrazbe, priporoča nadaljevanje te akcije v smislu navodil drugega samoizobraževalnega tečaja. K tej točki sta govorila še tov. Vo» lavšek in Mlekuž.	t
Pri debati
o poročilu šolskoupravnega odseka
je bila iznešena le točka glede odtegljajev za upraviteljska stanovanja. Na vprašanje tov. Volavška pojasni to zadevo tov. Hren.
Nekoliko del j je trajal
razgovor o nadaljevalnem šolstvu.
Iznešeno je bilo predvsem hvalevredno dej« stvo, da skrbita mariborski in ljubljanski oblastni odbor za to, da se započne v Slove» niji z ustanavljanjem in širjenjem kmetijsko nadaljevalnih šol. Oba oblastna odbora dela» ta v soglasju z našo organizacijo. Če se zgodi kaka taktična napaka je to pripisati le nepo» znanju razmer. — O tej točki so govorili tov. Dobršek, Mencin, ,Musek, Štravs 'in Volav» šek.
O »Mladinski Matici«
poda kratko poročilo tov. Ribičič in povdari, da je sklenil odsek izdati poleg Kresnic, iz« virne slovenske povesti in knjižice o radiju, še knjižico o gospodinjstvu, a to seveda pod pogojem, če bo letos narastlo število naroč« nikov na 15.000, kar pa upa, da ne bo težko, ker je rok za nabiranje članov letos veliko daljši, nego lansko leto. V debato so posegli tov. Macarol, iMavrič, Skulj in (Grum.
Nato se je vršila debata
o premeščanjih oziroma namestitvah po § 71.,
nakar je bilo sprejeto v zadnjem »Učit. Tov.« objavljeno stališče.
Ker je
z ozirom na odtegljaje za nabavljalne zadruge
izstopilo Celjsko učiteljsko društvo iz Zveze državnih nameščencev, se je razvil tudi o tem vprašanju razgovor in so k temu podali svoja mnenja tov. Volavšek, Šestan, Hoče« var, Dobršek in Berce.
O vprašnju sodelovanja naše organizacije s profesorji
so razpravljali tov. Skulj, Žagar, Volavšek, Mavric, Skala in Dimnik ter je bilo na pod« lagi debate sprejeto stališče, ki smo ga že objavili.
S tem je bila debata o tajniškem poro» čilu zaključena in poročilo v celoti sprejeto.
Blagajniško poročilo.
Glavni blagajnik Rado Grum poda nato informativno poročilo o delovanju posamez» nih društev nasproti glavni upravi in našteva društva, ki so še na dolgu. Iz njegovega po» ročila uvidimo, da dolgujejo društva glavni blagajni 74.285 Din. Omenja tudi neredno poslovanje nekaterih društev, ki še do danes niso poslala članskih seznamov. Takih dru» štev je 10, in ravno ta društva ovirajo redno in točno poslovanje glavne uprave. Velika nerednost je tudi v pošiljanju mesečnih pri» jav, ki so pravzaprav baza vsemu vknjiže» vanju in obračunan ju. Mesečno prijavo mora poslati vsako društvo začetkom vsakega me» seca. A danes imamo še 5 društev (Gornji grad, (Kfozje, (Dol. Lendava, Marnbierg, Sv. Lenart), ki niso poslala sploh nobene prijave. Te nerednosti bo treba odpraviti, ker dru» gače ne bomo prišli nikdar do pravega redia. Blagajnik, ponovno povdarja, da naj vsa uči« teljska društva delajo na to, da se bo člana» rina plačevala vedno vnaprej. Na ta način se izognemo neredu in vseh mogočih dolgov, terjatev, opominov itd.
V svojem poročilu omenja dalje, dai pri» speva za pevski zbor UJU 18 društev, in apelira na ostala, da tudi ona žrtvujejo mali dinar za naš zbor, ki si je nadel veliko kul« turno nalogo in potrebuje neobhodno mate» rijelne pomoči.
Dalje poroča o finančnem stanju pover» jeništva. Predvsem omenja naše stanovske liste. Iz poročila in iz navedenih številk po»
snamemo, da so pasiva popolnoma krita z aktivi in ako bodo društva plačala dolžno članarino, bo ves dolg glavne uprave krit. Da se torej tega dolga iznebimo, zavisi le od rednega in točnega poslovanja društev. Bla» gajnišKo poročilo vzamejo navzoči z odobra» vanjem na znanje.
O blagajniškem poročilu se je razvila precej dolga, a stvarna dejjata. Predvsem se je debatiralo o obveznosti za< vse prispevke, ki jih je sprejela skupščina. Kritiziralo se je nediscipliniranost nekaterih društev, ki se nočejo pokoriti večinskim sklepom skupšči» ne. Med te spada tudi	i
sklep glede prispevka za pevski zboir.
Ako hočemo imeti trdno organizacijo, mo« najo biti vsa društva disciplinirana. Na pod« lagi debate, ki so se je udeležili tov. Šestan, Dobršek, Volavšek, Skiulj, Lulik, Arrigler, Ljubic, iskala Hren in Mlekuž, je bil iznešen sledeči predlog:
Vse organizačne dajatve so obvezne za vsa učiteljska društva UJU pov. Ljubljana.
Proti temu predlogu sta glasovala samo zastopnika dveh društev in to Celjskega in Slovenjgraškega.
Kier je v neposredni 'zvezii iz gornjim vprašanjem tudi vprašanje enkratnega prispevka 5 Din za Dijaški dom v Beogradu,
se je večina izrekla za to, da so društva v smislu sklepa pokrajinske skupščine ta en» kratni prispevek dolžna plačati.
»Učiteljski Tovariš«.
Ker je tov. blagajnik omenjal v svojem poročilu tudi .stanovske liste, se je pri debati o poročilu govorilo tudi o »Učiteljskem To» varišu« in to predvsem z ozirom na predlog Radovljiškega učiteljskega društva, naj bi se postavil za urednika našega stanovskega gla» sila lajik. Kcmstatiralo se je, da je to nemo» goče z ozirom na proračun, ker bi tak ured« nik stal mnogo preveč in so še drugi tehtni pomisleki proti temu.
Nekateri tovariši so bili mnenja, da ni list zadosti borben, drugi pa so zopet po» vdarjali, da le društva niso borbena in so odrekla.
Tov. Dimnik, urednik »Učit. Tov.« je povdaril, da je objavil v stanovskem gla« silu vse, kar so mu poslala društva v objavo. Slučajev, ki jih društva ne javijo, ne more objaviti, ker zanje ne 've. Čr.ne deske se ne brani, a oni, ki se pritožujejo', naj preskrbe točne podatke, za katere prevzamejo tudi odgovornost. Žalostno je, da sklepajo dru« štva resolucije brez konkretnih slučajev, na katere bi se lahko opirala. Neko garancijo mora imeti urednik tudi s strani dopisnikov 5n od (društev. Ker ni odklonil nobenega članka in ne dopisa, zato odklanja očitke glede premale borbenosti. Debate so se ude« ležili tov. 'Volavšek, Žagar, Dimnik, Hren, Šestan in Skulj.
Ob koncu debate je bila izrečena tov. uredniku zaupnica.
»Popotnik«.
Tov. Grum poroča o dopisu uredniškega odbora »Popotnika«, v katerem zahteva isti, da se zviša sotrudniški honorar na 500 Din za tiskovno ipolo in to z ozirom na to, da se pridobi »Popotniku« dobrih sotrudnikov strokovnjakov in se s tem revijo dvigne. — Ker pta stane že izdajanje lista v borgis tisku 5000 Din več kot dosedaj, je po njegovem mnenju z ozirom na preobremenitev prora» čuna nemogoče iustreči tej zahtevi.
Tekom debate je btilo govora tudi o po» godbi z Učiteljsko tiskarno in o možnosti znižanja tiskarskih stroškov.
Debatirali so tov. Grum, Vrane, Dobršek, Hren Skulj, Žagar, Ribičič, Dimnik in Ho» čevar.
Tov. Hren je podpiral Vrančev predlog za zvišanje honorarja sotrudnikom pod po» gojem, da vsa upraviteljstva obvezno naroče »Popotnik« za šolo in se tako zviša naklada vsaj za 200 izvodov, s čimer bi se kril po» višek.
Debata je bila . zaključena; s soglasnim sprejetjem sledečega predloga:
Prizna se letni izdatek 5000 Din za ti» skanje »Popotnika« v borgis tisku, a sotrud» niški honorar se zviša od 300 na 400 Din za tiskovno polo.
Naše stališče napram višji pedagoški šoli»
in pa tudi naše programatične zahteve glede učiteljske šolske izobrazbe, je bilo objavljeno v prejšnji številki »Učit. Tovariša«, vendar naj navedem tu nekaj podrobnosti iz raz« prave o tej zadevi.
Takoj po referatu tov. Mencina o gor» nji zadevi, je podal tov. Šilih, ki je priso» stvoval seji kot gost, naslednjo izjavo.
Izjava absolventov višje pedagoške šole.
Diplomirani absolventi višje pedagoške šole v Zagrebu izjavljamo:
1.	Soglašamo z zahtevo učiteljstva, da se mora reformirati učiteljska izobrazba na ta način, da mora vsak bodoči učitelj dovršiti splošno srednjo šolo in se strokovno izobra» žiti na posebni pedagoški visoki šoli.
2.	Dokler pa 'obstojajo učiteljišča v da« našnji obliki, stojimo na stališču, da smo mi prvenstveno usposobljeni za nastavnike teh šol. Povdarjamo, da naša izobrazba v stro» kovnih predmetih prav nič ne zaostaja za fa« kultetsko, medtem ko je naša pedagoško» didaktična izobrazba mnogo globlja in teme» ljitejša.
3.	Ogorčeno obsojamo akcijo prof. dru» štva, sekcija Ljubljana, ki nam hoče onemo» gočiti delo za naš bodoči .učiteljski naraščaj ter s tem odvzeti učiteljstvu možnost slehe.r» nega vpliva na lastni naraščaj. Odklanjamo
V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
očitke izpodrivanj in obsojamo vse poizkuse omalovaževanja diplomiranih slušateljev viš« je pedagoške šole pred slovensko javnostjo.
O stvari je govoril tudi tov. S k a v i č , po« verjenik iz Zagreba, ki je povdarjal predvsem potrebo, da morajo osnovno in meščansko» šolski učitelji imeti isti študij. Povdarja, da prevladuje danes mnenje, naj bi se učitelj« stvo izobraževalo po končani srednji šoli v posebnih pedagoških akademijah. iPrimerja filozofsko fakulteto in višjo ped. šolo. Prva je stara ustanova in se ne da prilagoditi .uči« teljski izobrazbi. Druga pa zopet ne odgo» varja, ker se predavajo na njej razni pred» meti, a metodiko vseh predava le eden. Vsak posamezen predavatelj bi moral predavati tudi metodo svojega predmeta.
Med debato je povdaril tov. Šilih še po» sebej, da so tudi absolventi višje ped. šole proti obstoju učiteljišč in da se bodo borili z nami za izobrazbo učiteljstva na pedago» ških oddelkih univerz.
Debata je bila zaključena po prečitanem stališču celjskega društva, ki se odločno za» vzema za fak.ultetsko izobrazbo ljudskošoi« skega učiteljstva in odklanja višje ped. šole. Radi obširnosti te izjave ne moremo prinesti v celoti.
Ustanovitev »Učiteljske gospodarske pošlo« valnice«.
Poleg drugih gospodarskih predlogov je širši sosvet sprejel tudi pravila »Učiteljske gospodarske poslovalnice«. S tem smo začeli izvajati svoj gospodarski program, kateri naj nam ustvari trden materijalen temelj za bor« benost organizacije.
Pri tej točki so se izvršile nekatere ne» bistvene izpremembe v projektu pravil Uči« teljske gospodarske poslovalnice. Poverjeni« štvo je bilo pooblaščeno, da izvrši v pravilih eventuelne izpreimembe, ki bi jih zahtevale oblasti, nakar so bila pravila v celoti sprejeta.
Stališče ljubljanskega pov. do Izvršnega odbora.
Tov. Kobal je podal kratek historijat celjske resolucije.
O tem vprašanju se je razvila živahna debata iz katere naj navedem nekaj bistvenih zahtev slovenskega učiteljstva: Vodstvo or« ganizacije naj p>reide na poverjenike oziroma pokrajinske predsednike, ker poverjeniki imajo zaupanje članstva in poznajo mjegove težnje. Ne stremimo za razdružitvijo UJU, temveč za njeno ojačenje, ki bo ustvarjeno z zaupanjem v vodstvo in pristopom hrvat« skega .učiteljstva. Močna organizacija bo ustvarjena le na podlagi pokrajinskih udru« ženj, ki bodo medsebojno združena na fede» rativni podlagi. Hočemo, da bo učiteljstvo v vsej državi delalo za organizacijo tako kot slovensko.
Tov. Petrovič, predsednik UJU se je takoj po referatu tov. Kobala zglasil k besedi, oporekal, da bi bila v novih pravilih .predvi« dena odprava poverjeništev, vendar če bo večina za to, se bodo sprejela pravila v sm!« slu maše resolucije. Odreka doslednost o na» ših zahtevah, vendar je mnenja, da je po» trebno slišati, kaj bo k vsemu rekla večina.
Zagrebški poverjenik tov. Skavič je govoril proti resoluciji in povdarjal, da je celjska resolucija* otežkočila stališče pover» jeništva UJU v Zagrebu in koristila njego» vim nasprotnikom med hrvatskim učitelj» stvo m.
Debate so se udeležili poleg navedenih še tov. Kobal, Ribičič, Mencin. Musek, Ho» čevar, Dobršek, Žagar, Dimnik, Skala in Skulj, ki so vsi povdarjali solidarnost sloven« skega učiteljstva v načelnem pogledu in za» vračali pomisleke proti celjski resoluciji.
Načelno stališče glede šolskega zakona.
Po tej debati je bilo sprejeto še naše na» čelno stališče k projektu šolskega zalkona in maš odgovor na napade, ki smo ga že objavili, o čemer je poročal tov. Dimnik.
Sprejeti so bili nato še
predlogi posameznih učiteljskih društev.
Ker je bil s tem dnevni >red izčrpan, je bila seja ob % 19. ,uri zaključena.
V. M.
Plpfptlitip test™ izdelki vedno v veliki izbiri, t IClC/H/ip Najmodernejši vzorci Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic.
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Sploine vesti.
—	Vesele praznike ter srečno in veselo novo leto! — želita uredništvo in uprti va »Učiteljskega Tovariša«.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega To» variša« izide šele po novem letu, ker je širji sosvet na predlog blagajnika soglasno sklenil, da prihodnji teden zaradi praznika in iz teh* ruških razlogov list ne izide.
_Seja predsedstva in poverjenikov UJU
v Vinkovcih. Kakor smo že javili v dnev* nem redu se je vršila dne 16. t. m. v Vin* kovcih seja predsedstva !in poverjenikov UJU. Zastopana so bila vsa poverjeništva izvzemši zagrebškega. Navzoči so- bili preds. UJU tov. Petrovič, tajnik Milijevič, nadalje tov. Milan Popovič, tov. Kutlača itn Lazare= vič. Ljubljansko poverjeništvo so zastopali tov. Andrej Skulj, R. Mencin in Iv. Dimnik. Predsednik UJU tov. Petrovič je v svojem obširnem poročilu podal slike dete, ki ga je izvršil Izvršni odbor. Dotaknil se je vpra* šanja org. listov, revizije čin. zak., izplačila razlik, Slovanske Učiteljske Zveze, višje ped. šole, Ferj. Sav. Učit., partizanskega prt* meščanja v Bosni in Hercegovini, amandma* nov za fin. zakon, projekta zakcina o na<rod« nih šolah. — Razvila se je obširna debata glede poedinih točk, v katero so posegli vsi navzoči zastopniki. Zastopniki ljubljanskega poverjeništva so branili stališče slovenskega učiteljstva, ki je nastopilo proti dernago* gi ji- ter za svoje specialne zahteve z ozirom na razvoj svojega šolstva. Pledirali so za okvirni zakon. Po izčrpani debati je bi.a «prejeta resolucija, ki so jo predlagali člani ljubljanskega poverjeništva, katera zahteva večje ozire na zahteve poedinih pokrajin ter poseben povdarek glede slabega materija!* nega stanja učiteljstva-, ki naj se skuša iz* boljšati tudi s specijalnim zakonom. — Sle* dila so zanimiva podrobna poročila- vseh po* verjenikov. Iz teh poročil je tblila razvidna slika položaja in teženj učiteljstva v poedi* nih poverjeništvih. Zal slika ni bite popolna, ker so manjkali zastopniki zagrebškega po* verj>eništva. — Nato je prišel v obravnavo predle g tov. A. Skale glede razstave, ki naj bi jo priredilo UJU za KMetnico organiza* cije. Predlog je bil sprejet, da se priredi raz* stava leta 1930., do tačas pa naj centrala in vsa poverjeništva izvrše vse priprave. — Obravnavalo (se je nadalje ra-zmerje med UJU in Čin. Savezom. Čin. Savez zahteva kot članarino od UJU 12.000 Din. Po daljši debati, in pojasnilih se je napravil sklep, da naj se priporoči poedinim poverjeni* štvom vstop v pokrajinske čin. organizacije. Poverjeništva naj se na to zedinijo, da na glavni skupščini Čin. Saveza- izvolijo enega zastopnika centrale UJU v glavni odbor Čin. Saveza, Iker po pravilih UJU ne more biti direktno član Čin. Saveza. — Končno je pri* šla na razpravo celjska resolucija ter ure» ditev naše organizacije na federativni pod* lagi. Tov. Petrovič je podal sliko razvoja, /menjal sejo. Iširjega sosveta iiei- /Zidanem mostu ter očrtal historijat izdelave pravil. Vnela se je obširna debata, v katero so po« segli vsi zastopniki. Zastopniki ljubljanske* ga povei^eništva so odločno zastopali stali* šče celjske resolucije, so utemeljevali raz* loge, ki so vodili do tega sklepa ter so bra* nili tezo federativne ureditve organiza-cije. Predsednik je opozarjal na posledice če bi prišlo do skrajnih konsekvenc in kaj storiti, če ostala poverjeništva ne sprejmejo tega stališča. Zastopniki ljubljanskega poverjeni« štva so nato skicirala v glavnih linijah po* drobno izpeljavo nove organizačne osnove ter utemeljevali svojo stališče. Končno je bil sprejet sklep, da se dostavi celjska reso* lucija vsem poverjeništvom s komentarjem ljubljanskega poverjeništva, da se ostala po* verjeništva izrečejo o novem osnutku. — OB sklepu so bile iznešene še nekatere podrob* ne zahteve poedinih poverjeništev.
—	O cenjen je (Ulčiteljstva osnovnih in meščanskih šol. Po dopolnilnih odlokih m;* nistrstva prosvete. O. N. br. 34 215 z dne 31. decembra 1926 in O. N. br. 82.741 z dne 9. novembra 1928 se mora glasiti besedilo 1. o-d» stavka § 5. naredbe bivšega poverjeništva za uk in bogočastje o usposobljenostnem oce* njenju učiteljstva na javnih ljudskih in me* ščanskih šolah v Sloveniji (glej Fr. Finkovo zbirko I., poglavje 49. na str. 52.) odslej ta* ko=le: § 5. 1. Predpisani redi so: »odlično« (4), »dobro« (3), »zadostno« (2), »nezadost* no« (1); za vedenje: »popolnoma pravilno« (4), »pravilno« (3), .»manj pravilno (2), »ne* pravilno« (1), od katerih velja ocena 1 (ena) za slabo v smislu predpisov uradniškega za* kona. Ocena za napredovanje naj se označi samo s povprečnim redom. — Vršilec dolž* nos tli prosv. inšpektorja: Dr. Capuder 1. r.
—	Mazovo ročno računalo. Čital sem no* tico tov. A. Osterca in ocene, ki jih je pri* občil »Učit. Tovariš« v svoji 18. številki. Sklicujem se na svojo prakso in sei popol* noma solidariziram s tov. Ostercem. Čemu zopet novo učilo, katerega ni treba. Otroci ga lahko uporabljajo doma kot učni pripo* moček, v šoli pa naj se poslužujejo učil, ki so najenostavnejša in najcenejša. To so plo* ščice ali paličice, ki jih polaga otrok na klop. S polaganjem teh učil zaposluje otrok svoje nag. gibanj,ei in ponazoruje razna števila, ki so množine konkr. reči in jih shvača v enote. Pridobljene pojme razvija z raznimi opera* cijami dalje, ko ploščice ali paličice deli. šteje, odšteva ali množi. ¡Pri tem ima pred seboj le toliko «not, kolikor jih zahteva rač. slučaj. (Pri Mazovem učilu, kakor sklepam iz slike, inserata, pa motijo vid one ploščice, ¿i za posam. rač. slučaje niso potrebne). — Ploščice ali paličice spreminja otroška do* mišljija v razne pTedmete, ki smo jih izločili iz Vkup nega pouka. V teh vidi otrok svečiee,
cukrčke, čokoladne ploščice, ljudi, drevesa, dimnikarje, dimnike, steklenice, cvetlice, parklje, angele-, božična drevesca itd. Vse to vzbuja nebroj veselja in radosti in nebroj nove eneržije privre na dan, ki pospešuje uspeh v računstvu. Ali nam je potem še tre* ba novega, dragega učila. — Če velja gor* nje za prvi razred, tedaj navajam tudi za drugi razred kot najboljše učilo zopet plo* ščice (desetične in ednične) in stoterne raz* predelnice. To so kartoni, na katerih je na* tiskanih po 100 majhnih krogov v skupinah po 10. V vsaki vrsti sta po dve desetici kro» gov. Te kroge pokrivamo z za pokrivanje primerno izrezanimi krovnimi papirji. S po* močjo tega učila lahko ponazorujemo vse vrste računov. To učilo je poceni in vsak otrok je. lahko prenaša z doma v šolo, ker je ima lahko v čitanki. — Poleg navedenih učil se olajšuje razvoj otroških sil lin moči tudi s slikanjem rač. .enot, z gnetenjem enot, s po* snemanjem raznih glasov in šumov, s petjem, žvižganjem, z igro itd. Zaposliti je treba vse življenske toke in moči duše. Na svoj račun morejo priti razni tipi dojemanja., kot aku* stikerji, vizualisti, motoriki in razni taki kompleksi. — Torej, ali ne zadostujejo na* vedena učila? Ali ne posredujejo ta učila popolno jasnost zaznav in predstav in ne po* spešujejo pravilen in zdrav razvoj otroka? Držimo se torej teh navedenih in priprostih učil in ne spodrivajmo jih, ko jiih še nismo povsod vpeljali. Mazova računala pa naj uporabljajo otroci, ki imajo denar, doma za na» daljnje utrjevanje učne snovi. — Leo Pi» brovec.
—	Odlikovanje predsednika UJU. Na
predlog ministra socialne politike je bil od* likovan z redom Sv. Save III. razreda pred* sednik UJU tov. Vlado K. Petrovič.
—	Sestanek ped. izobraževalnega krožka za Maribor in bližnjo okolico 12. t. m. v deški meščan,s!ki šoli je vodil tov. nadzornik To» mažič. Navzočih 54. Tov. Vrane je govoril o svojih hospitacijah na dunajskih osnovnih šolah, za kar je žel obče zahvalo. Precej ži» vahna debata je razčistila tudi stališče posa* meznikov k vprašanju reforme šole. Nato je tov. Grčar podal nekaj misli k načrtu no* vega šolskega zakona. Za izhodišče je vzel stari avstrijski zakon iz leta 1869. in prva dva osnutka v Jugoslaviji. Nadaljevanje in disku* sija o tem predmetu bo v sredo 19. t. m. isto* tam ob 16. uri.
—	Narodna galerija je praznovala 16. decembra 1928 desetletnico svojega obstoja. »Raztresene svoje ude« je zbrala v prenov* ljenem Narodnem domu, kjer je priredila sjalno streho za stvaritve likovne umetnosti. Slavnostnega zborovanja se je udeležila tudi naša organizacijo, ki jo je zastopal v odsot* nosti poverjenika tajnik tov. Kobal. Učitelj* stvo, ki se zanima za likovno umetnost, va* bimo, da ob priliki poseti Narodno galerijo.
—	Imenik učiteljstva iz Primorja. Z okrožnico štev. 245, z dne 24. oktobra t. 1. je poverjeništvo ,UJU — Ljubljana doposlalo vsem predsednikom učiteljskih društev po* ziv, da dopošljejo sezname vseh učiteljev(ic), ki so prišli iz Primorja. Do danes je sezname poslalo le 16 .učiteljskih društev. Odsek za kontraktualoe nujno prosi, da pošljejo se zna* me predsedstva za sledeča društva: Brežice* Sevnica, Celje, Gornjigrad, Kamnik, Kozje, Krško, Konjice, Dolnjia Lendava, Maribor (mesto), Maribor (okolica), Mežica, Ptuj, Ra» dovljica, Slov. Bistrica in Šoštanj.
—	Imenovanje novega prosvetnega sve* ta. Na predlog prosvetnega ministra, je kralj podpisal ukaz o «mcnovanju .novega p t o* svetnega sveta, v katerem je samo en Slo* venec, in sicer prosvetni inšpektor v Ljub* ljanii dr. Karel Capuder.
—	Poziv Učiteljskega doma v Ljubljani i,n Mariboru Da moremo kontrolirati letos* nji uspeh naše gospodarske akcije, prosimo šolska upraviteljstva, da do novega leta sp»*-roče koliko zvezkov in knjig lastne zaloge so naročili pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani, prijavijo naj zneske vseh dobav od Papiršefa v Mariboru, Ides*tinte v Kranju in naj vpoš» ljejo evidenčne kupone Jugo*!krede v Ljub* ljani, in sicer na naslov šolskega upravitelj*» stva v Cerkljah pri Kranju oziroma v Stu* denoih pri Mariboru. Rezultati se objavijo v »Učit. Tovarišu«. — Lapajne»Hren.
—	Vsem članom sloivenjgraškega učitelj» skega društva! Med centralo UJU Beograd in pov. UJU Ljubljana so nastala radi en* knatnega prispevka 5 Din k jug. dij. domu v Beogradu -ostra nesporazumljenja, zato je širji sosvet pov. UJU Ljubljana dne. 8. de* cembra 1928 na Zidanem mostu sklenil, da mora vsak član UJU plačati goraj omenjeni znesek, da ne kršimo discipline UJU. Glasom odborove seje gorenjega društva dne 16. de* cembra 1928 v Slovenjgradc.u se vsi člani po» zivajo, da plačajo ta prispevek k jug. dij. domu v Beogradu 1. januarja 1929 potom šol. uprav, tov.(ici) blag. društva. — Odbor.
—	Prijatelj našega lista p|iše: »Ne zdi se mi umestno penatiskovanje člankov »Našega Glasa«. Vsak .učiteljski zbor bi lahko naročil po en izvod »Našega Glasa«, glasila Zveze državnih ¡nameščencev za Slovenijo.
—	Prejeli smo sledeči dopis, ki ga ob*
javljamo tovarišem v vednost. Premeščen sem bil na prošnjo in po § 71. tkot upravitelj na šolo. Prevoz pohištva, urejevanje stana» vanja, spoznavanje .otrok, razmer, ure jeva* nje nekoliko popuščenih šolskih administra* cij me je stalo precej denarja, truda in dobre volje. Ravno sem se nekoliko usidral, ko me iznenadi razpis mojega sedainjega učnega mesta. Prepričan sem, da se vsled oddalje* nosti kraja od železnice ne bo potegovalo več učiteljev. Slučaj pa lahko nanese, da me pri kompetenci izpodrine popolnoma upra» viclji'vo starejši učitelj, kam se naj podam z
„Srečna zaročenka sem"
pravi razumna Mica« „Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in
RADION
pere sam !
varuje perilo!"
v
rodbino, Ikj.e naj dobim stanovanje za štiri* člansko rodbino, kdo mi povrne ali vsaj po* soda denar za zopetino selitev. — Tone Kre» gar, zač. šol. uprav.
—	Šolski upravitelji, pozor! Lansko leto je razposlal Učiteljski dom v Ljubljani Ribi» čičeve »Igrice« na vse šole v Sloveniji. Mnogi so storili svojo dolžnost in poslali 26 Din. Ostale prosimo, da to store takoj zaradi zaključka računov. — Učiteljski dom v Ljub» ljani.
—	Obavijest. Dne 4. februara 1929 i sli* jedečih dana održat če se ispiti za stalno namještenje u učiteljskoj služba pred ispit» nim povjerenstvom za osposobljenje učite» lja(ca) osnovnih škola u Kastvu prema pro» pisu, što je izdan naredbom predašnje ze» maljske vlade u Zagrebu od 4. aprila 1926, br. 28.756 ex 1915 {»Službeni Glasnik« 1916, str. 133.). Kandidati i kandidatkinje, koje kane praviti taj ispit, neka svoje propisno sastavljene i biljegovanie> Imdbcnicc /uprave službenim putem potpiisanom ravnateljstvu šest nedelja prije označena 'ispitnog roka. — U Kastvu, dne 8. decembra 1928. — Ravna» teljstvo ispitnog povjerenstva za osposoblje» nje učitelja osnovnih škola.
—	Učitelji — esperantisti. Da dobi espe» rantsko gibanje med učiteljstvom v vsej ar* žavi neki center, se je ustanovil v Mariboru »Klub učiteljev — esperantistov«. Je to de» lovno udruženje brez pravil, iki naj pripravi tla bodoči sekciji v okvirju UJU. Posledica okrožnice vsem učiteljskim društvom so šte» vilne prijave, ki prihajajo posebno iz srbskih učiteljskih društev. Vendar prosimo,, da se nam javijo tudi vsi slovenski tovariši(ice), ki so se že bavili z esperantom ali imajo voljo, prijačiti se svetovnemu pomožnemu jeziku. Naše gibanje rabi nujno delovnih sil že da» nes! Toda kako bo šele jutri! Dobra >evi» denca pa je zato nujno potrebna. — Ker je esperanto sredstvo za mednarodno občeva* nje, posebno za medsebojno spoznavanje ln ¡zbliževanje narodov, je naš klub ukrenil po* trebno, da se o naših šolskih razmerah sliši tudi onstran meje. Vodstvo »Ped. centrale v Mariboru« nam je obljubilo primerno članke, ki jih pošljemo o esperantu v Francijo za TEPS (Tutmonda Esperantista Pedagogia Servo) ali v Nemčijo za »Int. Pedagogia Revuo«. Obratno pa bo treba preskrbeti tudi pri nas, da se najvažnejši članki omenjenih listov priobčijo vsaj v izvlečku deloma v »Učit. Tov.«, deloma v »Popotniku«. Nikdo ne morci zanikati, da je to pozitivno delo v smislu »Mednarodne učit. fcderacije«. Druga dela slede po načrtu. Kdor nima vpogleda v živahno vrvenje v esp. svetu, nima pravega pojma o pomenu esperanta iza učiteljstvo. Ker pri nas še ni upanja, da bi kakor n. pr. na Švedskem, Baltiških državah, ČeŠkeim itd. učiteljske organizacije ali vlada nudila esp.
tečaje za učiteljstvo, vabimo ponovno agilne tovariše(ice), da se poprimejo lahkega študija esperanta. Ne pozabite javiti svoj naslov klubu, v roke Rud. Rakuša, državna trgovska akademija, Maribor.
—	Kdaj je plačilo javnih davščin veljav» no napram državi. Finančna delegacija ob* javlja uradno: Ker so se dogodili primeri, da so. neopravičene osebe pobirale javne dav» ščine izvem, prostorov davčnega urada (davč* ne uprave) ponavljam sledeči razglas: Plača» nje javnih davščin je za državo- le tedaj ve* ljavno, če sei izvrši ali v prostorih davčnega-urada (davčne uprave) in to le proti pobot» niči lastnoročno podpisani od dveh uradni» kov, imenovanih v razglasu, ki je nabit na vidnem mestu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti priejem» nemu potrdilu poštnega funkcijonarja. Glede plačevanja javnih davščin v roke davčnega eksekutorja pa velja čl. 7. uredbe ministra za finance o postavljanju davčnih eksekutorjev »Uradni list« z dne 8. januarja" 1921, št. 5/2 ex 1921, po kateri sme davčni eksieikutor spre» jeti od enega dolžnika največ do 25 Din, to pa le proti priznanici iz svojega bloka. Kdor bi se poslužil kakega drugega posrednika ali pa ne v mejah tu navedenih predpiosv, odgo» varja sam za posledice! nepravilno opravlje» nega plačila napram državi.
—	Noiva literatura. U ciju medjunarodne intelektualne saradnje i umetničke ¡razmene pokrenutai ja pocetkom ovog meseca jedna nova književna zajednica koja prvi put spaja jugoslavenske literarne snage sa najboljima iniostranstva. U redaikciji te zajednice i nje» nog mesečnog časopisa »Nova Literatura« saradjuju miedju ostalima gg. prof. Albert Einstein, Graf Georg Arco, prof. Ljuba Ba» bič, Henry Barbusse, A. Cez.airec, režiser S. M. Eisenstein, Maxim iGorki, Dr. Branko Gavella, Alexandra Kollontay, George Grosz, S. Galogaža, Panait Istrati, E. E. Kisch, Dragiša Mihajlovič, prof. Zdeinek Nejedly, Gerhart ¡Pohl, Ervin Pislkator, Dragiša Vasic, A. Seraifimovič itd. Pored glavne redakcije u Beogradu postoje još u Parizu, Brislu, Pra» gu, Berlinu, Beču i Bulkurešti. iZajednica če izdavati uz saradnju gore navedenih pisaca, naučnj.aka i umetnika najbolja dela inter» nacionalne mlade literature, a časopis če tre» tirati sva literarna i [kulturno aktuelna pita» nj,ai. Prospekt i obaveštenja daje redakcija »Nolit« (Nova Literatura), Beograd, Cara Uroša ul. 15.
Moderna medicina se izogiblje zdravit. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od* lični zdravniki priporočajo zato redno uživanje ZIKE. Žika je na poseben način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ» če v je in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uživati vsak dan.
Za praznike pitana štajersk perutnina, razna divjačina, najfinejše sveže meso. Iz* borni narezki in prvovrstne mesne delilkatesc. FR. SLAMIČ, velemesarija, Ljubljana, Go« sposvetska cesta 6. — Oglejte si moderno urejeno trgovino! — Gene nizke! — Tele« fon 29—73.
Zanemarjen prehlad ima često najslabše posledice. Kot staro — preizkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hri« pavosti in zasluz-enju so znane slkoro po vsem svetu Kaiserjeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, dro* gerijah in kjer so vidrni plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zuhte« vajo originalno kakovost (cena 5 Din za Vre« čico ali 12 Din za ploč. škatljo), ker se na« hajajo v prometu nioeva ponarejanja, katera zdravju prej škodijo kot koristijo.
Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
12.	Ptuj: I. 24. X. — 18 navzočih. — O ženski vzgoji. Dr.ugi samoizobraževalni tečaj.
13.	Vransko: I. 24. XI. — 11. — Razvoj otroka v šolski dobi.
14.	SV. Lenart v Slov. goricah: I. 18. XI
—	9. — Okrožnica. Program dela.
15.	Št. Ilj — Mislinije: I. 21. XI. — 8. — Stanovske zadeve. Rregant: Elementarni raz« red.
/16. Braslovče: I. 23. XI. — 12. — OkroŽ« niča. O r-okotvornem pouku.
17.	Unec: I. 12. X. — 13. — Bregant: Ek« mentarni razred.
18.	Unec: II. 23. II. — ??.
19.	Slovenjgradec: I. 3. XII. — 11. — Okrožnica. Iz družboslovja: 1. in 2. pogl.
20.	Spodnja in Gornja Kungota: I. 8. XI.
—	9. — Iz zgodovine Zg. Kungote.
21.	Ljutomer: I. 28. XI. — 9. — Drugi tečaj. Bregant: Elementarni razred.
22.	Crensovcl: I. 25. XI. — 12. — OroŽ« niča. Iz družboslovja. »Popotnik« 1. in 2. št.
23.	Borovnica: I. 24. XI. — 11. — Okrož« niča. Drugi tečaj.
24 TrbovljesVode: I. 23. XI. — 31. — O lepopisu (Kuhlmann). Bregant: Elementarni razred.
25.	Kapela I. (Ljutomer): 26. XI. — 7. — Okrožnica. O mladinskem slovstvu.
26.	Sv. Duh«Sv. Jurij: I. 29. XI. — 16. — Razni predlogi.
27.	Gornja Radgona: I. 29. XI. — 6. — Okrožnica. Bregant: Elementarni razred.
Sestanki krožkov so po dosedanjih po« ročilih v mesecu novembru številnejši kot v istem mesecu lanskega leta. Prosimo sklica« telje, kjer še ni bilo prvega sestanka, da ga čim prej skličej-o. Istotako prosimo, da bi se intenzivneje obravnavala snov iz »Popot« nika«. Referat tovarišice Kosove se je pripc« ročal v obravnavanje že v okrožnici Oio.
Krožki v januarju. Za prihodnji mesec je javljenih mnogo sestankov. Kjer bo prvi v tem šolskem letu šele v januarju, prosimo, da se z naslednjimi sestanki pospeši. Petero samoizobraževalnih sestankov v letu je ven« dar le malo. Upamo, da se to število povsod doseže. V januarju 1928 smo dosegli razme« roma mnogo Ikrožkovih sestankov: 75.
Gospodarski študij. V naših najaktiv« nejših društvih se povdurja pomen in potre« ba gospodarskega študija med učiteljstvom. Tudi pozivi na OIO so že prišli v tem sml« slu. Javljamo, da je OIO za študij našega go« spodarstva nabavil 100 (sto) izvodov E-rj.av» čevega dela o kmetiškem vprašanju. Tudi je pozval vse krožke, naj knjigo naroče. Ker se je odzvalo doslej premalo reflektantov, sc-knj-igo razpošlje vsem krožkom v majkraj« šem času. Delo o kmetiškem vprašanju v Sloveniji zasluži vsestransko preučevanje od strani učiteljstva. Knjiga stane 20 Din izvod. Prosimo, da se ta znesek zbere roa prvem se« Stanku krožka in pošlje poverjeništvu v Ljubljani.
Zimska oblatila
kupite najceneje v priznano solidni krojaški tvrdki
Joj Rojina, Ljubljana
Sigurnim odjemalcem, plačilne olajšave!
——— m— ...... n i—^aro:«h»i.ii,,.ui
P? 01011 It! A vseh vrst' jašer Perilo>
JL iLIClIllIC volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK na si.
Karniinik
LJubljana, Stari trg št. 18
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg. učitelji poseben popust.)
80 let raziskovanja
je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tem, da se
ŽENSKA HVALA
vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi
Schichtovo Terpentin milo
dobavlja po najnižji ceni
„MATIČNA KNJIGARNA«
LJUBLJANA
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno uHlliče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Pokret učiteljic.
ZMOTNI NAZORI.
Neštotokrat smo že čule od vsi.h strani in tudi same priznavamo, dia je delo učite« ljice med ljudstvom eminentne ¡važnosti, Kajti predvsem je treba kulturno dvigniti našo ženo — mater, če hočemo dati našemu prosvetnemu delu med narodom trajno pod« lago. Nuša učiteljska organizacija — kakor znano — jc hotela dati temu delu enotno smer ter je pričela organizirati v svrho žen« ske izobrazbe po deželi gospodinjsko«nada« ljcvalne šola in takozvane dekliške krožke. Poslednji naj se osnujejo za enkrat tam, kjer še ni mogoče ustanoviti gospodinjsko nada« ljcvalne šole. Delo v dekliških krožkih je zgolj idejnega značaja; teoretično -razprav« ljanje o raznih gospodinjskih, gospodarskih i. dr. vprašanjih ter ročno delo naj služi samo kot .podlaga, potom katere bomo privedle ženo do globljega spoznanja njenega poslan« stva. Torej ne gre tukaj za kako učenje go« tovih, morda celo predpisanih predmetov po učnem načrtu, ampak bistveno je intuitivno spoznanje teženj in potreb naše žen: ter po tem spoznanju usmeriti način svojega dela.
Za to delo je treba razumevanja in po« žrtvovalnosti, ki jo je sposobna le ženska. Začetek bo za marsikatero težak, zlasti če je mlajša' in osamljena v kakem pustem kra« ju. Toda še veliko težje je delo za one tova» rišice, ki jim poleg drugih celo lastni- tova« riši«upravitelji mečejo pol.na pod noge ter jim s svojimi zastarelimi, pedantičnimi na» zori grenijo- veselje do dela. Že nešteto pri« tožb se je čulo v tem oziru in skoro never« jetno je, kakšnim šikanam so izpostavljene nekatere učiteljice s strani svojih upravite« \jev. Nedavno- je na učiteljskem zborovanju neki upravitelj zatrjeval, da ne pusti delati izven šole ničesar, ne da bi se mu o tem predložil preje -natančen, podroben učni na« črt ter da hoče imeti vsekako vrhovno nad« zorstvo nad tem delom. »Patron mora biti«. Pri tej priliki mi je neka tovarišica reklu: .»Tud'i naš upravitelj je 'istih nazorov«; -'a druga zopet: »Naš tudi; pa bom vendarle začela, če le ne bo preveč ovir.« Tovariši, potem se pač čudite, če so učiteljice tako a,pa« tične, če jih je težko- .pridobiti za kako delo. Nasprotno, naravnost občudovati je treba one, ki kljub takim razmeram ne- vržejo p-u« ške v koruzo. Skrajni čas je že, da postanejo naše razmere res tcvariške in to predvsem z ozirom na medsebojno pomoč in spodbudo, ki jo pa nikakor ne istovetimo s pokrovitelj« stvom in šefovstvom.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in »trojnih vezenin. Predtiikarij* — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenj«. —
Učiteljski prsvnik.
—§ Ali je treba prošnje za stalnost in za 100% položajno plačo kolkovati? V »Roč« nem katalogu« za leto 1928./29. j-e na strani 66 rečeno: »Prošnje za priznanje stalnosti je predložiti nekolkovane (čl. 128. in 18.) v dvojniku«.
Veliki župan mariborske oblasti je izdal naredbo z dne 18. maja 1928 P. br. 3065/l«28„ ki se glasi: Povodom finančne revizije kol« kov pri tukajšnjem uradu po- organu fin. ravnateljstva v Mariboru, je le ta pojasnil z ozirom na taksni zakon iz čl. 128. čin. zak., da prošnje za položajno plačo po- čl. 128. čin. zak. niso kolka proste. — Nadalje pravi na« redba, da je prošnje kolkovati redno- s 5 + 20 Din in priloge z 2 Din.
Predmetne prošnje se faktično morajo kolkovati, zato prosim pojasnila: ali se proš« nje morajo kolkovati, aH pa so kolka proste (kakor je navedeno v R. K.)?
Odgovor. Po čl. 128. urad. zakona so drž. uslužbenci oproščeni plačevanja dekretnih in vseh ostalih taks za vloge ali zahteve, ki sc nanašajo na osebn-e in rodbinske pravice po urad. zakonu. Z ozirom na ta predpis je torej prošnja za stalnost kolktovine prosta.
kaj£i uradniški zakon določa v čl. 18., da po« stane uslužbenec stalen, če je izpolnil obče predpisane pogoje, t. j. avtomatski, kakor napredovanje v osnovni plači od dneva do« spelosti — od položitve strok, izpita — (glej razsodbo Drž. sveta na strani- 65. — R. K.). Prošnjo za položajno plačo je pa kolkovati, ker to napredovanje ni avtomatsko, temveč odvisno od rešitve naredbodavca, kakor proš« nja za dopuste, predčasne upokojitve, po» delitve razpisanega mesta i. dr.
Stanovska organizacija UJU
Poročila:
+ MARENBERŠKO UČIT. DRUŠTVO
je zborovalo dne 10. novembra 1928 v Vuh« iredu.
Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. a) Sestava učnih načrtov; b) kurs za pletarstvo. 3. Slučajnosti.
ad 1. Učiteljstva v okraju je 37, članstva je 32, navzočih je bilo 27 članov, t. j. 84%.
To-v. predsednik otvori zborovanje in pozdravi novodošle tov. Nato preide ma čita« nje dopisov, a) Pov. UJU v Ljubljani št. 12. Glavna skupščina v Mariboru, b) Pov. UJU v Ljubljani št. 17. Razposlane članske karte in uverenja. c) Pov. UJU v Ljubljani št. 1485. Tov. Hudales odložil predsedstvo, ker je imenovan drugam Naproša se tov. podpred« sednika Vollmaierja za vodstvo društva do novih volitev, č) Pov. UJU v Ljubljani št. 245. Uradna poročila šol. upr. sodiščem, d) Pov. UJU v Ljubljani št. 45. Za realizacijo po« t.ebnega Učit. doma v Ljubljani in Mariboru, e) iPov. UJU v Ljubljani št. 313. Poravnava čianarine za leto 1927./28.
Tov. Lešnik predlaga, da bi ostala .čla« narina 10 Din. Obenem opozori tovariše, da poravnajo članarino do 1. septembra. Člane pa, ki so odšli, se po šeenkratni opozorit-« izterja pravnim potem. Predlog s-e sprejme.
ad 2. a) Tovariš nadzornik nam razloži sestavo učnih načrtov ter poda snov, ki se jo obravnava na eno« do petrazrednicah. b) za deška ročna dela poroča tov. predsednik, da je povabil ravnatelja Humcka, da predava o pletarstvu. Kurs bi trajal pet dni, in sicer sc j.£ določil čas po binkoštih. Kraj se določi, ko bo dovoljenje za posečanje kurza izpo« slovano. Stroške za kurs bi naj preskrbelo učiteljsko društvo'.
ad 3. a) Na učiteljskem zborovanju v Vuhredu so se sprejele sledeče resolucije:
1.	Pov. UJU v Ljubljani naj povzroči, da sc vsem učiteljskim društvom -čimprej do« stavi prepis projekta narodni skupščini rav« nokar predloženega -Zakona o osnovnih šolah -— v izjavo.
2.	Uredba o krajnih in oblastnih šolskih odborih naj se sprem.ni v tem smislu, da se predsednik krajnega šolskega odbora voli in da se člani volijo direktno po- proporcu kot zastopniki staršev šoloobiskujočih otrok.
3.	Pov. UJU in Upravna šolska odbora v Mariboru in Ljubljani se pozivata, da skr« bita za to-, da bodo šolska oblast ščitila last« nino šole napram avtonomnim korporacijam.
b) Učiteljsko društvo za Marenberški okraj zbrano na zborovanju — v principu soglaša z mišljenjem tov. Žerjava glede usta« novitve centralnega mladinskega lista, izra« ženo v 12. številki »Učit. Tov.« Zato poziva podpisano- društvo poverjeništvo, da takoj ukren.e vse potrebno, da se ta ideja čim prej uresniči. — Če že delamo na to, da se pre« ustrojijo naše šole v duhu modernih peda« gcš-kih idej, je vitalnega pomena tudi to, da moderniziramo slovenski mladinski list. Ta naj odgovarja duhu časa in po-tr.elb-am n-o-ve šole, predvsem pa mentaliteti dece, kar o da« našnjih mladinskih listih ne moremo trditi. Poverjeništvo naj pozove vsa okrajna uči« teljska društva, da glede tega v najkrajšem času izrazijo svoje mnenje.
+ BREŽIŠKO=SEVNIŠKO UČIT. DRU« ŠTVO je imelo svoj občni zbor dne 6. okto« bra 1928 v Brežicah.
Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra« ju je 99, včlanjenih 82, navzočih 43, t. j. 52%.
Tov. predsednik Jakopec pozdravi na» vzoče, izlasti novovstopivše člane ter so s po« minja med počitnicami umrlih tov. Gajška ter tov. Rcichmanove. V počastilo njihovega spomina se izborovalci dvignejo s sedežev.
Tajniško poročilo: Ker je prejšnji tajnik tov. Gajšek pri zborovanju 10. marca 1928 odložil svojo funkcijo, je vodil tudi tajniške posle odtlej predsednik sam, ki je podal taj« niško poročilo, iz katerega pc-snemamo:
Društvo je imelo pet samoizo-braževal« nih krožkov, ki so na sestankih večinoma razpravljali o liberalizmu, sociologiji ter se razgovarjali -o raznih pedagoških vprašanjih. Društvo je zborovalo vsega skupaj petkrat, enkrat skupno z učiteljstvom krškega in la« škega okraja. Predavanj j-e bilo 5, in sicer 4 pedagoške ter 1 pedagoškc-«politične vsebine.
Blagajniško poročilo je podal tov. Fer« luga. Dohodkov jo bilo- v preteklem poslov« nem letu 9536"38 Din, stroškov 8384*28 Din, v blagajni torej 1152-10 Din. Pregledovalca računov (Peterlin, Knapič) sta našla iste v redu, predlagani abs-olutorij je bil sprejet.
Poročilo o letošnji pokrajinski skupščini je podal tov. Čopič, -c-no državne skupščine tov. Peterlin. K prviemu poročilu pripominja tov. Vadnal, da je organizacija vedno delo« vala z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da do« seže- naš stan izboljšanje svojega gmotnega položaja in dvigne izobrazbo člano-v ter ome« nja škodo, ki jo trpi posebno naše društvo, da stoje še vedno, ob strani nevčlanjeni, po» sebn-o aktivni člani društva, ki se sklicujoč se rta izjavo, »da člani likvidiranega Edin« stva pristopajo k matičnemu društvu UJU Brežice s pripombo, da hočejo i v nadalje delovati v področju učiteljskega društva Brežice«Sevnica v duhu narodnega in držav« nega ed-instva«. Slednjie- je vs-ekakor povabiti, da stopijo v naš krog, pomnožijo naše vrste in sodelujejo- v skupni borbi za naše stanov« ske pravice. Sprejeto.
Volitve. Novi o-dbor je bil izvoljen z vzklikom. Predsednik Ivanuš Robert; pod« predsednik Peterim Alojzij; blagajnik Jereb Milan; tajnik Knapič Janko-; o-dbornici Weble Adela in Tominc Ida; namestnika T-ominc Ela in Župevc Slavko; pregledovalca raču« n-ov Hofbek Edo in Gerlovič Stana; člani društvenega razsodišča Vadnal Franc, Kok-ot Ludo-vik- in Jakopec Franjo.
Predlogi društvenikov:
I.	Odločno odklanjamo zopet no okrnitev pravic z nastavljanjem učiteljev vol-onterjev in -zahtevamo., da se že- enkrat razčisti vpra« šanje učiteljic, poročenih z možmi, ki niso v državni službi. Sprejeto..
II.	Učiteljsko društvo za brežiško«sevni« ški okraj poziva, poverjeništvo UJU v Ljub« Ijani, da strogo izvaja oba sprejeta sklepa v 1. seji ožjega sosveta 22. in 23. septembra 1928 ter v vseh slučajih in pri vseh učitelj« skih imenovanjih kontroliral njih zakonito opravičenost in skladnost z zakoni in ustavo. Sprejeto-.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je zborovalo dne 7. decembra 1928 v Črensovcih.
Situacijsko poročilo: Učiteljstva v srezu je ?, članov UJU 66, navzočih 39, t. j. 59%.
1. Tovariš predsednik otvori zborovanje s pozdravom članstva in gostov ter poda dnevni red zborovanja.
. 2. Kot druga točka j-e sledilo predavanje tov. Špragerja o pomenu raču-nstva v elemen« tarnem razredu v pravcu delovne šole. Tov. referent j.e v dveu-rnem predavanju podal le prvi del snovi, ki jo- je tako skrbno in teme« ljito pripravil. Referat na tem zborovanju Je obsegal prve tedn-e v začetku šolskega leta: pripravo na p-cuk v računstvu, obravnavo pojmov, številk in njih pisavo. Referent je podal svoj referat tako poljudno, temeljito in ■nazorno, da je navzoče- članstvo glasno pri« znavalo po končanem referatu, da j-e v teh dveh urah pridobilo mnogo važnega in ko« ristnega, zato pa je žel referent prav toplo zahvalo. — Sklenilo se je, da bo tov. Šprager nadaljeval svoj referat na prihodnjem zbe« ro vanju.
3. Tovariš predsednik je nato prečital došle dopise. Glede »Učiteljske gospodarske
zadruge« se sklene, da je vsakemu članu na prosto dano, da pristopi kot član. Sklenilo se je, da se bo akcija podpirala, kolikor bo v moči posameznih članov. Vsekakor pa je že« leti, da se objavi seznam tvrdk s šolskimi potrebščinami, kjer bi se eventuelno naro« ¿a le posamezne šolske potrebščine. —Glede okrožnice Pov. UJU štev. 245. je članstvo mnenja, da je tak slučaj popolnoma nemogoč in zahteva, da se šolski upravitelji in sploh učiteljstvo, pri vršenju službe ne ovira in da se čuva uradna tajnost, — Članstvo j« vzelo na znanje dopis glede »Esperanta«.
4.	Tov. tajnik je v zvezi s svojim ptoro« čilo m prečital tudi poročilo tov. blagajnika. Povdarjal je, da v društvu in na zborovanjih ni potrebne discipline. Prve točke dnevnega reda se obravnavajo še nekako redno, proti koncu pa članstvo zapušča zborovanja pred sklepom, tako da se najbolj važne interne društvene stvari takorekoč nikoli ne obrav« navajo. Ravnotako se često ne izvršujejo tudi sklepi društvenih zborovanj, za Ikar nosijo odgovornost posamezni člani. Ne more se ugotoviti nikdar točno stalež članstva, ker člani ne javijo svojega izstopa iz društva, oziroma tovariši pristopa k društvu. Ta ne« discipliniranost se najbolje občuti v finanč« nem stanju društva. Tako navaja tov. bla» gajnik, da je dolga pri UJU še 3000 Din, bla» gajna ima 367-93 Din. Člani dolgujejo do 1. sept. 1928. leta 8793*05 Din. V slučaju, da bi članstvo vplačalo dolžne zneske, bi imelo dr.uštvo v blagajni čistih 616143 Din. Pov. blagajnik imenoma navaja posamezne dolžni« ke, kjer se vidi, da nekateri člani dolgujejo članarino za dve leti, drugi so zopet odšli iz sreza in njih dolg je ostal za oelo ali celo za več let. Tako stanje društva je kajpada mi« zerno, radi tega se izvoli šestčlanski odbor, ki s tovarišem blagajnikom točno ugotovi dolžnike, dolžne zneske in uredi finančno stanje, društva. — V odbor so izvoljeni tov* Lutar, Ozmec, Birsa, Brolih, Pupis in Prei« ninger. — Odbor bo poročal o svojem delu na prihodnjem zborovanju. — Ugotovi se končno kdo je član društva in ta seznam, ki se je tu sestavil, se dostavi poverjeništvu, da dostavlja uprava stanovska glasila samo čla« nom Nečlanom se dostava listov prekine, oziroma izterja naročnina.
5.	Sestanek je imel ped. krožek Črensov« ci, kjer so se izvršile razne formalnosti in sklep, da se vrši sestanek vsak drugi mesec. Sklicatelj je tov. Zeleznik, stalna zapisnika« rica pa tov. A. Jeseničnik.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v fe« bruarju v Dolnji Lendavi.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 15. decembra 1928 v Murski Soboti. Navzočih 66 članov, t. j. 80%. Predsednik pozdravlja novo vstopivše člane tov. Staniča, Koglota in tovarišico Martinšek.
Siituacijsko poročilo poda tov. tajinik, ki poroča o odpustitvi treh tovarišev fiašega sreza iz učiteljske službe. Ker je bilo pošto« panje nezakonito, smo podvzeli potrebne ko« rake, da se krivica popravi. Uspeh organiza« cije je, da so dobili vsi trije službo zopet nazaj. — Dalje poroča o poteku disciplinar« no preiskave radi protestne brzojavke, ki smo jo poslali pred ernim letom. Odobri se poročilo o seji širjega sosveta na Zidanem mostu. 5 Din, ki jih imamo še plačati kot enkratni prispevek, se plača iza vsakega člana iz društvenega prispevka. — Kot nečastno za državno upravo smatramo nameščanje volonterjev. — Po poročilu tov. blagajnika je večina članov že poravnala članarino za leto 1928. Nekateri tovariši dolgujejo pa še izza prejšnjih let. Odboru je bilo naro« čeno, da brezpogojno izterja zaostanke, po« sebno ker je društvo za nje poravnalo vse dajatve pri UJU in Učiteljskem domu. To« variš Hočevar poda .poročilo o državni skup» ščini v Mariboru.
Šolska reforma. V letu 1929. praznujemo osvobojenje Prekmurja. Ob tej priliki se pri« redi sreska šolska razstava, na kateri naj se pokažejo uspehi slovenske šole in razvoj slo« venskega šolstva v Slovenski krajini. Za raz« stavo so se dala orimerna navodila -in določil se je pripravljalni odhor, ki obstoja iz pred« sednikov in tajnikov izobraževalnih krožkov.
Izvenšolsko delo. Tovariš Štubelj poroča kot društveni poverjenik za »Mladinsko Ma« tioo«. Procent, ki ga je dose.gel naš srez v lanskem letu gotovo ni časten za nas. Glej« mo, da bo število v tem letu doseglo 10%! Tovarišica (Prelogova priporoča delo v de« kliških krožkih.
Slučajnosti. Občni zbor se vrši 12. janu« arja 1929 -v Murski Soboti. Za izbirne volitve se dajo primerna navodila.
-r LJUBLJANSKO UČIT. (DRUŠTVO
je imeio dne 0. decembra t. 1. v telovadnici il. mestne dešKe osnovne šele od 9.—12. ure redno (ouodnevno) zborovanje z običajnim dnevnim redom.
Izmed 209 članov je bilo navzočih 97, t. j. 40-43%
Po otvoritvenem pozdravu konstatina tov. predsednik sklepčnost in preide takoj na dnevni red, t. j. k prvi toČKi — situacijsko poročilo.
1.	Uvodoma omenja zadnji, lepo ospeii literarni večer ped. krožka, Iki se je vršil 11. novembra na 1. dekliški osnovni šoli ter je obenem spodbujal članstvo, da se. v tekočem letu vseh društvenih zborovanj in sestankov redno udeležuje. Nadalje je podal zelo iz« čr£no poročilo o vseh aktualno«tekočih za» devah, kaKor: o Učiteljski gospodarski po« slovalnici, o stališču Pov. UJU glede versKe« ga pouka, o nameščanju učiteljstva po § 71., o odtegovanju za nabavljalno zadrugo, v dra« ginjskih dokladah, o delovanju odseka za na» daijevalno šoistvo, o novi disciplinski uredbi, o volonterjih in kontraktualnih učiteljih. K sklepu je tudi prečital vse važnejše dopise in okrožnice Pov. UJU, na kar je odredil, da se vrši splošna debata o predsedstvenem poročilu po predavanju.
2.	Sledilo je predavanje g. dr. Fr. Čibeja »Pomen eksperimentalne metode v pedago« giki«, s katerim je podal jasen pregled o zgo« dovinskem razvoju eksperimentalne pedago« gike ter v kratkih obrisih in osnovnih črtah podal sliko o temeljih moderne pedagogike; očrtal osnovne vidike, s katerih .treba gledati na vzgojo in izobrazlfco; podal metode, s ka» terimi postopa moderna pedagoška znanost in njene pomožne panoge; navedel tudi ne« kaj osnovnih problemov in zgledov iz ob« močja teh ved. Po predavanju je še pojasnil in obrazložil nekatera vprašanja, zlasti znane BLqet«Simonove »teste« za preizkus stopnje inteligence. S tem predavanjem je izpopolnil svoje znanstvene razprave v »Popotniku« od leta 1927./28., ki so vredne, da jih sleherni učitelj dobro preštudira ter se tako seznani s psihološkimi temelji pouka, učenja, vzga» janja in izobraževanja, a clilj mora biti, da teh temeljev ne upošteva samo v teoriji, tem« več jih prenese v prakso in ustvari pogoje, da bodo ti temelji postali čim najbolj široki in obsežni. Tov. predsednik se je predavate« lju iskreno zahvalil, obenem pa pozdravil oblastnega šolskega nadzornika g. Fort. Lu« žarja, ki je bil pri predavanju navzoč.
3.	Tov. predsednik omeni, da je preda« va'telj tov. Seliškar obolel, vsled česar odpa« de tretja točka dnevnega reda — samoiz« cbrazba učiteljstva. Ob tej priliki je prečital delovni program za vsa letošnja zborovanja in sestanke, kar je vzelo članstvo z zadovolj« stvom na znanje. Odbor se bavi tudi z m!» slijo, da bi naprosili prof. g. dr. Fr. Čibeja za ciklus predavanj iz mladinske psihologije, katera bi se obravnavala na sestankih ped. krožka.
4.	Po splošni in zelo izčrpni debati Je bilo soglasno, oziroma z večino glasov spre» jetih več važnih predlogov, tičoč se imeno« vanja šolskih upraviteljev brez razpisa, glede šolskih nadzornikov z upraviteljskimi mesti, volonterjev i. dr. Končno je podal tov. bla« gajnik poročilo o gospodarskem stanju dru» štva ter pozval zamudnike oziroma dolžnike, da čimprej poravnajo zaostalo članarino, na kar je tov. predsednik zaključil zborovanje.
+ POROČILO O OBČNEM ZBORU UČIT. DRUŠTVA ZA KRŠKI OKRAJ, ki
se je vršil dne 27. oktobra 1928 v Mokronogu.
Navzočih je bilo 57 članov in članic.
Po otvoritvi občnega zbora je prešel pred» sednik takoj na dnevni red. Iz situacijskega poročila je razvidno, da je imelo društvo v prošlem letu 5 zborovanj, ki. so bila srednje dobro obiskana. Ker je mnogo članov bilo prestavljenih prosi tovariše, da opozore one, ki so prišli na njih mesto, da v lastnem inte» resu ne stoje ob strani organizacije.
Tajnik prečita zapisnik zadnjega občne« ga zbora, ki se odobri. Iz nadaljnega poročila je razvidno, da je imelo društvo od zadnjega občnega zbora, Iki se je vršil dne 3. marca v Radečah, 3 zborovanja, na katerih so bila za« nimiva predavanja. Dne 16. junija je društvo zhorovalo skupno s Sevniško«Brežiškim in Laškim društvom v Radečah.	t
Števtilo članstva 130 članov in članic, 22 neorganiziranih, skupaj 152 učit. v srezu.
Vzrok nazadovanja premestitve učitelj« stva. Nadalje so se obravnavali dopisi o po« ročilih šolskih uprav, sodiščem in o sestaja« nju članstva po društvih in krožkih.
Blagajničarki podan absolutorij.
Sledilo je (kratko poročilo o pokrajinski in glavni skupščini. Po kratki debati je bil sprejet predlog tov. predsednika, da' se vrše
zborovanja društva po sledečem redu: 15. de« cembra 1928 — Krško. 16. februarja 1929 — Boštanj. 13. aprila 1929 — Kostanjevica, 6. ju» nija 1929 t— Skocjan.
Po obeh poročilih se je razvila precej ostra debata, ki so se je udeležili tov. Požar, Berce, Brezovar, Levstik, Malešič, predsednik in tov. Golob. Sprejet je bil predlog tovariša Berceta: Društveni odbor naj .animira pov., da ono izposluje pri oblastnem šolskem od« boru, da ta preko sreslkih poglavarstev da nalog običinam, da vneso v proračun postav» ko za potnine nadzorniku izven uradnih potov.
Proračun za leto 1928./29. je bil soglasno sprejet.
Volitve. Volitve so se vršile po Kislin» gerjevem načrtu. Prečital se je zapisnik, na« kar je tov. Herbst izvršil ožje volitve. Izvo» ljeni so bili: predsednik J. Vanič, upravitelj, Krško; odbor: Herbst Pavel, Šikmna Pavel, Levstik Vlastimila, Vidmar Slava, Krakar La» do, Lomšek Anton, Omerza Zdravko, Uršič Anton, Znidaršič Rudolf, Uršič Zora; nam.: Baudelk Angela, Markiš Lojze, Lunaček Fr., Malenšek Janko; rač. pregl.: Vanič Pavla, Riedl Marija. Del. za pokrajinsko skupščino: Golob Janko, Herbst Pavel, Brezovar Matija.
Delegate za glavno skupščino in pa refe« rente za samoizobrazbo, izvenšolsko delo in šolsko reformo določi odbor.
Sledil je referat tov. sreslkega šolskega nadzornika L. Levstika »O novem učnem pro« gramu in razdelilniku učnih ur«.
Po poročilu se je razvila zelo živahna debata, ki so se je udeležili tov. Berce, Požar, Vanič, Pečarič, Brezovar in Golob. Debati« ralo se je največ o urnikih, o oddelku za od« daljene. Kritikoval se je program zlasti glede računstva, ker je zelo pomanjkljiv.
Pri slučajnostih je bila sprejeta
tov. Goloba:
resolucija
Učiteljsko društvo za krški okraj, zbo» rujoče dine 27. oktobra 1928 v Mokronogu, obsoja iz učiteljskih vrst izvirajoče napade na posamezne tovariše v političnih listih, ker taki napadi škodujejo ugledu celega stanu. Učiteljsko društvo je tudi mnenja, da tova» riši, ki se na ta način pregreše, ne spadajo v organizacijo.
Nove kniige.
— Družba sv. Cirila in Metoda prosi šol» ska upraviteljstva, da priporočajo šolski mla» dini nakup knjižice »Kraljevič Marko« zia leto 1929. Cena 6 Din. Naroča naj se skupno pri C. M. družbi v Ljubljani.
—k Josip Korban: »Koča v globeli«. Pod tem naslovom je izšla v založbi knjigarne Goričar & Leskovšek v Celju ravnokar za mladino in odrasle knjiga, ki bo gotovo raz« veselila vse ljubitelje dobrega čtiva. Naslov» no stran krasi moderna risba mojstra M. Ga« sparija. Cena knjigi je 34 Din.
—k Dhan Gopal Mukerdži: »Mladost v džungli«, prevedel Josip Vidmar, (založila »Založba Svet«, Ljubljana. :— Cena knjigi, vezani v celo platno, z originalnim ovitkom akad. slikarja Božidara Jakaca in tiskani na najfinejšem papirju je 60 Din, broširana pa 48 Din, po pošti 3 Din več. Naročila spre« jema »Založba Svet«, Ljubljana, poštni pre» dal 260.
—k Erjavec Fr,; Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. V Ljubljani, 1928. Izdala in založila Prosvetna izveza. Str. 336. Cena broš. izvodu 50 Din, vezanemu pa 70 Din. — Publicist Fr. Erjavec se je lotil težav« nega dela in sedaj leži pred nami njegovo delo. Razdeljeno je v štiri poglavja, namreč: I. Prvi početki katoliškega gibanja v Slove« niji (od 1. 1848,—1879.). II. Oblikovanje slov. kat. gibanja (od 1. 1879,—1892.). III. Razmah katoliškega gibanja (od 1. 1892,—1906. in IV. Zmaga katoliškega gibanja (od 1. 1906. do 1918.).	*
—k Učbenik češkega jezika. Za Ruse spisal prof. F. Zpevak, za Slovence priredil prof. J. Orožen. V Ljubljani, 1928. Založila Jugoslovanska knjigarna. 178 strani. Cena nevez. 40 Din, vez, 50 Din. Z ozirom na bo« gato vsebino cena ni previsoka. Oprema (Ju« gosi. tiskarna) je brezhibna.
Po sklepu lista.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE2l§KO«SEVNIŠKI OKRAJ bo zbo» rovalo v soboto, 5. januarja 1928 ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli v Bre« žicah. Ker so na dnevnem redu važne stanovske zadeve, pričakuje polnošte« vilne udeležbe odbor.
—!k Dolgouhi Jernej ček in Princesa v pomaranči. Z začarane police prvi in drugi zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena vsakemu broširanemu zvezku 12 Din, vezanemu 16 Din. Poštnina za vsako knjigo 150 Din. — Za otroke izdajati knjige, da jih pritegnejo in zabavajo, je najtežje. Najboljše otroške knjige so zanje še preslabe. Letošnje, ki jih je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, moramo z največjim zadovoljstvom pozdra? viti glede opreme kot glede vsebine. Ze ovl» tek je silno originalen in pester, poln raznih pravljičnih ptičev in konjtičev v najživahnej« š:h barvah. Med pravljicami samimi je osem večbarvnih celostranskih slik, ki so izvedene otroški fantaziji in otroškemu duhu primer« no. Otroci jih bodo res občudovali.
—k Aleksander Blok: Dvanajst — pre« vedi.l Mile Klopčič. V Ljubljani 1928. Cena 10 Din, s poštnino 11 Din. Naroča se v vseh knjigarnah.
—k Publikacije Družbe sv. Mohorja za leto 1928. Družba sv. Mohorja v Celju je iz» dala za leto 1928. petero knjig, in sicer: Ko» ledar za leto 1929.; Življenje svetnikov, 5. zvezek, uredil dr. Fr. Kovačič; Dr. J. Mal: Zgodovina slovenskega naroda; N. Veliko« nja: Višarska polena. Slov. Večernice 81. zv.; Silvo Kranjec: Kako smo se zedinilj. Vseh teh pet knjig prejmejo člani proti članarini 20 Din. — Poleg teh rednih publikacij pa je izdala Mohorjeva družba še tri knjige, ki jih prejmejo člani proti doplačilu. To so: Franc Černe: Živinoreja; Leopold Turšič: Tiho ve» sel je in dr. Anton Jehart: Iz Kaire v Bagdad.
—k Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1929. je izšel in ga bo pričela pisarna razpošiljati širom Slovenije. Poleg društvenih vesti, bilance, in račtona vsebuje koledar za» nimive sestavke o našem narodnem gibanju in delovanju. Prijatelji naše obrambene druž« be bodo koledar radevolje sprejeli in obdr» žali. Cena 15 Din. Če bi se komu morebiti pomotoma ne doposlal, prosimo, da ga re« klamira v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
MALI OGLASI
Mali oglati, Id siniijo v posredovalna in socialna namsne obiinstva, vsaka beseda 50 par, NaJmanjiJ saesek Din 5'—.
Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.
Jl/WWWliOI/WltfWWWWWW^
E
C
C *
e
E £
E C
e
i C
31 S
31
Si 31
31 3
31 =3
3
Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. učiteljstvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
yCSH
UNIJAM, Heiljen testa 1 |
i

*
•S
GO SO >00
v. C*,
I
a
o>
S
* I -j
«a S
Si &
^ O
I I
>«Ni
RflCUNILD izFRDIIlDUE * STAVNICE*
ODOHHCnO Min ■ PROSV- O H • BR I»1*.6220D 16 7-1927.
m
' P AHYHH JI D m iPDUlDBE s *CTABHHUE*
V OAObPIHO rTJHH npoc O H bP ^V.dZJ OA-16-7-1927.
Cena 8 Din
Šolskim upraviteljstvom 10% popust za revne učence.
Vzorce razpošilja poštnine prosto založništvo p. Pesnica.
Tvrdka SLAVKO RUS
LJubljana, Dunajska cesta 9
nudi najceneje zlatnino, srebrnino, vse vrste najboljših švicarskih ur ter kina-srebrne predmete za darila.
Za lovce in ribiče
nudi najprimernejša boiična dariSa tvrdka
F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9.

P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
VELIKO IZBIRO
raznega manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, moškega in ženskega perila lastnega izdelka po najnižjih cenah nudi
F. in I.GORIČAR, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 29.
PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON f/
ALOJZIJ PAVLIN
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5
Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna J) zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke.
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, aiuriranje, tamburlranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
Oamska konfekcija in modni atalje
Vesele božične piaznike in srečno novo leto 1929 zeli svojim obiskovalcem
gostilna „TRATNIK"
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
&

Najbolj času primerna darila
nabavite si za Božič in Novo leto
v konfekciji,DERENDA'
LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča.
(SI
V veliki izberi se Vam nudijo vsa oblačila za moške, fante in dečke, osobito zimske suknje, kratke in dolge obleke za šolarje, i. t. d. po brezkonkurenčnih cenah!

če si nabavite modne predmete za Božič pri tvrdki
A. Šinkovec nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 18-19
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
tf:
Primerno ter koristno božično darilo je samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj. Najboljši mate-rijal, lepa oprema samo pii
JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika. Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
Priporočamo tvri, ki inseriralo v naši glasilu!
FOTO APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
KROJAŠKI ATELJE
Fran Iglii
Ljubljana Slomškova ulica št. 1

Kdor oglašuje ta napreduje!
%
Vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto 1929 želita
Malči in Jakob Zalaznik
kavarna, slaščičarna in pekarna LJUBLJANA
naznanja cenj damam sledeče cene za izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plašča od 200 do 250 Din Za delo od jope od 170 do 200 Din Za delo od krila od 70 do 100 Din Za delo od toalete od 150 do 2t)0 Din Za delo od bluze od 80 do 150 Din ^
Ha razpolago ji velika Izbira ugotovljenih nlaftiv, kostumov itd. Vsili lastnega izdelka so cene. ker odpade carina, zaslu-itk tovarnarja, sigurno za 50% nižji, kar ji v prid odji-nalctm Državni nameftenci dobijo proti akatilo na obroke, proti takojšnjemu plaiilu pi 10% popusta
Vm delo te izvršuje pod lastnim nadzorstvom In po najmodernejših modelih.
priporoča
pK i'
A. 4* E. Skabeme
Ljubljana
L MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
/pedalna mehanična delavnica ^
Lud. Baraga, Ljubljana, lelenburgova 6* Telefon 2980 r $trojev ter blaganj po konkurenčni ceni
trn
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
Ob/ni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skul|
v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.