Št. 134. Trsti v petek 16. maja CSI3. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Ml »I Mdetjab !■ praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. ijutmj. Pooaml$ne iter. p« prodaj&jo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih 4«b.knrnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, P««4ojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Jttai, Dornbergu itd. Zastarel« St«T. po 5 nvć. (10 stot.) #«LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 kfcione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. na. rairtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po S« rt mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vwt 20 K, vsaka &a4*ijna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-4l*sy pa 40 slot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« •^SfiiaoBti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pla?!J!vo In toŽIJivo v Trstu. --------------- ---- ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA ,V edinosti j« m»ilm •a eelo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece O K ; aa aa- ročb« brez doposlane naročnine, se nprava n. o Tira. ■ar*4alna m* a*4*ljak* ls«aaj* ..EDIJIOSTI ' >Ui* i mr Ml. Ut« Kron 5-30. aa p*l l*t* Kros S OO. Tri dopisi aaj se pošiljajo na uredništvo lista. N.irank.-vaaa pisma oo oo oprejemtjo la rokopisi so ao vraćaj«. Nar.čnino. oglas, in reklamacije j. pošiljati na upravo lista. CREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 2« (NaroM *oa) Izdajatelj in odgovorni urednik &TKFAN GODINA. T sofiV koasorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edi*«*«", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trota, altea Giorgio Galatti Štev. 20. FoItn.-hraallnRnl ritun Itev. 841-652. TELEFON II IV57. Sijajen govor posl. Biankinija. Poslanska zbornica. Sturgkh iz strahu preložil ekspoze. Interpelacije o Berchtoldovi politiki. Odlikovanje Kanije. — Vihar med Biankinijevim govorom. — Konvent senior je v. — Odseki. — Interpelacija dr, Rybara. DUNAJ 15. (Izv.) Ministrski predsednik gref Sturgkh bi moral v današnji seji poslaničke zbornice podati ekspoze o vnanje-po-litičnem položaju. Vlada se je namreč zanašala, da se bodo parlamentarne stranke zbale groženj in da bo zbornica brez vsakt debate vzela ekspoze na znanje. A to se ni zgodilo. Parlamentarne stranke se niso zbale nobenih groženj. Vse stranke so zahtevale otvoritev debate in zato je gref Sturgkh v zadajem trenotku spremenil svojo taktiko, ekspoze za danes odpovedal in ga odložil na poznejši čas. Opoldne je bilo na seji klubovih načelnikov določeno, da se da debati o vnanje-političnem položaju na proračunski razpravi, ki se prične v sredo, prosto pot. Takrat bo tudi grof Sturgkh poročal o mednarodnem položaju in nedvomno |e, da bo parlament pri tej priliki ostro kritiziral avstrijsko politiko v preteklih balkanskih dogodkih, kljub temu, da misli vlada, da parlament k taki kritiki ni niti opravičen, niti pooblaščen. Za presojacje stališča, ki ga zavzemalo parlamentarne stranke napram politiki grofa Berchtolda, so silno značilne interpelacije, ki so bile danes tozadevno vložene. Ni je namreč skoro stranke v zbornici, ki ne bi vložila kake interpelacije, v kateri ostro napada vlado, zahteva revizijo avstrijske vnanje politike, prekiojenje izrednih vojaških odredb in popoln preobrat razmer naše države z balkanskimi narodi in državami. Nekatere interpelacije se še posebno pečajo z avstrijsko-ltalijanskiml razmerami in izražajo obžalovan)e, da je Avstrija tako lahkomiselno izročila ključe Jadranskega morja v roke Italijanov. Seja poslanske zbornice po svojem dnevnem redu ni nudila ničesar posebnega in zanimivega. Končano je bilo prvo čitanje raznih predlog o zapiranju trgoviny nakar je pričela zbornica razpravljati o starem nujnem predlogu češkega poslanca dr. T o b o I k e, ki zahteva, naj dobe državni uradniki mesto aktivitetnih doklad, posebno stanariao. Koncem zbornične seje je prišlo do silno burnih prizorov in kravalov. Ko so namreč stavljali poslanci na predsedstvo razna vprašanja, se (e oglasil k besedi tudi dalmatinski posl. 8 i a n k i n I. Njegov govor (e silno zanimiv in zato ga v naslednjem dobesedno podajamo: »Nobena, dežela v Avstriji ne trpi v sled nesrečne avstrijske politike toliko, kakor nboga Dalmacija. Vse. je pri nas mobilizirano. Kmet, gospod, študent In učitelj, vse je pod orožjem! Šole so zaprte, kmetje na robu propada In k vsem tem so se pridružile še grde politične persekucije. Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini vlada izjemno stanje, v Dalmaciji pa je faktična vojaška diktatura. (Predsednik poživlja govornika k redu.) Bianklni nadal|uje: Avstrijsko vojaštvo ne razume naravnih simpatij Jugoslovanov 2a balkanske narode. Zato je vojaškim oblastim vse sumljivo, kar se godi pri nas. Šikanira se čestltljlve državne uradnike, se jih obsoja „massregeluje" uradnike In vsak pojav simpatij za balkanske narode je — veleizdaja. (Predsednik kliče govornika k redu.) Biankini: Vojna nevarnost je odstranjena. Avstrijska diplomacija je rešila jam-tom skadrskega vprašanja za ceno miljarde kron. Albanci ji morejo biti zato hvaležni, nikakor pa ne mi avstrijski davkoplačevalci, zlasti pa ne mi Slovani. Ko se je kritična situacija razvijala v nevarno smer, takrat je Črnagora rešila Evropo in monarhijo pred velikansko nesrečo. Evropa In monarhija bi morali biti zato kralju Nikoli hvaležni. (Burni protestni klici na nemških klopeh. Nemci sramote kralja Nlkolo. Jugoslovanski poslanci energično protestirajo proti temu.) Biankini nadaljuje : Kralj Nikola je z nadčloveškim samo zatajevanjem izročil Skader velesilam in tako v zadnjem trenotku preprečil evropsko vojno. (Dobro ! - klici pri Jugoslovanih, viharen protest na nemških klopeh. Predsednik neprestano zvoni in grozi govorniku, da iru cd zarce besedo.) j Biankini: Kadar bo enkrat avstrijska diplomacija spoznala, kaj se pravi beseda hvaležnost, hvaležnost napram Slovanom, bodo morali postaviti sivolasemu kralju Nikoli na Dunaju spomenik in to pred zunanjim ministrstvom. Le njemu se imamo zahvaliti, da se je Avstrija Izognila najnepopularnejše in najnepotreb-nejše vojne, ki bi kedaj mogla biti. (Divje vpitje na nemških vklopeh. Poslanec Jerza-bek (kršč. soc.): Škandal, da se more kaj ! takega govoriti v avstrijskem pailamentu. Napram Biankini ju : Vi ste veleizdajalecl Ve-i. lanski kravali.) Biankini nadaljuje: kralj Nikola pa je prikrajšal Avstriji tudi to sramoto, da ni izvršila velikega sramotnega čina s tem, da je bila pripravljena izročiti Italiji ključe Jadranskega morja, trgovino, ugled in veljavo naše mornarice 11 »(Velikansko vpitje in krik na nemški strani. Predsednik neprestano zvoni in odvzame govorniku besedo.) Biankini ne uboga, ampak govori naprej. Med tem je dobil besedo poslanec ke-metter. Nekaj časa govorita oba istočasno. V parlamentu vlada strašen hruŠČ in trušč in duhovi se šele počasi pomirijo.--— Posebno ostre interpelacije so vložili tudi Čehi, a najbolj zanimivo pa (e dejstvo, da so nemški nacijonalci vložili ostro interpelacijo proti šefa „Pressbuioa", Kania, ki je bil ravno te dni izredno odlikovan in imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra. Nemci so šli v svoji interpelaciji celo tako daleč, da ne slikajo Kanio samo za hujskača, ampak ga celo dolže, da je s svojim vplivom na pisanje časopisja izvajal čisto navadne borzne špekulacije in manevre in tako na škodo države na borzi obogateval. Kakcr znano, so Slovani Kanio že od nekdaj napadali, a Nemci so si sedaj pridržali, da so izrekli nad njim sodbo, da je nihče ne bi mogel boljše. Današnja seja je bila zaključena ob 7a4 popoldne. Zbornica se zopet sestane (utrl in program seje je čisto nevtralen. Na dnevnem redu so poročila Iegitimadjskega odseka. DUNAJ 15. (Kor.) Danes se je zbornica zopet sestala k zasedanju. Začetkom seje se je predsednik dr. Sylvester v toplih besedah spominjal umrlega grškega kralja Jurija. Vloženih je bilo več interpelacij, ki zahtevajo odpust rezervistov. DUNAJ 15. (Kor.) Na današnji seji klubovih načelnikov je ministrski predsednik grof Sturgkh izjavil, da nikakor ne odgovarja dejstvu, da je vnanje-politična kriza 2e rešena, akoprav je upati na miren razvoj situacije. V očigled tej okoliščini je priporočljivo, da razpravlja zbornica o vnanje-političnih zadevah v obliki, ki izključuje vsako oviranje mirnega razvoja mednarodnega položaja. Zato mora ministrsko predsedstvo energično protestirati proti kaki posebni debati o vnanjlh zadevah, ker ima zbornica tako priliko, da razpravlja o tem vprašanju pri razpravi o proračunskem provizoriju. Vendar pa mora tako vsak posameznik kakor cela zbornica prevzeti odgovornost, da se bo vršila debata v zmerni obliki in vsebini, da ne bodo ogroženi državni interesi. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, se je ministrski predsednik grof Sturgkh na seji odločno izrekel proti zahtevam socijalnih demokratov, naj se otvori debata o vnanje-političnem položaju, izjavil pa je, da Je pripravljen podati tozadevno poročilo pri proračunski razpravi. Proračunski provizorij bo predložen v torek, nakar se prične v sredo prvo čitanje predloge. Do tega dne bo zbornica razpravljala o poročilih legitimacij skega odseka. — Jutri se zopet vrši seja klubovih načelnikov. Posl. Lswicki se Je Izjavil proti razpravi finančnega načrta. Konferenca se je konečno zjedinila, da se pričae prvo čitanje proračunskega provizorija, ki bo predložen najbrže v torek, takoj. Pri tej priliki se j lahko vplete tudi razprava o vnanjepolitičnih zadevah. Poslanca dr. Conci in dr. Pitacco sta zahtevala dokončanje italijanskega fakultetnega [ vprašanfa. DUNAJ 15. (Izv.) Proračunski odsek Je na mesto dr. Korytowskega, U Je imenovan gallškim cesarskim namestnikom, izvolil za svojega načelnika poljskega poslanca Germana. Za danes je bila sklicana tudi seja j davčnega odseka, ki pa se radi nesklepčnosti ni vrHla. Poslanec Malik Je vložil interpelacijo radi dvoboja Weiss-Zborovski. DUNAJ 15. (Izv.) Dunajski napredni poslanci so ustanovili poseben klub nemških demokratov. Načelnik kluba je dr. Ofner. DUNAJ 15. (Izv.) Odlikovanje šefa tiskovnega urada zunanjega ministrstva se v parlamentarnih krogih živahno razDravlfa in splošno obsoja. Nemci so vložili radi tega kar dve interpelaciji, ena očita Kaniji, da njegovo delovanje ni bilo v interesu monarhije, ampak čisto navadno borzno špekulantstvo. DUNAJ 15. (Izv.) V parlamentarnih krogih je danes vzbudila precej prahu tudi aneksila otoka Ada Kale v Donavi pri Or-šovi. Dogodku samemu se sicer ne pripisuje nobena posebna važnost, a poslanci kritizirajo način, kakor se (e izvršila aneksija in da se otok kar meninič tebinič priklopi deželam ogrske krono vine. Od več strani se radi tega nameravajo vložiti ostre interpelacije. Ustanovitev češke strogo opozidjonalne organizacije. DUNAJ 15. (Izv.) V čeških opozicljo-nalnih krogih se le pojavila želja za usta-novitev skupne strogo opozicijonalne organizacije. Češki agrarci, največji češki opozi-cijonalni klub, so stlenili danes soglasno prehod v opozlcljonalno taktiko in se obenem izrekli za skupno organizacijo vseh čeških strogo opozicij analnih strank. Interpelacija posl. dr. Rybara radi sprejemanja pravnih praktikantov pri tržaškem nad sodišču. DUNAJ 15. (Izv.) Poslanci dr. Rybaf In tovariši so vložili danes na justič ega mini stra dr. Hochenbirgerja Interpelacijo glede sprejemanja pravnih praktikantov pri tržaškem ■adsodišču. Interpelacija povdarja. da ss nahaja tržaško nadsodišče v izključno čisto slovenskih, hrvaških in mešanih okrajh, vendar pa ss zahteva od slovenskih praktikantov znanje italijanščine, ali pa morajo slovenski pravni praktikanti obljubiti, da se v doglednom času nauče italijanskega Jezika. Ravnoisto deželno nadsodišče pa od italijin skih praktikantov ne zahteva, da morajo biti zmožni slovenskega oz. hrvaškega jezika. Narobe. Italijanski pravni praktikanti ss sprejema:o, tudi če ne razumejo niti besedice slovenskega oz. hrvaškega jezika in znajo le čisto malo nemški; in ti Juristi tro stanejo pozneje avskultanti in sodniki v dvo-jezničuih, samoslovenskih in samohrvašklh sodnih okrajh. Pravosodje radi tega v znatni meri trpi in zato je postopanje tržaškega nadsodišča nezakonito. Interpelanti v očigled tem razmeram na tržaškem sodišču vprašajo Justičnega ministra : ali mu Je znano to postopanje tržaškega nadsodišča in ali je pripravljen storiti potrebne korake, da bodo v bodoče veljali za slovenske in italijanske kandidate za sodno prakso isti predpisi in sprejemni pogoji. Izjemno stanje v Bosni preklicano. DUNAJ 15. (Kor.) Na podlagi § 20 bosensko-hercegovinskega deželnega zakona, Je bilo dne 3. t. m. povodom padca Skadra radi neposredne vojne nevarnosti v Bosni in Hercegovini proklamirano izjemno stanje. Ker sedaj vsled izročitve Skadra mednarodnim četam ne obstoja več vidna nevarnost, bodo danes po preteku 12 dni izjemne odredbe v Bosni in Hercegovini preklicane. Odpuščan je rezervistov. DUNAJ 15. (Izv.) Naše včerajšnje poročilo o predstojećem odpuščanju rezervistov, se danes tudi v oficijalnih krogih potrjuje. Odpuščanje se bo vršilo le v skromni meri. Odpuščeni bodo le oni,, ki so za rodbino neobhodno potrebni. Če bi pa bilo število teh preveliko, tako da bi se preveč zmanjšalo stanje armade, potem namerava vojno ministrstvo vse one rezerviste, ki še nimajo vseh vojaških vaj, poklicati za en mesec pod orcžte. Sokolski kongres v Ljubljani. DUNAJ 15. (Izv.) iz najzanesljivejših virov smo izvedeli, da |e le malo upanja, da bi bil rekurz S. S. Z. v Ljubljani g ede prepovedi Sokolskoga kongresa v Ljubljani, ugodno rešen. — Računati je z vso sigurnostjo, da se kongres letos ne bo vršil. Berchtold v avdijenci. DUNAJ 15. (Kor.) „Fremdenblatt« poroča: Zunanji minister grof Berchtold se je zglasil danes ob 7a12 dopoldne pri cesarju v avdijenci. BALKANSKA UOJNfl. Diference med zavezniki. SOFIJA 15. (Izv.) Bolgarsko-grŠka preiskovalna komisija je Že pričela preiskovati vzroke zadnjih krvavih spopadov med Bolgari in Grki pii Argisti in Seresu. Ker je situacija zelo kritična, so Čere vedno pripravljene. BELGRAD 15. (Uradno.) Poročila listov 0 predvčerajšnji nujni seji ministrskega sveta, na kateri je baje padla odločitev glede bolgarsko-srbskega spora, so popolnoma izmišljena. Ministrski svet se le pečal samo s tekočimi zadevami. Tudi vest, da je prišel vojvoda Putnik radi bolgarsko - srbshega spora v Belgrad, ne odgovarjajo de'stvora. SOFIJA 15. (Izv.) Poizkusi trlpleentente, posebno pa Rusije, da se bolgarsko-srbski spor reši mirnim potom, vzbujajo na Bolgarskem sicer splošno zadovoljstvo, vendar pa Bolgari o kakem cd stopu pr*pcrnega osvojenega ozemlja Srbiji noče|o ničesar slišati ia to tem manj, ker razvijajo Srbi po tem ozemlju baje veliko protibolgarsko agitacijo. BELORAD 15. (Izv.) Beigrajski listi so bili uradno pozvani, naj se vzdrže nepotrebnih napadov na Bolgarsko, ker se vs^ed tega preveč vznemirja |avnost in tudi ne koristi resnemu delu državnikov obeh držav. Tako Srbija kakor Bo'garska še nista izrekli odločilne besede glede spora. BELORAD 15. (izv.) Srbija je baje pripravljena izročiti Bitolj, a pod pogojem, če prepuste Bolgari Srbiji vse ostalo pre-porno ozemlje. Druga mirovna konferena v Londanu. LONDON 15. (Izv.) Turški mirovni delegati so že vsi v Londonu, kamor so dospeli tudi že vsi grški delegati, razven dr. Strelta, ki se mudi v Ostendu. Izmed srbskih delegatov je dospel že v London le poslanik Vesnfć, dočim se nahajata Nova-kovič in dr. Nikollč v Parizu, kjer se mude tudi vsi črnogorski delegati. Vendar se zatrjuje, da bodo najpozneje do Jutri dopoldne že vsi delegati v Londonu. S sklenitvijo preliminarnega miru bo balkanska vej na faktično končana. Kakor se poroča, je d j bil bolgarski poslanik v Londonu včeraj brzojavne instrukcije glede podpisa preliminarnega miru. Grški in srbski delegati do danes popoldne še niso pre|eli nobenih in-strukcij. — Pričakovati je, da se bo vršila prihodnje dni formalna seja zastopnike v vseh vojskujočih se držav, na kateri bo podpisan mir. PARIZ 15. (Izv.) V tukajšnjih diplo-matičnih krogih prevladuje mnenje, da bodo mirovni delegati, v cčigled splošni želji vseh balkanskih držav, še tekom tega tedna podpisali preliminarni mir. LONDON 15. (Izv.) Danes sprejme vnanji minister sir Edvard Grey mirovne delegate Turčije in balkanskih zaveznikov. Jutri se baje vrši prva seja druge mirovne konference. CARIGRAD 15. (Kor.) Uradno se poroča, da je bolgarsko-turško premirje podaljšano do 28. t. m. Velevlasti v Skadru« CETINJE 15. (Uradno.) Med admiralom Bureneyjem in črnogorskim generalom Bečirjem je bil sklenjen sledeči dogovor: 1. Črnogorski oficirji, ki vrše odredbe za transport črnogorskega vojnega plena v Skadra, smejo stanovati v mestu, nositi orožje in obdržati svoje sluge. 2. Črnogorski vojaki, ki bodo oskrbovali transport, smejo hoditi v mesto, a brez orožja. 3. Dokler ne bo končan transport, bo par črnogorskih efi-cirjev prideljenih policijski mednarodni oblasti. 4. Dokler ne bo preskrbljeno za poštne, brzojavne in carinske uradnike, opravljajo te f službe črnogorski vojaki. 5. Črnogorske vo- 1 Jake, ki oskrbujejo transport, sme v po-' trebnem slučaju admiral Burnej poklicati na pomoč. Aneksija otoka Ada-Kale. DUNAJ 15. (Kor.) „Neues Wlener Tagblatt14 poroča: Giede aneksije turškega otoka Ada-Kale v Donavi naglašajo podučeni krogi, da mora po drugi točki preliminarnega miru med Turčijo In balkanskimi zavezniki pripasti vse ozemlje zapadno od linije Midija-Enos zaveznikom. Ker se ni izplačalo, vstvariti glede otoka Ada-Kale poseben pasus, zato tudi zavezniki tozadevno niso stavili nobenih specijalnih zahtev. Avstrija je že pred 30. leti vojaško zasedla ta otok, na katerem so le še zelo majhni sledovi turške uprave, in zato so ga ogrske upravne oblasti sedaj tudi anektirale. Zadeva je neznatne važnosti, vsled česar Je •3t?&n JI Politično društvo „Edinost" sklicuje ia prihodnjo Nedeljo, dne 18. majnika ob 9 in pol dopoldne v veliko dvorano „Narodnega doma" v Trstu sestanek volilcev =cele okolice. = NAMEN SESTANKA: Proglašenje kandidatov za okolico za prihodnje občinske volitve. Vsi zaupniki političnega društva »Edinost" so vljudno vabljeni, da se tega važnega sestanka zagotovo udeleže. ODBOR. Volilni shodi. Za volilce IV. in V. mestnega okraja v soboto, dne 17. t. m. ob 8'30 zvečer v gostilni „pri Birsi*, ulica Gatteri fit. 10. Za volilce pri Sv. M. Magd. Spodnji v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3 pop. v gostilni „ Gospodarskega društvaw na Kolonkovcu. Srbija In avtonomijo Albanije. Neki srbski državnik Je v pogovoru z beiigrajskim dopisnikom „Agramer Tagblatta" nastopno obrazložil postopanje Srbije glede na alkansko vprašanje: Srbija se Je odrekla svojim aspiracljam na Albanijo, ker |e bilo to v interesu Srbije. Moti se, kdor meni, da |e šlo Srbiji za teri-tojalne pridobitve. Albanija je važna za Srbijo le v toliko, v kolikor jej zapira pot do Adrije. In ravno s tem, da je principijelno pripoznala avtonomijo Albanije in da Je položila usodo bodoče državne tvorbe v roke velevlasti, je Srbija dosegla dvojno: 1. zagotovilo pristanišča ob Adriji pod garancijo vseh velevlasti, in 2. korist, da Jej v puščobni in težko dostopni Albaniji ne bo treba delati velikih investicij. O kakem razočaranju v Srbiji ni govora. NI smeti vsake besede, ki je bila tu pisana ali tiskana za časa balkanske krize, devatl na zlato tehtnico, kakor tudi v Srbiji niso Jemali tragično vsakega članka, ki Je bil pisan v inozemstvu o Srbiji. Kraj vse čustvenosti je javnost v Srbiji vendar tako realistično vzgojena, da zna ceniti koristi, ki jih dobi Srbija s tem, da se je odrekla Al- PODL1STEK. Metka in njen greh. Spisal J os. Vandot. Mavric se je vsedel na mahovito skalo pod široko hibo. Z robcem si je otrl znoj z vročega ?ela. Nato pa le zakrit obraz z rokami m je sedel nepremično na obali. Po gtevi so se mu podile misli, druga zadrugo, a v duši ga je peklo nekaj bridkega... Kaj je storil? Kaj se je zgodilo v zadnjih trenutkih? — In zavedal se je Mavric — z grozo v srcu se je zavedal vsega. Glej, kaj se ni zatemnelo nebo širom okrog ? Kaj niso zakrili oblaki drobnih zvezd, ki so trepetale vsepovsod po sinjem, čistem nebu? In tema je padla na zemljo — mrtva kakor sama smrt. la sredi te teme so vstale pošasti, grabeč z dolgimi, železnimi rokami okrog sebe... Kaj ni se odprla zemlja, da požre človeka, ki je povzročil s svojim delanjem to črno temo? Kaj se niso nagnili snežniki, da pokopl|e|o pod sabo nevred-neža, ki je oskrunil njihovo sveto kraljestvo in priklical nanje sramoto, večno sramoto ? EDINOST bani je. Kakor d?že!a nima Albanija za Srbijo nikake vredaostl, kaker narod pa še prav ne! Srbija ne treba Albanije ne v narodnem, ne v gospodarskem pogledu. Ves nje interes na Albaniji se, izcrplja v tem, da poslednja ne ovira gospodarske ekspanzije Srbije k Adriji. Potem pa treba še dobro pomisliti, da v srbsko-bolgarskem dogovoru je bilo določeno, da Srbija, ako dobi severno Albanijo, ne dobi zapadnega dela Makedonije. Ta pa Je za Srbijo veliko važneji, nego Albanija. Zato je bila Srbija takoj pripravljena odreči se Albaniji, ako dobi desno obrežje reke Vardar v zapadni Makedoniji in pa pristanišče ob Adriji. Qm so vlasti to obljubile Srbiji, zaključuje balkanska kriza na-radvost sijajno za Srbijo. To tudi zato, ker se bodo v Makedoniji potrebne investicije gotovo bogato rentirale, kar bi bilo v Albaniji izključeno. Ta dobiček vedo ceniti v Srbiji politični in trgovski krogi. Na vprašanje, ali ne bo morda avtonomna Albanije ovirala gospodarsko ekspan zijo Srbije k Adriji, je odgovoril srbski državnik, da bo Albanija pod varstvom vseh velesil. Pod to zaščito bo avtonomna Albanija napredovala kulturelno ln gospodarski. In čim veči bo ta napredek, tem se bo morala Albanija pripojati k Srbiji, ker |e ta naravno gospodarsko zaledje za Albanijo. V svojem interesu bo morala Albanija iskati prijateljstva Srbije. Z ustanovitvijo avtonomne Albanile pod zaščito vseh velesil si je torej Srbija zagotovila tisteko-risti, ki bi J ih je j dajala posest Albanije, ne da bi se izpostavljala nevarnostim, ki bi mogle na-stati, akobi i e Albanija utelesila Srbiji. Kar se tiče pristanišča ob Adriji, |e za sedaj še prerano, da bi mogli govoriti, katero bo to pristanišče in kako bo Srbiji zagotovljen dohod k Adriji. Usoda tega vprašanja je v rokah velesil in Albanije. Važna za Srbijo je edina okolnost, da Je sedaj izven igre. Srbija dobi pristanišče in dohod — kje in kako, to sta vprašanji, ki se veliko bolj tičeta velesil, Albanije in Turčije, nego Srbije. Srbski državnik se nadefa, da radi albanskega vprašanja ne pride do komplikacij, marveč do sporazuma. V nasprotnem slučaju pridejo internacijonalne Čete v Albanijo. In s tem je izključena vsaka teža komplikacija. Pa tudi v slučalu, da bi prišlo do težkih zapletljajev, bodo to stvari velesil, za katere se Srbiji ne bo treba brigati. Ker, kakor rečeno : Srbija Je izven igrel Nadomestna 9eželno-zborska volitev v Puli. Pula, 13. aprila 1913. Kakor znano. Je dr. Ritossa, zdravnik v Poreču, ki je zastopal v deželnem zboru istrskem III. puljski volilni okraj, pred par meseci odložil svoj deželnozborski mandat. Bil je zastopnik puljske socijalne demokracije. — Za ta mandat Je vlada razpisala nadomestno volitev na dan 18. maja 1913. Socijalni demokratje so že takoj s početka določili svojega vodjo Lirussija naslednikom d.ru Ritossi, oziroma svojim kandidatom. Hrvatska stranka je bila svoj čas sklenila, da postavi svojega kandidata le v slučaju, da ga postavi tudi puljska kamora. Ta pa Je na svojem sestanku, ki se je vršil nedavno, določila, da se ne udeleži volitve in sicer to iz taktičnih razlogov. Dosledno svojemu prejšnjemu sklepu Je tudi hrvatska stranka sklenila potem, da se oficijelno ne udeleži volitve in da prepušča vsakemu volilcu na svobodo: ali na| se ne udeleži volitve, ali pa naj glasuje za socijal-nega demokrata. Hkratu pa je prišlo presenečenje: trobilo puljske kamore, „Glornaletto", Je razglasil, da se njega stranka udeleži volitve in da proglaša svojim kandidatom d.ra Mavric je dvignil glavo, pa je pogledal na bele snežnike, ki so se svetili izza temnega zelenja. Mirno in resno so kipeli v sinje nebo, in njihov sneg se Je blestel kakor belo cvetje, ki se ga ni Še nihče dotaknil. In tedaj se je razburil Mavric. Pljunil je predse in se je udaril s pestjo po čelu. „Kanalja sem, ničvredna, ostudna ka-nalja !* Je izpregovorii na glas. „Gre v zagorski raj kanalja, da se nasrka sveže čistosti. A s svojo ostudno dušo oskruni čistost ; že s svojo navzočnostjo zastrupi vse... Kanalja, ničvredna kanalja 1* In spoznal je Mavric to in se je zastu-dil sam sebi. Zdaj Je pričel zaničevati samega sebe. Fej, kanalja! Pljunil bi sam pred sebe, če bi bil še vreden tega... Kanalja, ki je prišel, da s svojimi umazanimi stopinjami stre cvetje, ki |e gledalo nedolžno in tiho solncu naravnost v obraz! Še enkrat Je pljunil sam pred sabo, potem pa se je dvignil. Blodil je po goščavi, kakor bi se hotel skriti vsemu svetu in se potajiti v temi smrek solncu. Toda konečno Je vendar dospel do meje gozda. Ozrl se je na vas, ki je stala pred nJim pokojna in polna božjega miru. „Fej, kanalja!" Je za-mrmral med stisnjenimi zobmi, ko Je stopil na leseno brv, ki |e biSa napeljana preko gorskega potoka. Ko |e stopil v Sednlkovo hišo, ni našel nikogar doma. P 3 34 Devescovi, zdravnika tu. Vsled te vesti je hrvatska stranka sklicala za nocoj v dvorano čitalnice zaupen sestanek, da razpravlja o eventuvelni kandidaturi. Po dal|ši debati so se zaupniki odloČili za udeležitev in so kandidatom hrvatske stranke proglasili d.ra Lovra Scalierja, odvetnika v Puli. Ta kandidatura je naperjena proti oni kamori. Časa za agitacij je sicer zelo malo; ravno zato pa treba napeti vse sile, da provzročimo vsaj ožjo volitev. Glede even-tuvelnih korakov v tem slučaju bo govora pozneje. Ker je bil ta mandat doslej v rokah so-cijalistov, je skoro gotovo, da jim ostane tudi nadalje. Ali do ožje volitve pride skoraj gotovo. Ob tej priliki pa bodi povedano, da se hrvatska stranka ni brigala za rekla-macijsko postopanje toliko, kolikor bi bilo to potrebno. Zato pa Je gotovo, da marsikateri naših volilcev ni vpisan v imenik volilcev. Število teh znaša 6000. Volilne liste so bile v velikem neredu in so zelo površno sestavljene. Radi tega nočemo kriviti direktno občinskega gerenta, barona Go-rizzuttija, toda reči moramo, da bi se sestava tacega važnega operata, kakor |e volilni imenik, morala poveriti človeku, ki |e zmožen za to, a ne neizvežbanim mladim deklicam, ki so nameščene na občini kakor pisarke in ki nimajo niti pojma o stvari. Pričakujemo, da se v prihodnje ne zgodi v«č kaj tacega.__ Društvo kmetijskih očltellev Iz Južnih oostrllsklh kronouln je imelo svoj ustanovni občni zbor v Gorici dne 11. majnika tj. Prihiteli so kmetijski strokovnjaki iz Štajerske, Kranjske, Goriške, Istre in iz Trsta, med tem, ko so dalmatinski svojo odsotnost zaradi neugodnih prometnih razmer opravičili. Razun teh 'je opravičilo Še 14 kmetijskih učiteljev svojo odsotnost. V imenu pripravljalnega odbora Je pozdravil navzoče ravnatelj Viljem R oh r -m a n ter Je v kratkem povdarjal potrebo organizacije kmetijskih učiteljev. Opozarjal je tudi, da se snuje državna zveza kmetijskih učitel|evv v kateri zamoremo dobiti primerno zastopstvo le po društvu. Spominjal se je tudi, med tem, ko se vsi navzoči s sedežev dvignili, umrlega tovariša A. Plani n š k a. Na to je podal besedo poslovodji Rudolfu Zdolšeku, ki je na kratko orisal delovanje pripravljalnega odbora. Na to so navzoči sprejeli vseh 35, dosedaj priglašenih članov. Sledile so potem volitve v načelstvo in društveni odbor. V načelstvo so bili izvoljeni: gg. ravnatelj Viljem Rohrman (aačelnik), c. k. vinarski nadzornik Bohuslav S k a 11 c k y (načelnika-namestnik), strokovni učitelj Rudolf Zdolšek (poslovodja). V društveni odbor: gg. Ivan Belle — Št. Jar., Anton Š t r e k e 11 — Gorica, Fran Trampu š — Pazin, Guido Vardabasso — Poreč, Stanko Ožanič — Z3der, Marko Marčič — Korčula. Pregledo-valcema računov sta izvoljena g. Ivo S a n-cin in Josip Zabavnik. Nadzornik Skalicky je predložil program za delovanje tekočega leta. Pred vsem bo moralo društvo skrbeti, da se spišejo učne knjige za slovenske kmetijske šole. Nadalje se mora društvo zavzeti, da se urede gmotne in službene razmere kmetijskih učiteljev in da se pritegnejo h kmetijskemu ponku le kvalificirane moči. Ob priliki razstav in drugih kmetijskih prireditev ima prirediti odbor skupne sestanke. Lokalne sestanke pa naj sklicujejo tudi posamezni odborniki. Slednjič je bilo sklenjeno, da priredi načelstvo kataster vseh javnih strokovnih mest južnih dežel. Prihodnji občni zbor se ima sklicati na Binkoštno nedeljo v Pulo. Po skupnem kosilu so se podali udeleženci na goriško kmetijsko šolo, kjer so se udeležile sprejema tudi gojenke gospo- „Prav/ Je dejal In je šel v svojo sobico. Vzel Je dolgo gorsko palico in si je oprtil nahrbtnik. Napisal jena Ust, da gre na gore in se vrne šeie jutri večer. Položil je Ust na mizo. Potem pa je šel — naravnost proti goram je šel... * * * Metka |e pribežala domov. Vsa upehana je bila in potna. Bežala je vso pot, kot bi jo preganjala črna pošast, zavita v megle iz jesenske polnoči. Niti ozreti se ni upala nazaj, ampak je hitela, hitela in je želela edinole, da bi bila že doma, doma pod varno streho. Dolga se ji je zdela pot; toda naposled je vendarle stopila čez domači prag. Matere ni biio nikjer. Najbrž je ždela v cerkvi in Je prebirala oguljene jagode na starem molku. Metka se je ozrla na okence, kjer te cvetel tep oagelj, ki je bil njen ponos. Še danes zjutraj, predno je šla k maši, ga |e ogledovala in se je smehljala. Saj je vedela, komu bo dala nagelj, ko se razpihne popolnoma. O, dobro je vedela Metka. Zato pa se |e tudi tako lepo smehljala... A zdaj Je pogledala na okno. Toda brhkega na-geljna ni bilo nikjer. Čez sredo Je bilo prelomljeno stebelce in je viselo brez rdečega cveta navzdol. Ia vedela Je Metka — prišel je nekdo, pa je ukradel njen lepi nagelj... Metka je gledala s širokoodprtlmi očmi na s Trstu, d miija i L 7 dhjske § !e v narodnih nošah in i-jer so pod vodstvom gospe Š.rekelino?e postregle z znano gostoljubnostjo. Gospod ravnatelj nam pa Je preskrbel zanimivo poskušnjo goriških vin. Z večernim vlakom so pohiteli udeleženci v Trst, kjer se Je v hotelu Balkan vrši a. poskušnja raznih vin, ki je bila posebio zanimiva zaraditega, ker Je bilo možno primerjati pridelke Iste vrste Iz raznih južnih dežel. Da se je nai program zaključil na poučen način, se imamo zahvaliti vinarskemu nadzorniku Zabavniku. Omogočili so pa to točko razni gospodje Jn korporacije, ki so podarili v ta namen svoje pridelke. Razstavljena so bila vina : bratov K l e i -noscheg v Gradcu, Štajerske hranilnice v Gradcu, državne vzorne kleti v Novernmestu, kmetijske šole v Poreču, Frana T r a m p u š a v P a z i n u i n oskrbni-š t v a š k o 11 j s k e menze na Krku. Posebno zahvalo mora izreči društvo tudi g. namestniškemu svetniku P l p 11 z u, ki )e s svojo navzočnostjo počastil društveni večer. Mestni magistrat je ie vrnil naše reklamacije, zavrnivfii jih večinoma iz nebistvenih razlogov. Treba torej takojfinjih rekurzov na d a mestništvo. Prosimo tedaj reklamente in posebno zastopnike volilnih od borov mesta in okolice, da se čim prej oglasijo radi nujnih pojasnil v volilni pisarni v Narodnem domu. Za občinske volitve. Volilci, pozor ! Tržaški volilni red določa, da se imajo vračunavati volilnemu upravičencu v onem okraju, kjer prebiva, vsi davki iste kategorije, kateri so mu odmerjeni v vsej občini. Nastaja vprašanje, kaj je razumeti pod besedo: davčna kategorija ? Volilni red razločuje, sicer ne izrecno, dve kategoriji direktnih davkov, ki so po svoji visokosti merodajni za volilno pravico: na eni strani personalne davke — splošni obrtni davež, osebna dohodarlna, davek na više službene prejemke in rentni davek — na drugi strani pa realne davke (hišni in zemljiščni davek). Pri personalnih davkih znaša minimum za volilno pravico v prvem, drugem, ali tretjem volilnem razredu K 400, oziroma K 100 in 20; pri realnih davkih pa samo K 200, oziroma 50 in 10. Druge razlike ne dela volilni red med navedenimi da v-i in ko govori o raznih njihovih kategorijah, ni torej moči misliti na drugačno razdelitev, nego na personalne in realne davke. Iz tega sledi po zakonovi določbi o seitevanju posameznih davkov, katero smo začetkom omenili, da se imata n. pr. seštevati za pojedinega volilnega opravičenca osebna dohodarina in splošni obrtni davek kot davka iste kategorije in da odločuje o njegovi uvrstitvi v eden ali dru g i v o t i I ni ra zred svota obeh davkov. Kakor se je seda| odkrilo tekom rekla-macijskega postopanja, je mestni magistrat pri sestavi volilnih imenikov postopal ravno nasprotno: nJemu je splošni obrtni davek posebna davčna kategorija, tako, da so bi!i vsi oni (pretežno italijanski) volilni opravičenci, kateri bi po svoti odmerjenega Jim obrtnega in drugega personalnega davka spadali v viši volilni razred, uvrščeni v nižega, in to večinoma na mesto v tretji, v Četrti razred, kjer naj pritisnejo se svojimi glasovi na škodo slovenske narodne in socijalno demokratične stranke. Naše politično društvo |e že ukrenilo korake, da se pojasnijo vzroki nezakonitemu postopanju mestnega magistrata in da se pride najnovejši volilni manipulaciji vladajoče stranke v okom. Pozivamo volilce, naj se živo zanimajo za to vprašanje, ter da se vsakdo lonec, kakor bi ne mogla razumeti tega. Toda hipoma se je stresla in se |e ozrla vsa preplašena po prazni sobici. Potem pa se je vrgla na postelj in |e pričela krčevito ihteti. Dolgo je ihtela in Je umolknila šele takrat, ko so se odprla sunkoma vrata in je stopila v sobico mati. Trudoma Je vstala In se nI niti ozrla materi v obra. A mati Jo je premerila z očmi od nog do glave in je zmajala z glavo. „No, kaj pa ti ?« se Je začudila. .Kaj nisi bila v cerkvi? Glej, glej — pa ti Ježi doma..." Metka je stopila k oknu. »Glava me boli, mati," je odvrnila s trudnim glasom. „Zelo me boli.* Špela je stopila k nji, pa |i je dvignila z desnico glavo. Videla Je njene plašne, rdeče obrobljene oči In se je čudila še bolj „Glava te boli, praviš?" Je govorila. „Pa si raditega jokala? Ej, ej... Metka, pravim ti, da ne govoriš resnice — na sveto nedeljo ne govoriš resnice..." Metka ni odgovorila. Spet se je vlegla na postelj in se je obrnila v zid. Sram jo |e bilo ia hudo ji je bilo, da se ni upala matere pogledati Kesala se je in se je zavedala velikega greha. A v srcu jo je bolelo, tako silno bolelo!... Mati je hodila okrog nje in jo je gledala. Križ božji J Ka| je z otrokom danes? Ka| jo res boli glava? 'Samo glava? izključeno, da bi nastale mednarodne tež-koče. Turški guverner ni vložil nobenega protesta, kakor so poročati časopisi, ampak samo izjavil, da mora obvestiti svoje oblasti o avstrijskem koraku. V to svrho je odpotoval na Dunaj, da poroča turškemu poslaniku o dogodku. Janko Holjac zopet zagrebški župan. ZAGREB 15. (Kor.) Na današnji seji deloma novega občinskega sveta, je bil arhitekt Janko Holjac zopet izvoljen za župana. Obsedno stanje r Pekingu. ŠANGAJ 15. (Kor.) Nad Pekingom je proglašeno obsedno stanje, ker je bila odkrita velika zarota in načrt o nameravanem atentatu na JuanŠikaja. V torek je bilo v nekem pekinškem hotelu aretirano več oseb, pri katerih so našli bombe in orožje. Včeraj je bilo več oseb, med n|Imi ena ženska, na-giosodno ustreljenih. T?Rt-j iii t IG mu ja i y lo kdor ve za kak slučaj kakor gori opisano, zglasi v naši volilni centrali. „EDINOST' št. štren IIT Mnogo naših nezavednih ljudij prejelo je že odloke magistrata, s katerimi ae jim jemlje, o* roma namerava vzeti volilna pravica. Rojaki, ako izveste za nje, napotite jih v našo volilno pisarno. „Popravljeni" volilski imeniki. Mestni magistrat razglaša, da bodo na podlagi po mestnem odboru rešenih reklamacij »popravljeni" volilski imeniki razpoloženi na vpogled volifcem tri d n i in sicer od ig• do 21. majnika, vsak dan od 9 dop. do 3 pop. v sledečih lokalih: Za mestne okraje: Za I. vol. okraj (Sv. Vid): v občinskem statistlčno-anagrafičnem uradu, ul. SS. Martiri št. 4. Za II. vol. okraj (Staro mesto): pri okrajnem načelniku Starega mesta v ul. Pozzo bianco št. 9. Z a III. vol. okraj (Novo mesto): v mestni šoli, vhod iz ul. Nuova št. 25. Za IV. vol. okraj (Nova mitnica In Škorklja): v mestnem vrtu v čuvajev! hiši, ul. Giulia št. 2. Za V. v o I. o k r a j (Stara mitnica in Kjadin): v ljudski knjižnici v ulici Gluseppe Parini št. 1. Za VI. vol. okraj (Sv. Jakob in darbola Zgor.): pri okr. načelniku na trgu G. B. Vico št. 8, II. nadstropje. Za okoličanske okraje: Za I. vol. okraj (Skedenj, Sv. M. Magd. Zg. in S?.) v občinski šoli v Skednju, št. 46. Za II. v o i. okraj (Vrdela, Kolonja, Rocoi in Lonjer): v občinski slovenski Šoli aa Vrdelf, št. 911. Z a III. vol. okraj (Barkovlje, Rojan, Greta, Bazovica, Bane, Gropada, Trebče, Padriče, Opčine, Prošek, Kontovelj in Sv. Križ): v občinski Šoli v Rojanu in občinski šoli na Opčinah. Domače vesti. Odkrita beseda o Jiterarlčnem biro-u44. Vodja tistega glasovitega „literarič-nega biro-att v ministrstvu za vnanje stvari, dvorni svetnik Kania, je dobil torej visoko odlikovanje za zasluge, ki si jih Je baje pridobil tekom balkanske krize — kakor je bito čitati pred par dnevi tudi 7 našem listu. Ml pa se ne moremo premagati, da ne bi napisali par glos k temu odlikovanju. Že v naprej se moramo pa najodločneje zavarovati proti morebitnemu očitanju, češ, da se zagrešamo proti dolžnemu spoštovanju napram vladarju, oziroma, da si dovoljujemo nedovoljeno kritiko o ukrepih krone. Tako očitanje bi bi!o toliko neosnovano kolikor krivično, ker to ve sleherni otrok, kdo predlaga taka odlikovanja ter da oni, ki predlaga, nosi tudi vso in izključno odgovornost. Ta odgovornost se izraža že v dejstvu, da ministri kontrasigni-rajo taka cesarska ročna pisma. Ta odgovornost je nerazdružljivo spojena z značajem in naravo konstitucijoneln; države. Naše pripombe se torej ne morejo dotikati dolžnega spoštovanja do vladarja in prerogativ krone, marveč jim je le namea kritike delovanja dvornega svetnika Kania, oziroma tistega Jiteraričnega oddelka", in pa vlade, ki je tega funkcijonarja predlagala v odlikovanje. Kako je bilo to delovanje, kake so bile Informacije, ki jih je širil ta urad v svet o dogodkih na Balkanu, o tem pričata že klasična slučaja Prochaske In patra Pallća. In v taki smeri so se g:bale vse informacije o peri petljah balkanske krize. Naj je bilo že, da so bila poročila, ki jih Je dobival ta urad od naših diplomatskih zastopstev, kriva, ali pa da je bila to tendencija: fakt je, da je največji del zmešnjav, razburjanja v naši drŽavi in izbruhov sovraštva nasproti balkanskim narodom pripisovati ravno informacijam, ki jih je Širil g. Kania in ki so se navadno pozneje izkazale — v navskrižju z resnico, kar gotovo ni višalo ugleda naše države in nje diplomatičnega zastopstva, pač pa je izzivalo v slovanskih narodih monarhije čustva, kakoršnjih si gotovo ne more želeti državnik, ki se vestno zaveda svoje odgovornosti za bodočnost in usodo države. Res, pravo čudo je — na katerem morajo narodi in država Boga hvaliti —, da nai .literarni biro" ni naguai države v krvave in katastrofalne dogodke. In če smo ozlovoljenl, ker Je naša vlada takega funkcijonarja predlagala v tako visoko odlikovanje, se moremo sklicevati pri tem na klasično pričo, na skoro vse nemško časopisje, ki je po tolikih falopah „literarič-nega biro-a" pisalo najnepovoljne)e o tem uradu in Je glasno naglašalo potrebo, d a se ta urad temeljito reorganizira in reformira. Zato bodi povedano naši vladi povsem odkrito, da se s svojim, lahko rečemo, demonstrativnim činom v prilog dvornemu svetniku Kaniji, se nI prav nič približala cilju, po katerem bi morala stremiti: k po-mirjenju duhov na našem Jugu 1 Hujskaštvo v gosteh pri — Človekoljubju! Vse se še spominja laži, ki jih Je na nesramen način trosila „Reichspost" o vojujočih balkanskih narodih in hujskajočih vesti, ki jih (e prinašal omenjeni list o »dogodkih", ki se pogosto niti vršili niso. Vojni poročevalec „Reichspostin11 Je poročal o bitkah, ki se še do danes niso bile In Je živahno opisoval ljute boje, da-si ni bil nikoli prisoten. Smelo trdimo, da |e razven „literarnega biro-ja" največ kriva vseh naših hudih kriz in grdih blamaž — .Reichspost". To Je bilo in se ne da več izpreineaiti. Pa da bi merodajni krogi vsaj sedaj uvideli pogubno strujo, v kateri plavajo, in da bi skušali primerno popraviti svoje dosedanje blodnjel A tega ne. Nasprotno, kakor ironija se čita v „Bohemiji" nasledja vest, Id Jo podpisuje listov izvestitelj: .Popolnoma neresnično |e, da v Avstriji ni razumevanja za žurnalistiko. Pred Kotorom leži namreč že celih pet tednov avstrijska ladja „Metcovich", ki je bila namenjena za reševanje civilnega prebivalstva Skadra. Na Jarboli ima rdeči križ. Na ladji pa stanuje in se hrani neki vojni izvestitelj. Gotovo (e samo slučaj, da Je to oni gospod, ki se Je za balkanske vojne proslavil s svojim edisonskim talentom, s katerim Je iznašel strašne bitke. Gotovo |e le sluča|, da Je to izvestitelj krščansko-soci|alne .Reichspost". Gotovo Je le slučaj, da plapola na njegovem plavajočem hotelu zastava Rdečega križa — znak nedotakljivosti!! Ker .Bobemin" zaupnik podpisuje svojo trditev, bo gotovo resnična. Zato pa mora vsak pošteno čuteč Človek ogorčeno protestirati, da bi krvoželjnl hu|skači uživali naklonjenost miroljubnega Rdečega križa, ali celo njega — naklonjenost. Sa| ni izključeno, da je in pije tak poštenjak zastonj in požira prispevke za Rdeči križ, torej za institucijo, za katero so nabirali prispevkov tudi med Slovani. V svarilo. Pre|eli smo: Neki štajerski trgovec, Slovenec, ima grdo navado, da nemški dopisuje tvrdkam, s katerimi Je v zvezi. Ker pa nemščine ne pozna dobro, zagreša razne spake, ki se Jim mora smejati vsakdo, ki pozna nemški Jezik. Dogodilo pa se je, da je tu omenjeni trgovec iskal službe za svojega sinu ter ga ponujal tvrdkam, s katerimi Je on v zvezi. Sin govori in piše slovensko in nemško. Neka laška tvrdka je prosilca odklonila z opazko, da ga ne more rabiti, ker se tu slovenščina ne rabi! Ker Je dotična tvrdka sprejela pozneje drugega Slovenca v službo, je jasno, da je naš trgovec plačal svoje .nemško" dopisovanje z odklonitvijo njegovega sinu! Drugi slučaj, o katerem nam poročajo z Goriškega, Je ta-le: Trgovec Ignacij J. iz Skrilj pri Ajdovščini dopisuje tvrdkam, pri katerih naroču|e blago, v nemščini, ki Je tako grozna, da |e za — počt! Ta dva slučaja naj si zapišejo za ušesa | vsi oni, ki Še danes, vkljub opominom in ' grožnjam, prodajajo svo|o neumno nemščino tam, kjer bi morali dopisovati izključno v ' slovenskem jeziku! Spametujte se že enkrat in ne dajajte povoda drugorodcem, da Vas uče, kaj Je Vaša narodna dolžnost!! Mi pa POHIŠTVO SOLIDNO: is : ELEGANTNO M" PO ZMBRNIH CINAH H RAFAELE HALJA T . VIA MALCANTON - TMW Jffnenje gosp. prof. dr. ji Schlofjer-ja profesorja kirurgije v Inomostu. Gosp. /. SBRRAVALLO Trat. V odgovor na vaše cenjeno pismo vam odgovarjam, da predpisujem vaše železnato kina vino Serravallo kakor izborno krepčllo za želodec In oslabelost sploh že več let, tudi otroci ga radi pijejo. INOMOS1, dne 3. junija 1911. Prof. SCHLOFFER. Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIOO trst, vb S. Citatu Sliv. t ■a aotraojo (splošne) bolan! 2—S b Ipsrljslist n ko*a» fti (spolne) bol«! t 11V.—1 ta 7—74/. Alojzij Boik Trst uL Bel vedere 3, Tel. 342 R.VIU. Trgovina dellkoles, kolonijalnega blaga in Jestvln vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom. I Albert© Finzi & C.o 1 Trst, ulica Ometamo Donlzettl 1. I Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarisoh« AJlg. Grsditbank) podrnžalca t Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito vsake vrste, debele lil flflft otrobe, oves ln sočlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomanjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejŠe jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče Mrozaans moke Združ. parnih Mlinov „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti. Ommlkl in umore! m paSUJmJa mm m*hU% o. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trat rhd Odlikovana to~ varna sodaviee IDRIJA Sv. Ivan pri Trstu, Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. se priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in drugim odjemalcem sodavi5arskih izdelkov v mesta ln okoliol. DRRUJTE Z R „DIJRŠKO KUHINJO" Novo pogsretmo podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Prevoz mrličov na vso kraje Zastopstvo ■ prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfilne it. 170^ T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIO v Škednju. = Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj lnksoijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in razaovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata Izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic vešČenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. d T I B I L J Ponehale so Že »se Mie, ki ie sedaj, odkar se je vrelec spopolnil. res zelo dobra planinska kisla vod ker zboljšmio „Tolstovrško4i vsak hvali, zato pijte le tolstouriko slatino i je sedaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra planinska kisla voda. Vrelec se je hermetično zaprl in našel še nov pritok, ki je bogat na ogljikovi kislini in vsled tega „Tolstovrška" sedaj zelo muzira in ostane tudi čista in dobra! Izvrstna zdravilna namizna pijača! — „Tolstovrška" pospešuje tek in prebavo in je zdravilo £ za katare v grlu, pljučih, želodcu in Črevesih ter za želodčni krč, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju. — „Tolstovrška" je vsled prijetno kislorezkega okusa in .S velike vsebine natrona, ki se zveze z vinom, zelo priporočljiva namizna pijača ter ne pobarva vina. Dalje je „Tolstovrška" priporočljiva, kjer imajo slabo pitno vodo i zaboj s 50 3/s i stekl. 9 K 1 zaboj s 50 l/t l stekl. 11 K Spod. Dravograd po povzetju, v polnitev po najnižji ceni. — slatina pošta Guštanj, (Koroško). ftem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO edino pristni, po kakovosti noiossgiiivt slovenski izdelek. v korist drulbi sv. Cirila in Metodi Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam in gostilničarjem parmezan !.a po K 2a30 in naprej, kakor g___ ementalski. ovčji, trapist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča j j. suton, Trst, 8M poroča se vdam W VlUf Nllf lAvif wi**»aii *u im Stran IV. d EDINOST" št. 134. V Trstu, dne 16. maja 1913. začnemo p lagoma objavljati imena njib, ki ]im uljudni opomini ne koristijo. Za italijanske šole na Opčinah. Te dni je prinesel Kutinov list dopis rsdikal nega, bolje rečeno, norega Italijana, v kate rem se graia zaspanost mestnih očetov glede reSitve prošnje openskih Italijanov (?) Takoj za tem je pricapljal „Piccolo", ki je sicer v drugi obliki, pa vendar isto napisal. Vol'tve so blizu, bojijo se celo otrok. Včerajšnja „Edinost" je že vP/ccolu* odgovorila, zato si dovolim le malo opazk. Izvedeli smo torej, da se Je na Opčinah nabralo 37 podpisov očetov, ki morajo pošiljati proti svoji volji svojih v68 šoloobvez nih otrok v slovensko šolo. Že pred Časom so bili prlobčeni v .Edinosti" trije kratki dopisi o okoličansklh „Italijanih*. Dokazano je bilo, da na Opčimh ni Italijanov, da bi mogli priti v poŠtev. In to ni bila pomota, kajti tudi „Piccolo" pravi, da so med onimi podpisanimi le trije pravi Italijani — meščani, priselleni na Opčine. — Ka| pa so drugi (34)? Slovenci niso, ker jim je slovenska Šola zoprna, Italijani tudi niso, ker liti niti „Piccoio* ne priznava za svoje. Torej so najbrž.... Albanci —. Zdi se, da igra gospod „kspovila* pri tej kulturni zadevi glavno ulogo. Vsa čast vam, gospod vaški načelnik, ker se tako skrbno potezate za uboge ukaželjne ljudi. Volitve so tu; izkušeni ste, zaslug in spoštovanja čez glavo; — proglasite se za kandidata, uspeh bo gotov t Morda utegnete poste ti še tržaški župan. Čast vas čaka velika I Pa kaj to: 18000 K letne plače. To bi bil imeniten ,špasM. Pa šalo na stran. Ali ni sramotno, da se prodaja na tak način kri svojih lastnih rojakov? Ali naj ne boli srce človeka, ki vedoma uničuje svoj lastni slovenski narod? Ali ne zaskeli v srcu, ko je včasih čujejo otroci, ki psujejo svoje slovenske staiše s „ščavi" ? Opčine so slovele kot prva slovenska postojanka tižaške okolice. Sicer je bilo znano vsem, da je tudi nekaj plevela, a da ga je toliko, ne bi se upal nihče trditi. Po številu družin okoli 10%. Tu treba kake pomoči. Narodni zavedneži, budilci in varhi narodne zavesti I Na vašem polju je pognalo več divjih rastlin, treba Jih je skrbno po-žlahtnitl 1 Menda niste utrujeni ? I Okrožje Trsta se nazivlja lični slovenski zemljevid, ki ga je izdala trž. podr. S. P. D. in ki je izšel že v II. izdaji. Priporočamo ga toplo ne le izletnikom, temuč tudi naši slovenski mladini, da se seznani s kraji naše prelepe bližn|e in daljnje okolice tržaške. Žal, da smo se morali posluževati do-sedaj zemljevidov z raznimi popačenimi imeni naših pristnih slovenskih krajev, a s tem Je odstran|en tudi ta nedostatek. Zemljevid stane 50 vinarjev, a večji za urade, pisarne itd. K 1.60 ter se do t iva v knjigarni g. Jos. Gorenjca ali pri podr. odboru S. P. D. Oni gg. učitelji, ki se udeležujejo tečaja za meščanske Šole, se opozarjajo, da se naj zbero danes ob 6' 15 na večer na trgu G. B. VIco (na gornji strani Mon-tuzze), od koder odidejo v smislu pogovora vsi skupno na astronomsko opazovalnico. Nova društva, Namestništvo je vzelo naznanje pravila sledečih novih društev: „Češskoslovansky svaz hostinskeho pomoc-ničtva", podružnica Trst, in „Katoliško slov. izobraž. društva" s sedežem v Ročinju pol. okr, Tolmin. _ Društveno vesti. Tržaška sokolska župa. Brate načelnike in vaditelje ter sestre vaditel|ice vabim k seji vaditeljskega zbora ki se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob osmih zvečer v telovadnici Sokola v Trstu. Na zdar I A m b r o ž i č, načelnik. Pevski zbor „Glasbne Matice** v Trstu. Danes, v petek, ob 8 pevska vaja za mešani zbor. Pogovorimo se tudi o izletu zbora. Prosim točno in vsi. Pevovodja. Pevsko društvo „Trst". Danes, ob 8 zvečer, pevska va|a za mešani zbor. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Po vaji važna odborova seja. Planinci 1 Danes, v petek, 16. t. m. zvečer družabni plan. sestanek pri „Treh kronah". Predmet razgovora: Najboljša planinska oprava deževju in burji v bran. VeseliČni odsek „Trgovskega izobraževalnega društva" naznanla, da priredi v nedeljo, dne 18. t. m., ob 7 zvečer, zaključni plesni venček. Med plesom bo šaljiva pošta in valčkova tekma. Odbor akad. tehn. društva „Triglav* v Gradcu se je konstituiral za letni tečaj 1913. sledeče : predsednik tehn. Božo Srebre, podpredsednik tehn. Anton Kadunc, tajnik tehn. Leopold Armlč, blagajnik tehn. Rudoif S gl, knjižničar iur. Josip Dolničar, gospodar tehn. Maks Dekleta, odborn. nam. phii. Pavel Strmšek, revizorja med. Vilko Marin in med. Fran Kolterer. pri „Tirolcu* vrtno veselico. Ob 2 in pol popoldne odhod izpred kons. društva „Jadran" pri Sv. Jakobu z godbo in zastavo. Pri »Tirolcu" veselica z godbo, petjem, šaljivo pošto itd. Vstopnina na veselico 40 v. za osebo. GovorniSka Sola NDO. Danes, petek, ob 8 zvečer govorniška Šola. Delavci plavžev v Skednju so vab-1|enl na društveni shod, ki bo iutri, ob 7 zvečer v „Gospodarskem društvu" v Škednlu. Odbor skupine. Posredovalnica dela NDO. liče se 30 težakov In več zidarjev, ki se moralo z glasi ti v uradu posredovalnice dela NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2. Službe iščeta dve služkinji. Obrniti se je treba na urad posredovalnice dela NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2. Vesti iz GoriSke. „Narodna 5ola" v Krminu priredi v nedeljo, dne 18. ma|a ob 4 pop. majniško veselico v prid CMD in pričakuje obilne udeležbe ne-le iz krminske okolice, temveč tudi Gorice. Iz Tomačevice pri Komnu. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 4 popoldne bomo imeli pri nas šolsko veselico, kar |e za naš kra| nekaj novega. Čisti dobiček |e namen|en v nakup knjig za šolsko knjižnico. Posebna vabila se ne razpošiljalo. Vesti iz Istre. Slovensko učiteljsko društvo za Istro Je zborovalo dne 8. t. m. ob polno-številni udeležbi. Sprejete so bile važne resolucije, katerih vspeh |e pa v rokah našega deželnega odbora I Videli bomo v kratkem, ima-li dež. odbor srca samo do svojih deželnih uradnikov, ali tudi do učiteljstva, ki le tudi deželno uradništvo In temelj zdravega vspešnega delovanja ?l V novi odbor so bili voljeni: predsednikom g. Fr. Venturini; odborniki: gg. Fr. Jereb, Mikoluž, G. Leonardls in L Ko-šutnlk. 1 MALI OGLASI K "'i MALI OOLASI M rP* * »ta. k«**). Mastpe tisku« Unii ofait ; nt NaJavUi« « : : Piiii M t«k*) i—i—■ liiiitn Sejem v Kastvu. Zaradi praznika st. Rešnjega telesa se letni sejem sv. Helene ne bo vršil dne 22. majnika, temveč prihodnji dan, dne 23. majnika. Glavarstvo občine Kastav. Jelušič, načelnik. Gospodarsko društvo v Mavražu pri Buzetu (Istra) registrovana zadruga z ono ejeno zarezo vabi na I..!- DiiiIiiaI čevljar, rodom Čeh, al. Mon-JOSip nyavai tecchi 11 nasproti C. M. S H, se priporoča Šentjakobskemu občinstvu. Daje družbi sv. O. in M. 2%. 993 v najem lepo meblo^ana soba, Oampo OD S. Giacomo št 5, IV. v hiši konsum-nega društva, izključene ženske. Odda 910 MailB>nri«li j® "mljišče, travniki, vit, vse za-napruuaj saj eno z dobrim sadjem, pobiStvo, pripravno za gostilno, tovarno ali mlin ; močna tekoča voda, ki teče zraven hiše; v bližini Trsta v lepi legi »raven ceste pri vasi Boljnnec, 20 minut od kolodvora Boršta. Proda se zaradi gospodar eve smrti. Cena zmerna. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1047 lekarn Mape* za voznika v Skednju štv. 1030, IOvdIiI nastop takoj, plača po dogovoru. 1043 OIa.»iha! nn-nH I Prodajo se tri hiše na Slovenci, pozor ! zelo prometnem kraja v mestni okolici. Informacije se dobivajo v Skednju 1030. 1042 I v takoj mlado gOBp dično z dobrim glasom, IdCtJm Hrvatico ali Slovenko, ki bi hotela vstopiti v boljše tamburaško društvo Predstaviti se je osebno ali pismeno s sliko zborovodji M. Biro, Trst, restavracija „Aurora", al. Carducci 1050 Qnho lePa» 8^ti8> meblirana, z balkonom, proBt OODd vhod in hrana, se odda pri majhni dražini eni ali dvema osebama. Belvedere 57, II. 989 pomočnik se išče, ulica Conti 38 UOVIJarblU Josip Mdcarol 1061 odmorom itča se v najem za okolico Ponudbe pod --------1059 Dckrotza r&zPro<^aj° v*na z -Okolica" na ins. oddelek Edinosti ■J!X« se da v najem ali se tudi proda. 4 prostori HIŠ«! prodajalna, skladišče in klet. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1062 Ob Vrbskem jezeru binja, klet, ledenica, perilnica, vrt, kopa HAče t vili in jezera, ladja (Kielboot), tri min. od jezera, 3 in pol km od Vrbe. Pojasnila daje P. Koscbier, učitelj r Veli-koren — Koroško. 1060 Brivska dvorana, SSTSi« Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana v ulici MontorBino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanorič, brivec. Francesco Buda, zlatar fUar. dal. organizacija. Narodna delavska organizacija v Trstu priredi v nedeljo, 18. majnika t. I. Trst, ulic a Soalln&ta it. 1. Prodaja srebrnih in kovinastih ur, od 4 krm dalje, ubar.i. prttani, veriž ce iz amerikanskega doublć zlata izključno po priložnostnih ceni:h. Prodaja, ku-> f-uje in menjuje z'ato, srebro in dragocenosti Tvrdfea BUDA more prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdsja velikanskih svot za luksurijozne prostore, razsvetljavo itd. itd., kar mora končno vee plačevati kupo valeč. izredni občni zbor ki Be vrši dne 25. mojnlka 1913 ob 4 pop. v hiši št. 76 po sledečem dnevnem reda : 1. Poročilo nacelstva in nadzorstva. 2. Volitev nacelstva. 3. Imenovanje novega poslovodje. Slučajnosti. Načelstvo. V slučaju nesklepčnosti zbora se bo vršil drug občni zbor v 8 dneh, t. j. dne 1. junija 1913 z istim dnevnim redom ob isti uri, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. G. Magliaretta dekorativni slikar ul. Molln Grande 40, tel. 2748 LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak. Salon Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospera A. ŠEBEK, lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9. pomladno zdravljenje! tfftlHfHInf cena Skatljice . . E 1-20 nnUSIMIl tuj popolna kura 6 šk. „ 6 — Sirup iz pasapariie . . . steklenica „2 — „ „ „ „iodiran* „ „2 50 ZALOGA V LEKARNI » GALENO < uloa S. Clllno. - Telefon 20-7 6. ANTON SKERL • TRST mehanik, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo Goldoil itev 10—11, T ti. 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokolee itd. GeneraJni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford4. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje iivalnih strojev, koles, motokolaa iti — Velika zaloga pripadkov. ValtU Matrala* far m«, ailo« Baokl 16, *»i«l aflM B«M**tt» TI Lir 01 »47. - S TOČK PHKT7M SOODMCH (amrtkuikt), aVTOBOBlLI IA POSODO FO IMS1II OKVZ. Revmatizem, protin, ishias. Rimske toplice o Tržiču. Sezona od 15. majnika do srede oktobra 40°, slovite blatne kopelji z naravnim tržiakim „fangom", masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinn, ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizmn. posledicam kostoloma, poškodbam, vsem ekssudatom ženskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, ob moriu. V kopališkem poslopju izborna stanovanja in postrežba. Zmerne cene. Interurbani telefon St. 26. Voz na postaji in pri ladjah. Prospekte razpošilja ravnateljstvo i. M. Graf. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdrava ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma 8tev. 17, IL nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustoe plošče. Plombiranje z zlatom, Dlatinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zra* nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popol, Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mikelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. flovo: trgovino jeatvin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru. Benjamin Žerjal,Trst ulica Ceciiia, vogal ulice Rug-- gero Manna St. 3. - Vicko Peruzović Trst, uloa Olnseppe Par ini 14. priporoča svojo gostilno in točilnico dalmatin- skega vina lastnega pridelka. Prodaja ae Črno, belo in opMo vino ter prvovrstno puotigamovo pivo. Kuhinja vedno pripravljena. Vino na debelo in za družine po posebnih cenah. Umetno - Eotogrotlenl | Trst, ulica Trst ul,ca Rivo št. 42 UlKijb Rivo št. 42 (pritličje) -- pri Sv. Jakobu -- (pritlic"je> b^s! IsTi-luJe *f»ko fol^graflćno del \ kakor tudi ruglede, j-om ftfc-, notranjost lokalov, porr«4^n»ke pl U1« is TiakoTrstue ipomeutt« lt