novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UEB. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 650 lir _________V ŠPETRU PREDSTAVILI NOVO KNJIŽICO ZA OTROKE_________ Pravljični svet Benečije bližji vsem slovenskim otrokom Nastala je iz dela dveh mladih Benečanov, Alessia Petričiča in Ade Tomasetig Vsaka knjiga, ki izide v Benečiji, ki je sad našega dela je za nas zelo pomembna in dragocena. Priča namreč o vitalnosti naše slovenske narodnostne skupnosti, o tem, da čeprav v težkih pogojih in kljub stoletjih asimilacije smo vendarle ohranili svojo ustvarjalnost. Na ta način izražamo tudi našo voljo ne le po obstoju temveč tudi po razvoju in kulturni rasti. To zelo jasno dokazuje knjiga «Pravce iz Benečije», ki sta jo pred kratkim izdali založbi ZTT iz Trsta in Borec iz Ljubljane in so jo v petek predstavili v dvojezičnem šolskem centru v Špetru. Lepa živo rumena knjižica, ki je bila tiskana v 6000 izvodih in je bila zelo dobro sprejeta od bralcev, je nastala iz dela dveh mladih Benečanov, Ade Tomasetig in Alessia Petriciga, v njej pa sta harmonično povezani ljudsko izročilo in sodobno likovno ustvarjanje. Kako je do knjige prišlo je na predstavitvi povedala Živa Gruden. Vse se je začelo pred kakimi desetimi leti, je dejala, ko je Ada Tomasetig začela objavljati v listu Dom pravljice, ki jih je kot otrok slišala doma. Približno pred petimi leti je študijski center Nediža objavil izbor tridesetih pravljic v brošuri «Pravce moj-ga tat an moje mame». Napisane so bile v nadiškem dialektu in so bile namenjene predvsem učiteljem in staršem. Nato je prišlo do načrta objaviti le iste pravljice v slovenskem knjižnem jeziku in jih tako približati širšemu krogu bralcev. Iz dialekta v knjižno slovenščino sta jih prestavila Marko Kravos in Živa Gruden. Ker pa je bila knjižica namenjena otrokom so bile potrebne tudi ilustracije. Zato to je poskrbel Alessio Petricig, ki je že prej objavil svoje ilustracije. Na sami predstavitvi knjige je bila tudi razstava njegovih del. PRAVCE ki so se v košu rodile, v Benečiji živele in k nam v knjigi prišle O pomenu pravljic in predvsem o knjigi, ki teži k ohranitvi ljudskega izročila in je sredstvo samopoznavan-ja Benečanov, torej potrditve narodne zavesti je nato spregovorila loie Namor, ki je še posebej poudarila pomen, ki ga ima slovenska izdaja. Vsem slovenskim otrokom, pa ne samo njim, približa namreč pravljični svet Benečije in preko njega Beneč-jio samo. V imenu založb pa sta nato spregovorila Marko Kravos in Janez Kajzer. Prvi je izrazil zadovoljstvo za knjigo, ki je - je dejal - tudi opozorilo vrednosti, ki ležijo med nami in se jih ne zavedamo. Predvsem pa se je zavstavil ob vprašanje jezika, oziroma, kako živi govorni izrazi, ki so jih ohranili v slovenski izdaji, bogatijo slovenski knjižni jezik. Kajzer je pa predstavil mladinski program založbe Borec, spregovoril je o sami knjigi, ki je dejal «nam prinaša nam malo znan svet, čeprav v zadnjih letih bolj v zavesti». Zaključil pa je z upanjem, da bi spet prišlo do takega srečanja ob podobnem knjižem načrtu. Na predstavitvi so seveda pravljice tudi zaživele v živi prepovedi. Ca-tia Paljavec in Samantha Feletig sta namreč prebrali dve pravljici, v nadiškem dialektu prva, v knjižni slovenščini druga. POGOVOR Z ADO TOMASETIG Naš tata je muzu an nan pravu pravce mi smo sediele na siene an ga poslušale Ada, zaki so se parve bukuca klicale «Pravce mojga tat in moje mame»? Zak so mi jih pravli muoj tata in moja mama. lst se zmislem, de kar smo ble mikene jest an moje sestre, nan su pravli pravce muoj tata an moja mama an kajšan stric, ki je ži-veu atu v našin duore. Vičkrat nan su jih pravli tu Stal. Kar je naš tata muzu, mi smu sediele ta na siene an on nan je pravu tele pravce. Nan jih je pravu an kar su siekli travo, kar su čakal de se trava posuši an su se-diel tu kajšni siene. Tele pravce so se nimar zgodile tu naših dolinah, o tu Saržent, o du Bjarču o tu briegu tuk smo bli an kar on nan je pravu mi smo vidli tu naši pamet an smu živiel an mi tele pravce. Moja mama nan jih je pravla zvi-čer, kar smu bli tu hiš, kar je bla zima. Smu jih radi poslušal an smu jih vičkrat prašal le tiste pravce, takua smu jih čul ankrat, dvakrat, trikrat, še stuo krat. Zatuo so mi ostale tu pamet an jih vien sada ku tekrat, jih znan šele. Kuo je tiste, de ti je paršlo tu glavo jih napisat an jih puhlikat v posebnih bukvucah an na l)omu. Al se zmisleš, ki dost si jih napisala? Ist se na zmislen, ki dost san jih napisala. Mi mi se pari, de san jih napisala puno, jih znan an še. Lohni jih napišen an še. Začela san takua: san guorila an dan z niešnin duhovnikan du Čedade an takuo smu guarii od prave. San jala, de jest jih znan puno, su me prašal če jih morem napisat an san jih začela pisat za Dom. Mi se je parielu pru jih napisat, de jih boju puznal an vsi tisti, ki magar niesu bli takuo srečni miet nu mamu an nega tat, ki jih je pravu. Kake so njih posebnosti, če misleš de so posebne? Recimo, kaj jih loči od drugih prave? lst mislem, de vse pravce maju kiek, ki jih veže kupe. An Če vsaka pravca potle je drugač zak an liste ki nan su pravli su ble ambientane tu naši vasi, tu naši dolinah, takuo lohni maju notar kajšne besiede, tradizione, navade ki drugod jih niemaju, ma mislem de vse pravce maju kiek podobnega. Kak pomien imajo pravce za našo beneško sloviensko kulturo? Na vien, ka imajo z’ an pomen do-nas. Ist mislem, de je pru de su ble napisane, de je pru de vsi listi, ki vedo kjek od piesmi, od prave, od drugih reči od naših kraju de jih napišejo, de reči ostaneju. Če ne se vse zgubi, še donas ki nanča na guarmo vič po našin. Če pustimo vse se zgubit na bomu imiel pru nič vič. Kuo gledaš pa na tuole, de so ble predielane od našega dialeta do slo-vienskega jezika? Kak pomien ima po tojim, tala nova knjiga Pravce iz Benečjie? Ma ist na vien ki reč. Jest nu malu san viedla, nu malu niesan viedla, de Leto XIII. št. 10 (320) • Čedad, četrtek 6. marca 1986 _________V SABOTO V ŠPETRU______ Za osmi marec praznik ženske ustvarjalnosti Nazaj vse kupe za 8. marec Zveza beneških žen vas vabi na DAN ŽENA ki bo v Špetru ob 19. uri Beneška galerija pri Centru otvoritev razstave MICHAELE B1CHOVE ob 20. uri - občinska dvorana BENEŠKO GLEDALIŠČE TREPETIČKI PAOLA CH1ABUD1NI Z DEKLETAMI GLASBENE ŠOLE Ob 21. uri vičerja pri hotelu Belvedere (vpisovanje v hotelu tel. 727057) Osmi marec, mednarodni dan žena je spet tu za nam stuort poštudierat manjk na tel dan, če sevieda niemamo telega pred očmi celuo lieto, dan za dnevam, al uživajo žene glih take pravice ko možje, kuo se tuole kaže - denimo - na delovnih miestih še posebno sada, ki nas huda ekonomska kriza vse takuo mocnuo partiska. Kuo se tuole kaže ne samuo u družbi pa tudi u družini. Kuo se zna žena branit an borit za tiste, kar ima potriebo, pa tudi za uresničit nje želje. Osmi marec pa je tudi dan praznika za žene, more bit zadnje cajte je ratu narpriet tuole. Žene, tudi tiste, ki so ble vajene ostat nimar tam doma, se dobivajo kupe an pozabijajo za niekaj ur na težave an skarbi. Tuole pa še na pride reč, de so se genjale tuč za an nuov sviet brez uojski, brez sovraštva, tuk vsi ljudje bojo fraj an bojo imiel glih tiste pravice. Tudi osmi marec, ki ga lietos par-pravja Zeza beneških žen že deveti krat bo praznični dan, u parvi varsti praz- Se nadaljuje na 2. str. SUL. GOVERNO DEGLI ENTI SOVRACOMUNALI Raggiunto l’accordo tra DC, PSI E PSDI Se nadaljuje na 2. str. Più volte nelle settimane scorse ci siamo occupati della Comunità montana delle Valli del Natisone dove a nove mesi dalle elezioni amministrative non si è ancora provveduto all’elezione del nuovo direttivo. Allo stesso tempo è ancora in carica un presidente a cui non è stata più rinnovata la delega, quindi non fa più parte dell’assemblea. Una situazione questa giudicata dalla gente comune intollerabile anche perchè vuoi o non vuoi significa un rallentamento, se non addirittura un blocco, dell’attività mentre problemi di notevole portata attendono una risposta. Lo stallo era legat cagli accordi - evidentemente laboriosi - a cui dovevano giungere DC, PSI e PSDI. Sul tavole delle trattative infatti oltre alla Comunità montana, come si sa, c’erano anche l’USL n.5 del Cividale-se, il Consorzio per lo sviluppo del Friuli orientale (SIFO) e l’Azienda autonoma di soggiorno e turismo. Ora pare che la situazione si sia, almeno in parte, sbloccata. È di lunedì della settimana scorsa una serie di incontri, separati prima in seduta comune poi, tra le delegazioni dei tre partiti. L’accordo infine è stato raggiunto e dall’incontro sono usciti gli organi-grammi dei quattro enti sovracomunali. Ci sono stati grossi mutamenti, sensibili spostamenti di forze? Vediamo in dettaglio che cosa prevedono gli accordi sottoscritti. Comunità montana: la presidenza rimane alla DC così come il PSDI conserva la vicepresidenza. Nel direttivo entrano 5 democristiani e 2 socialisti, uno più di prima. Questi ultimi dovrebbero comunque ricoprire due referati importanti, tra questi quello dell’industria, commercio ed artigianato. SIFO: riconfermato un socialista alla presidenza, il vicepresidente va alla DC, nel direttivo entrano inoltre 1 PSDI, 1 PSI e 5 DC. USL: anche qui non ci sono novità rispetto alla presidenza che rimane in mano alla DČ, mentre la vicepresidenza passa dai socialdemocratici ai socialisti. 3 consiglieri inoltre vanno alla DC, 1 al PSDI e 1 al PS1. Azienda di soggiorno: rimane presidente un socialdemocratico, 4 consiglieri dell’esecutivo vanno alla DC e 2 al PS1 (finora non era presente), di cui uno dovrebbe entrare nell’esecutivo in breve, a seguito di un rimpasto. I giochi sono dunque fatti? Non del tutto, pare. Rimangono aperte ancora alcune questioni di rilievo, a quanto sembra, soprattutto in casa democristiana dove è in ballo il delicato equilibrio tra Cividale da una parte e Valli del Natisone dall’altra. Se l’accordo è stato raggiunto tra i tre partiti inoltre, non pare si possa dire lo stesso per le varie correnti che si fronteggiano all’interno della DC, per la presidenza della Comunità montana per esempio. Certo è tuttavia che i tempi stanno stringendo e l’approvazione dei bilanci, passata in Parlamento la legge finanziaria dello Stato, è ormai alle porte. Pismi Cossigi in Craxiju Enotna delegacija Slovencev, torej telo, ki predstavlja slovensko narodnostno skupnost v Italiji je v prejšnjih dneh naslovila predsedniku republike Francescu Cossigi in predsedniku vlade Bettinu Craxiju pismi, da bi ju ponovno opozorila na nerešeno vprašanje globalne zakonske zaščite. Predsedniku Cossigi izraža priznanje za stališča, ki jih je zavzel glede vprašanja jezikovnih manjšin v naši državi. Nanj se enotna delelga-cija obrača z željo, da bi bila sprejeta in mu tako obrazložila položaj Slovencev v Italiji. Predsednika vlade Craxija pa enotna delegacija poziva, naj se tudi osebno zavzame za premostitev težav, ki so povzročile zastoj v parlamentarni poti zaščitnega zakona. PREDSTAVILI SO ZATUO ZAKONSKI PREDLOG Ali ima vsak glas tisto težo? Furlansko gibanje pravi de ne _________S. PIETRO AL NATISONE_______ Nuovi programmi scolastici La ricetta è buona Al ima vsak glas, vsak voto na ele-cionah tisto težo, valja glih tkaj adan ko te drug? Pari, de ne. Predstavniki od Furlanskega gibanja so pregledal zadnje volitve iz lieta 1983 an so nardil parmerjavo med glasovi, voti vsakega partita an številom svetovalcev na deželi. Takuo so zraču-nali, ki dost votu ima potriebo vsaka stranka za izvolit svojega predstavnika. Kaj je paršlo uon? 10.465 glasov je bluo zadost za de je Slovenska skupnost dobila svojega predstavnika na deželi. Za Listo za Tarst jih je bluo trieba 12.125, za de-mokristijane 12.637, za Proletarsko demokracijo 12.893, za komuniste 13.177, za PRI 13.270, za PSI 16.103. Narvič pa jih je bluo trieba glih za Furlansko gibanje: 18.409. Med tistim, ki ima potriebo narvič an tistim, ki jih nuca narmanj votu je malomanj 8.000 glasov razlike, kar ries ni malo. Kuo pride do telega je težkuo povie-dat, ker bi bluo trieba razložit vas naš È iniziato con la ratifica delle deliberazioni di giunta - relative all’addizionale sul consumo dell’energia elettrica per l’anno 1986 che è di L. 13/Kwh per le abitazioni e L. 5,5 per impiego in altri usi; interventi per sistemazioni stradali; progetto di allacciamento idrico delle frazioni: rettifica quadro economico di spesa; approvazione variante lavori di costruzione strada Prepotischis - Case Bernich - il consiglio comunale di Prepotto, tenutosi giovedi scorso. Riguardo l’istituzione della TASCO (tassa per i servizi comunali), il consiglio ha preso atto del regolamento e delle suddivisioni dei servizi (sette categorie) e dei livelli di tariffa (quattro), mentre per la determinazione delle stesse il consiglio ha deciso il rinvio alla prossima assemblea in attesa della definizione della Legge finanziaria nazionale. Dei 120 milioni di contributo regionale per opere pubbliche di competenza comunale relativi al programma 1985, è stata stabilita una ripartizione di massima per portare a termine i lavori della nuova scuola materna (recinzione, opere protettive ecc.), per opere di rifinitura e sicurezza nell’area del PEEP, mentre una ventina di milioni è stata destinata per spese stradali. Sono poi stati nominati revisori dei s prve strani 8. maree nik ženske ustvarjalnosti, praznik o tem, kuo žena ko se je nomalo osvobodila se je navadla nucat besiedo, note, farbe an pinel za poviedat, kaj ima noter, za pokazat, kuo vidi an gleda na sviet oku sebe. Vse tuole bomo videl narpriet v Beneški galeriji pri Centri v Špietru kjer u saboto 8. marca ob sedmi zvečer odprejo razstavo naivne skikarke Michaele Bichove. Umetnica seje rodila na Češkem, u Pragi, že maloman dvajst liet pa diela an živi u Vidmu. Poznana an štieta je ne samuo po Italiji pa tudi u Pravce... se je runalu tole dielu. Lohni san bla nomalo buj kontenta, če su me bili kiek uprašal an kar su prevajal moje pravce. Na vien ki reč. Pa za napriej misleš še kaj narest Ile v telim sektorju prave, misleš še kej napisat al ne? Ma na vien. Jest pensan, de če ne druzega za Dom napišen še kajšnu pravco. Lansko lietu jih niesam napisala puno zak niesan miela cajta, ma an za Božič san napisala no dru-gu, lakuo ki me je bla paršla tu glavo, ki mi jo niesu bli poviedli. San ju jest nardila. Sada san se takuo navadla jih pisat, de mi pridejo same, jih an inventuvan jest. Mislen, de bon še pisala. volilni sistem. Lahko pa se zastopi, pravi Furlansko gibanje, de tuole ni prou, de je trieba kiek postrojit za de bojo volitve buj pravične an tudi buj demokratične. Zatuo febrarja je predstavilo na deželi zakonski predlog za spremenit volilni sistem u naši deželi. Kuo mislijo rešit tel problem? Tiste stranke, ki na volitvah na zberejo manjku 3% glasov, narmanj v treh okorožj, na bojo imiele po telem zakonu (če ga seviede sprejmejo) pravice do svetovalca. Zdaj pa je zadost 1 <%. Te veliki partiti, posebno demokri-stijani an komunisti na gledajo s posebnim interesom na tel zakonski osnutek, pari de so celuo pruot. Med tistimi pa, ki so prepričani, da kiek je trieba narest so tudi socialisti. Pari de tudi oni nameravajo parpravt za tuole zakonski osnutek, ki pa je drugačen od tistega od Furlanskega gibanja. Za nje muora stranka zbrat narmanj 4% glasov za imiet svetovalca, je pa zadost, de jih ima tarkaj samuo u adnim okrožju. conti per l’esercizio 1985: Lauro Jaco-lettig, Fides Benet e Pierino Marinig. Due interrogazoni scritte presentate dal consigliere Paussa per conto dei gruppo di minoranza hanno trovato soddisfacente risposta: una riguardava la regolamentazione di una «discarica abusiva» nel contorno cimiteriale di Albana, l’altra l’invito all’amministrazio-ne comunale ad esperire e promuovere ogni iniziativa possibile per attivare il Ponte di Britov, sul torrente Judrio, all’altezza della località di Molino Vecchio, costruito da oltre un anno. Relativo a questo punto c’è stato recentemente anche un incontro in municipio a cui è seguita una visita al manufatto in questione da parte di una delegazione jugoslava, composta dal presidente e dal vice-presidente della provincia di Nuova Gorica, dal presidente e da un funzionario di Casteldobro e per la parte italiana dal sindaco di Prepotto cav. Bernardo, dal consigliere regionale Specogna, dall’assessore provinciale Sinicco, dal presidente della Comunità Montana Chiuch, dal presidente dell’Azienda di Soggiorno e Turismo Paussa e dal consigliere comunale Fides Benet. Da entrambe le delegazioni ci sono state dichiarazioni di impegno a rendere agibile il ponte nel tempo più breve possibile. drugih evropskih državah, kjer je imela rastave. Bila pa je že z nje slikami tudi u Špietru. Potle vičer pode napriej u špietrski občinski dvorani, kjer se bo ob 8. uri nadaljevau kulturni program an kjer pridejo na varsto muzika an besieda, slovienska besieda. Težkuo je poviedat, kak bo pa tudi vam nečemo vederbat «sorpreže». Lahko pa povemo, da bojo vsi kupe povezani, spledeni nastopi Beneškega gledališča, Trepetičkov, mladih čeč, ki hodijo u špietersko Glasbeno šolo an Paole Chiabudini, ki je malo cajta odtuod imiela zelo dober koncert le u Špetru. Vse pa bojo igrale na klavirju. Na koncu, takuo ki se vsakemu prazniku spodobi, bo pa vičerja u hotelu Belvedere, kjer bosta poskarbiela za muziko an dobro voljo Ližo an Gusto. Democrazia grande conquista dell’umanità Dott. Jekil o Mr. Hyde? Qual è il vero volto del presidente Reagan e della sua amministrazione: quello affabile e disponibile degli accordi di Ginevra o quello cupo e arcigno, duro e impenetrabile che si cela dietro il governo di Marcos delle Filippine 0 quello del despota Baby Doc di Haiti. Questo è ciò che appare dall’ambigua politica estera del governo degli Stati Uniti che protegge, come scheletri nell’armadio, governi fascisti e sanguinari. Qualcuno, a questo punto, potrebbe affermare ed avrebbe ragione, e la Russia come si comporta? Rappresenta forse il vero volto della democrazia? E nei suoi interventi, qual’è ri suo'peso e quali governi appoggia? Tralasciamo per un attimo l’Unione Sovietica, ritenuta a torto o a ragione, un paese dittatoriale e quindi non portatore di alcun principio democratico, negatore di ogni valore di libertà, così almeno viene presentata dai mass media occidentali. Rivolgiamoci all’America di Reagan che è considerata il fulcro di tutte le libertà occidentali, dove ogni uomo realizza pienamente se stesso ed analizziamo 1 suoi interventi nelle varie parti dei continenti. Ogni suo intervento è sempre legato alla pace, al benessere dei popoli, allo sviluppo della democrazia? Cosa ci insegnano: il Cile, le Filippine, il Sud Africa, Haiti? Quali sono le motivazioni che spingono la maggior potenza economica e militare del mondo a sostenere tali regimi? Che cosa sta dietro la tanto decantata democrazia, espressa dai governanti di Washington che sembrano tanti missionari o peggio mercenari, intenti a insegnare ai governi del terzo mondo la democrazia a base di dollari, di torture e di multinazionali. La risposta può essere semplice e inconfutabile: la paura del comuniSmo che rischia di mettere in crisi, in alcune parti del globo, gli interessi economici degli americani. Per Reagan ed i suoi collaboratori è sufficiente essere anticomunisti per essere considerati democratici. Noi diciamo no, non è sufficiente e lo dimostrano molti regimi che sono anticomunisti, anche viscerali, ma non certamente democratici. Da ciò può derivare una domanda, semplice e facile: perchè l’amministrazione americana non appoggia e non favorisce, al posto di governi despoti e dittatoriali, quelli democratici e progressisti o quelle forze che si ispirano a quelle democrazie? Ancora una volta l’Europa insegna: pensiamo ai paesi Scandinavi, alla Francia, all’Italia, alla Spagna, al Portogallo e così via. Alla fine della nostra analisi, ci potremmo chiedere; vuole forse il Presidente degli Stati Uniti scatenare la rivoluzione del terzo mondo, evocare quelle forze, che cerca di annientare? Le più spietate repressioni, l’appoggio incondizionato alle più feroci dittature sanguinarie, vedi Pinochet, Baby Doc, Marcos, non favoriscono certo il formarsi di governi democratici, anzi alimentano la guerriglia e quel fantasma del comuniSmo che vorrebbero allontanare. Una approfondita analisi ci porterebbe lontano e avrebbe tempi di riscontro molto lunghi, tuttavia siamo convinti che alla base di questa politica reazionaria e poco democratica ci sta la politica di rapina delle multinazionali che vivono alla giornata, con il massimo profitto possibile, disinteressandosi di ogni prospettiva civile, affermandosi all’ombra delle armi e degli intrighi. Strano che uomini politici americani che si dimostrano seri, preparati e profondamente democratici, non si accorgono di questa situazione e continuino a marciare imperturbabili su questa strada, cosparsa di fame e di miseria. I).P. Novità con i nuovi programmi per le scuole elementari anche per l'educazione a lističa? Certamente si. La materia, il vecchio disegno, si chiamerà educazione all’immagine e quindi si andrà oltre il solito disegnato per illustrare il «dettato», i «pensierini» ed il «tema». Si andrà anche oltre il disegno del sabato. L'insegnante dunque dovrà possedere alcuni requisiti teorici e pratici per inserirsi appieno nelle indicazioni dei nuovi programmi. È quanto si propone il corso di aggiorna- Anche la sezione del PCI di Taipa-na riunita in congresso la scorsa settimana ha calcato parecchio sui temi locali. Non si è trattato tuttavia di una visione municipalistica, ma aperta alle novità del partito, alla sua azione parlamentare e regionale. Anche i comunisti di Taipana vedono la necessità di uno sviluppo economico da realizzare a tutti i costi perchè il degrado è ormai molto avanzato. Questo sviluppo trova la motivazione più urgente nella presenza di una comunità slovena che deve proteggersi dalla definitiva scomparsa ed assimilazione. L’appello al PCI è di muoversi con maggiore decisione sulla strada avviata: bisogna giungere finalmente alla tutela della minoranza slovena, all’attuazione del trattato di Osimo, alla definitiva ricostruzione. 1 comunisti di Taipana non staran- CGIL se zavzema za zaščito Slovencev v Italiji RIM - Vprašanje pravične globlane zaščite slovenske norodnostne skupnosti v Italiji je eden izmed velikih nerešenih problemov italijanske demokracije, zato se bo CGIL še bolj kot doslej na vseh ravneh zavzemal, da bo parlament čimprej izpolnil to ustavno dolžnost. To je na govorniškem odru rimskega kongresa najmočnejše italijanske sindikalne organizacije poudaril deželni tajnik CGIL Giannino Pa-dovan, ki je delegate seznanil z manjšinsko problematiko v Furlaniji - Julijski krajini in izrazil nujnost, da se mora CGIL. tudi v svoji notranjosti še učinkoviteje opremiti za spoštovanje enakopravnosti svojih slovenskih članov. mento di educazione artistica di S. Pietro. Il prof. Paolo Petricig ha considerato i nuovi programmi per le elementari una buona «ricetta» didattica perchè fanno proposte concrete e largamente entrate nelle pubblicazioni scientifiche e pedagogiche. Ne ha tuttavia evidenziato qualche luogo comune e qualche banalità, quale quella secondo cui il bambino si accorgerà della forza di gravità manipolando i materiali! Il pittore Tomo Vran ha invece parlato delle tecniche artistiche, analizzando la possibilità di utilizzarle a scuola. no a guardare: opereranno con maggior impegno nel campo della cultura cercando i necessari collegamenti con i circoli delle Valli del Natisone; in campo economico cercheranno intese che portino al secondo passo dopo quello della fabbrica Mipot di Monteaperta. A Taipana sono d’accordo con le tesi del PCI, ma sono anche d’accordo con la loro integrazione riguardante le minoranze. Del congresso provinciale del PCI dove tra l’altro è stata approvata all'unanimità una tesi sulle minoranze, ei occuperemo nei prossimo numero. Novi Matajur odgovorni urednik: loie Namor Potokom pozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska ^ J jljjpj' Trst / Trieste f ^ .eL'TT Settimanale - Tednik Registrar. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.(XX) lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «AD1T» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 l et na naročina 600 N D (Kit ASI: I modulo 34 mm x I col Komercialni I . 13.(XX) + IVA 18«o _________PREPOTTO______________ Il ponte Britov A quando V apertura? Nella figura: Cosi un bambino ha rappresentato una festa Il bambino non disegna le cose come le vede, ma come ìe conosce. / grandi, questo non lo capiscono e mortificano il lavoro del bambino con osservazioni insulse. A sette anni siamo nello stadio «schematico»: il bambino disegna la linea della terra, su cui poggiano tutte le cose, la linea del cielo, schemi per le persone e gli animali, colori uguali per le stesse cose. Interessanti le figure ribaltate (folding over) e te cose trasparenti come ai raggi X. ______CONGRESSO PCI A TAIPANA____ In primo piano la tutela degli Sloveni e lo sviluppo Stran .$ Ancora a proposito di ... registratori di cassa Spoznavajmo naše kraje Sull’obbligo di mettere il registrato-re di cassa in tutti i negozi, in tutti gli esercizi pubblici, piccoli e grandi, senza distinzione, ci siamo già occupati in un articolo gli ultimi di dicembre dell’anno scorso. Adesso torniamo sull’argomento. Non è una legge ingiusta. Per tanti anni i ricchi commercianti, i grandi operatori economici hanno evaso il fisco. Non era giusto che i piccoli, i poveri mantenessero le casse dello stato e i ricchi portassero i capitali all’estero. Allora si è provveduto ad una nuova legge. Speravamo che colpisse gli evasori e aiutasse i poveri. Non è stato così. La legge colpisce il povero negoziante, il povero oste di campagna e di montagna e staremo a vedere se l’erario dello stato aumenterà con questo provvedimento. Nessuna legge, fatta su ugual misura, come le uniformi per i soldati dell’esercito, non è fatta bene. Gli uomini sono piccoli, grossi ed alti e secondo le loro misure, dimensioni vanno fatti anche i loro vestiti. Questo vale anche per le leggi, ma soprattutto le leggi fiscali. A proposito del registratore di cassa e il nuovo modello della dichiarazione dell’IVA sarà interessante per i nostri lettori - in particolare per i nostri piccoli negozianti e osti di montagna - leggere quanto scrive sull’argomento «Ospitalità friulana» del gennaio 1986 in prima e in seconda pagina. 11 giornale scrive fra l’altro: «Ed ora merita fare alcune considerazioni. La Legge Visentini prevedeva la disponibilità che in sede di dichiarazione annuale IVA potessero essere richieste al contribuente alcune informazioni relative all’azienda. Tali informazioni potevano costituire elementi di valutazione per gli organi fiscali, al fine di determinare il reddito aziendale con a^^^mento induttivo. Sembra che si voglia ritenere che «tutti» coloro che tengono la contabilità forfettaria siano evasori fiscali. È una presunzione generica e gratuita. Sembra, anzi possiamo dire che è chiaro, che si voglia costringere tutti gli imprenditori a tenere la contabilità ordinaria: tutti gli imprenditori vale a dire anche quelli minimi, tipo i piccoli ne-gozietti di alimentari od osterie dei paesi sperduti di montagna, i cui titolari se dovessero vivere col reddito dell’azienda sarebbero già morti di fame. Il che, mi scusi signor Ministro, fà ridere: questi negozietti hanno redditi minimi ed anche le evasioni fiscali, se ci sono, sarebbero minime e non inciderebbero certamente nè sull’economia italiana nè sul bilancio dello Stato. Queste piccole aziendine commerciali hanno svolto e svolgono un servizio sociale: sono necessarie per evitare un ulteriore e irreparabile spopolamento della montagna (non tutti, Signor Ministro, hanno la macchina per andare a fare la spesa al grosso discount di fon-dovalle). Ci sono anche i pensionati da trecentomilalire al mese e le mogli degli emigrami, che devono servirsi proprio del negozietto di paese; l’osteria rappresenta il centro sociale della piccola comunità, ove ci si reca per tutte le necessità. Non crediamo che le grosse società siano interessate ad impiantare in zona grossi o piccoli centri di distribuzione. È inutile che si continui a fare interventi «per la montagna» quando poi non si consente alla popolazione di viverci. Žabnice Camporosso in Valcanale Žabnice so najstarejši kraj v Kanalski dolini, kajti mnoga najdbišča rimskih okopov, kamnov in denarja spominjajo na davno rimsko kolonijo, morda je bila prav tu «statio la-rics». Še dandanes imenujejo vaščani zahodni del vasi Filja (villa). Delitev vaških prebivalcev v Filjarje in Vesarje je ostalo do današnjih dni. Prav na robu Filje poteka razvodje med Jadranskim in Črnim morjem. Ne daleč od vasi je obiširno polje, ki mu pravijo Jezera, kamor se jo do nedavnega stekala voda iz hodourni-ka Rošta. S pomladi je bilo polje vedno poplavljeno in žabe so spomladi regljale v jezeru, in prav gotovo so Žabnice prejele to ime od žab. V starih dokumentih se bere ime kraja kot Safniz, ki je izpeljanka od imena Žabnic, kar jasno izhaja tudi iz nemškega poimenovanja kraja Saifnitz. Žabnice kot župnija so prafara in župna cerkev je mati vseh cerkva v dolini. Župnija je bila ustanovljena leta 1106. Današnja farna cerkev je izpred leta 1444. Presbiterij v njej iz leta 1414 je gotski. Tako vsaj izpričuje slika Svetega Krištofa,čigar zgornji del se je ohranil na zunanjih strani prvotne cerkve, ko so prizidali še sagrestijo. Cerkev pa je bila posvečena 28. aprila leta 1471. Ko so 4. maja 1788 nasilno zaprli Višarsko božjo pot, so Žabničani upali, da bo župnjiška cerkev postala obenem božjepotna in so jo v naslednjih le- tih 1788—1790 razširili ter ji prizidali južno ladjo, z Višarji pa so prinesli v Žabnice tri marmornate oltarje. Vendar iz tega ni bilo nič. Višarje so ponovno oživele in Žabničani so ostali praznih rok. V preteklosti se je število prebivalcev sukalo med 900 in 1100 osebami. Zaradi tega, ker je bilo ljudi preveč, so se morali mnogi izseliti in hodili so na delo celo v Bosno, kot tesarji, gozdarji in navadni delavci. Večinoma so bili Žabničani poljedelci, živinorejci in pastiri, saj so Žabnice do nedavnega bile obdane od mnogih senožeti, ki so segale daleč pod vrhove visokih hribov. Veliko je bilo v vasi goveje živine, še več pa ovac. Vsega tega danes ni več. Domačih prebivalcev, ki se še aktivno ukvarjajo z živinorejo, je zelo malo. Pravih domačinov je še za dobro tretij-no, ostali prebivalci so priseljenci iz različnih krajev Italije. Ža zmanjšanje domačega prebivalstva sta bila odločilna dva usodna trenutka: 1. izguba velikega števila fantov v prvi in v drugi svetovni vojni; 2. nesrečna opcjia leta 1939, ko so se mnogi vaščani izselili v tedanji nemški Reich. Za to lahko trdimo, da je od leta 1914 pa do danes, število domačega prebivalstva stalno nazadovalo in se je zreduciralo na približno 270 ljudi. Če je bilo pred sto leti na 900-1000 domačinov, sedaj pa 34 rojstev, 26 pogrebov in 7 porok z lahkoto ugotovimo, da je letni prirastek domačinov za dve rojstvi proti 10 in več pogrebov, porok med domačini pa skoraj da ni. Kam to vodi? Ni težko ugotoviti. Žabnice so bile kot vas samostojna občina, ki je bila po prvi svetovni vojni za časa fašizma ukinjena in pridružena občini Trbiž. (se nadaljuje) Salvatore Venosi TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Una recente foto del Pilifero con i dirigenti I RISULTATI Valnatisone-Pro Tolmezzo rinviata Audace-Pozzuolo 1-1 Gaglianese-Savognese 3-3 Pulfero-Buttrio 3-0 Prossimo turno Buiese-Valnatisone Corno-Audace Savognese-Stella Azzurra Linea Zeta-Pulfero Giovanili Valnatisone-Rizzi rinviata Valnatisone-Gaglianese rinviata Prossimo turno Pozzuolo-Valnatisone (under) S. Gottardo-Valnatisone (giov.) LE CLASSIFICHE la Categoria - Girone A Spilimbergo 29, Tavagnàfelet 27, Civi-dalese, Tamai 26, Flumignano, Buiese 25, Olimpia, Valnatisone 21, Pro Tolmezzo, Bressa 20, Julia, Azzanese 19, Maianese, Percoto, 18, Chions, Sanda-nielese 16. 2a Categoria - Girone C Torreanese 28, Sangiorgina 27, Stella Azzurra 26, Lauzacco, Dolegnano 25, Variano, Corno 24, Natisone, Serenissima 22, Basiliano 21, Audace, Gaglia-nese 20, Pozzuolo 19, Reanese 18, Azzurra, 17, Savognese 12. 3a Categoria - Girone F Linea Zeta 36, Paviese 30, Aurora 26, Pulfero, Buttrio, Manzano 24; Brazza-nesc 22, Nimis 19, Fulgor 18, Savor-gnanese 13, Togliano 12, Campeglio, S. Gottardo 10. Under 18 - Girone G Passon 30, Percoto 27, Valnatisone 23, Chiavris, Rizzi 21, Serenissima 19, Sangiorgina, Corno 18, Lavarianese 15, Pozzuolo, Nuova Udine 12, Aurora Remanzacco, Azzurra Premariacco 7. Giovanissimi - Girone B Udinese 26, S. Gottardo 21, Savorga-nese 18, Linea Zeta, Olimpia, Civida-lese 17, Gaglianese 15, Azzurra Premia-riacco 11, Valnatisone 8, Fulgor 3, Stella Azzurra 2. Le tre gare a S. Pietro rinviate per neve, ghiaccio, acqua! Sabato scorso la gara Valnatisone-Gaglianese della categoria Giovanissimi è stata rinviata per neve. Domenica mattina il terreno di gioco era ricoperto da uno strato di ghiaccio, così la gara Under Valnatisone - Rizzi è stata rinviata. Nel pomeriggio il disgelo ha reso il comunale simile ad una risaia e quindi non è stata giocata Valnatisone-Pro Tolmezzo. In modo «scientifico» il sig. Maiero scippa alla Savognese la vittoria! 11 Sig. Maiero di Codroipo ha consentito alla Gaglianese di pareggiare la gara con la Savognese. Nei nostri ricordi c’è ancora il rigore del 2-2 concesso nell’autunno 84 nella gara Cividalese-Valnatisone che consentì ai ducali di portare la gara in parità. La Savognese si è portata sul 2-0 con reti di Medveš e Vertucci, la squadra di casa riduceva le distanze. 11 pari per gli amaranto giungeva su azione di presunto fuorigioco, la gene- Pittionì Giancarlo (dirigente della Valnatisone) rosa prova dei gialloblù veniva premiata dal gol di Medves. Successivamente veniva messo a terra Rot in piena area, ma fra lo stupore generale il gioco veniva fatto proseguire. Su azione viziata da un limpidissimo fuorigioco l’arbitro convalidava la rete ai gaglianesi. Per un brutto fallo Vertucci era costretto a lasciare il terreno di gioco e la Savognese giocava in dieci gli ultimi minuti. Ma l’opera del Maiero è continuata prolungando la gara di quattro minuti e qui all’ultimo secondo una parata di Predan che è riuscito a bloccare il pallone da un tiro ravvicinato dei padroni di casa. Ogni commento è superfluo. Domenica la Savognese ospita la Stella Azzurra. Audace sprecona pari col Pozzuolo Pur essendo passata in vantaggio su punizione calciata da Paravan e giocando ottanta minuti in vantaggio numerico l’Audace si è fatta raggiungere dagli ospiti. Un’occasione d’oro per la squadra allenata da Beuzer per tirarsi fuori dalla zona calda della classifica, anche se il punto conquistato serve a smuovere la classifica. Domenica Corno-Audace: scontro fra «azzurri...» Pulfero... 10 con lode! Continua inperterrita senza subire arresti la marcia del Pulfero allenato da De Sabbata che negli ultimi dieci incontri ha totalizzato otto vittorie e due pareggi. Il tre a zero rifilato al Buttrio che ha permesso ai ragazzi arancione di superare in classifica gli avversari porta la firma di Servidio e di Roberto Birtig autore di una doppietta. Domenica per gli arancione di Carlo Birtig si presenta la ghiotta occasione di fermare la capolista Linea Zeta a Ziracco, riusciranno i nostri magnifici Auguri. Migliore difesa 9 RETI: Esordienti Valnatisone; 16 RETI: Under 18 Valnatisone, U.S. Valnatisone; 24 RETI: A.S. Pulfero, G.L.S. Audace; 25 RETI: Giovanissimi Valnatisone; 26 RETI: Esordienti Audace 41 RETI: A.S. Savognese. I marcatori Gariup Luca - Giovanissimi Valnatisone 6 RETI: Birtig Roberto (Pulfero), Pe-tricig Valter (Valnatisone); 5 RETI: Sedi Roberto (Valnatisone), Stulin Adriano (Audace).; 4 RETI: Clavora Mauro, Specogna Daniele (Valnatisone), Paravan Alberto (Audace); 3 RETI: Medves Massimo (Savognese), Osgnach Michele (Valnatisone); 2 RETI: Barbiani Čristiano, Vogrig Sì-mone, Orgnacco Mauro (Valnatisone), Szklarz Federico, Balus Valentino, Rot Žarko (Savognese), Juretig Luigi (Pulfero); 1 RETE: Qualla Gianni, Qualizza Stefano, Jussig Ezio, Cosson Gianni (Pulfero), Carbonaro Franco, Caucig Robi, Bergnach Graziano (Audace), Bordon Daniele, Cromaz Stefano, Podo-rieszach Romano (Savognese), Crainich Leonardo, Dorbolò Emiliano, Masse-ra Dante, Scaravetto Claudio, Simone-lig Marino, Sturam Nicola, Urli Luca, Vidotti Luca, Zuiz Andrea (Valnatisone). 12 RETI: Servidio Gianfranco (Pulfero); 9 RETI: Vertucci Emilio (Savognese), Becia Gabriele (Valnatisone); 8 RETI: Dorbolò Michele (Valnatisone); 7 RETI: Vosca Lauro, Liberale Carlo (Valnatisone); Birtig Fiorenzo (Pulfero); Skru tov o Vesela briškola par Štefnelu SV.LENART Ošnje Poroka v Bosovi družini U soboto 22. februarja sta se poročila Tiziano Primosig - Bosu iz Ošnje-ga in Cromaz Susanna iz Čedada, on 25, ona 19 let. Tudi starši od Susane, tata in mama sta Slovenca. Tata je iz Barde (Sovodnje), mama pa iz Slovenjie. Parjatelji od Tiziana so mu tiedan dni pred žembo napravli an čudan škerc, tajšan, de niesmo navajenj na nje. U formi osmartnice so nalepili, par-flikal po zidovih naših dolin velik manifest in tisti, ki ga ni lepuo prebrau, je biu že parpravjen pošjat kondoljan-ce tatu in mami u Ošnje. Tudi kadar so mu napravli «zbuo-gom fantovščini - addio al celibato», so mu delal čudne škerce. Nazadnjo je šlo vse lepuo in noviča sta srečna in vesela. Veliko ojcet so imeli al «Fogolar» u Galianu pri Čedadu. Živela bota v Sv. Lenartu, za sada sta šele na medenem, poročnem potovanju. Želimo in srečno skupno življenje. Skrutovo Za venčno nas je zapustila Erminia Simaz GRMEK 4l*S S&: IsIK®! Po kratki bolezni je umarla v čedaj-skem špitale Erminia Simaz, uduova Tomasetig - Potočarjeva iz naše vasi. Ni bla še dopunla 79 let. Zapustila je tele sviet v torak 18. fe-brarja. V Avstraliji je imiela tri snuo-ve, dva sta dol pustila življenje, trečj pa je paršu damu tarkaj prej, da ji je lahko zatisnu oči. Bla je pridna žena, dobra mati, ki je živiela za dom in družino. Bla je tudi dobra kuharca in zatuo so jo vabili kuhat na vse ojceta po naši in drugih dolinah. Vsem bo manjkala. Dolenpe Bardo Umarla je nuna Baldova nona garmiškega kamuna U nedeljo 23. februarja je po kratki bolezni umarla u čedajskem špitalu Maria Pauletig - udova Pauletig - Mar-juta Baldova po domače. Bila je najstarejša žena garmiškega kamuna. Učakala je lepo starost. Stopila je na prag 92. let. Rajnka Marjuta je potočila puno su-zi za sinam Marcellam, ki je padu u Rusiji. Bla je zlo pobožna žena in ne sa-muo z besedam kristijana. Bla je prava Kristjana, ki je kristusove besede in učilo ložla u pratiko. Rada je pomagala vsem te buozim. Vičkrat je rajš sama potarpela, da je družim dala. Tudi jest, ki pišem tele vrstice, posebno pa moja družina, smo bli lepuo obdarovani z nje dobruoto in pomočjo. Tisti, ki jo je prosu, ni šu nikdar praznih rok iz nje hiše. Umarla je u nedeljo in naš pregovor pravi, da je sre-čan na drugem svetu, tisti, ki umre u nedeljo. Prepričani smo, da bo takuo tudi za našo drago nuno Baldovo. Nje pogreb je biu na Lesah u ponedeljek 24. februarja. Naj u miru počiva, saj si ga je zaslužila. SREDNJE Zamier V saboto 22. febrarja je umarla v čedajskem špitale Antonia Qualizza -udova Beuzer - Tonina Flipova po domače. Stara je bla 90 liet. Rajnko Tonino smo vsi poznali, saj je natočila na stuojke an stuojke toli-tru vina beneškim Slovencem in Furlanom v nje oštariji. Bla je pridna mati in poštena žena je imela za vsakega dobro besedo, dobar nasvet. Nje pogreb je biu v Svetim Lienarte v pandiejak 24. febrarja. Ceppe • Turyhe bportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 - Tel. 732280 Pokali • športne plakete Laboratorii Zastopstvo Singer 11 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN U petak 28., tuo je bluo na zadnji dan febrarja, je zvečer vse margolielo u Štefnelovi oštariji u Š kruto vem. Bluo je kot v buševnjaku. Za veselo briško-lo se je zbralo 32 paru. Potlè so paršli blizu še navijači, parjatelji parjateljev in radovedneži radovednežev. Po navadi tisti, ki gledajo od zad, znajo lieuš igrat, kot tisti, ki igrajo, pa telekrat so muorli mučat, ker je bla gara napravjena s križmo zakona (leča). Igrali so za štiri premije. 1) dva prošuta; 2) dva brusa sira; 3) kuhan prošut; 4) cela mortadela. Vse je šlo lepuo. No malo smeha, no malo uekanja, pa zakaj se zbieramo, čene zavojo tega, da bi preživiel par veselih ur u smehu, u veselju, piesmi in uekanju? Prvi premio, dva prošuta, sta dobila Lauretig Giuseppe - Prehuojan iz Kosce in Tomasetig Danilo - Potočarju iz Škrutovega. Tisti, ki so šli oplakn-jenih rok damu, so pravli. «Dobila sta tista dva, ki ne znata igrat!». Jest mislim, da ni takuo. Mislim tudi, da te besede odkrivajo samo nevo-šljivost. Tisti, ki so dobili druge tri premije, naj nam povedo, če čjejo, da bojo tudi njih imena napisane u «Novem Matajurju». Naročnikom Vabimo vas, da poravnate naročnino: Italija: 17.000 Tujina: 27.000 Po avionu: Americhe: 50.500 Avstralija: 67.000 PISE PETAR MA TA JUR MARCOS JE SEU IN TAKUO UTEKAJO DIKTATORIJI Torej Ferdinando Marcos, ki je dvajset let vladal kot diktator na Filipinih, je muoru pustit oblast in deželo. Uteku je, kot utekajo tatje in razbojniki pred policijo, pred pravico. Pregnan je biu od jeze naroda. «Cacciato a furor di popolo», bi rekli Italijani, kot je biu «naš» Mussolini meseca aprila 1945. leta. Kakuo so šle reči, je znano vsem. Po tolikih letih je biu od opozicije in svetovnega javnega mnenja parsiljen, da je napravu «demokratične» vota-cione za izbrat novega predsednika. Za predsednika sta bla dva kandidata: on, ki je mislu, da je pošjan od Boga in Corazon Aquino, uduova od Marcosovega režima ubitega politika, ki je nasprotoval Marcosovi diktaturi. Politični izvedenci so napovedovati lahko zmago, za Corazon Aquino, proti zasovraženemu diktatorju in tako je tudi blo, samuo, da je Marcos goljufa! tudi na volitvah in Cerku, s svojimi kardinali in škofi je parva jasno povedala, da diktator ni mož pošjan od Boga. Potem mu je harbat obarnila tudi Amerika, ki ga je vse leta podpirala. Obedan ni vič viervu, da je Marcos pravično dobiu na votacionah. Njega barka je začela kazati luknje, jame. Od vseh krajev je šla notar voda in iz barke so začeli skakati tudi njega parjatelji, pa diktator se ni teu udat. Eh, ja težko je pustiti privilegije drugim! Računal je na vojsko, na sudate in policijo, pa so tudi ti pogruntali, da če zmanjka odveza u spovednici in amerikanski dolarji, bojo šli vsi ra- inserzione a pagamento Avviso Tutti gli utenti delle Valli del Natisone che usufruiscono delle TV private sono invitati a pagare 20.000 lire a copertura delle spese di gestione dei ripetitori, sostenute negli anni 1985/86. Il versamento va effettuato sul cc. 1157 della Banca Cattolica del Veneto o sul cc. postale 16404337, intestato al sig. Fedele Cantoni, entro e non oltre il 20 marzo. Fedele Cantoni, S. Pietro al Natisone, tel. 727163 kam žvižgat. Zapustili so ga tudi oni! Pa prej ko je odšu, je napravu zadnjo farso. Kot «zmagovalec» na volitvah, je zaprisegu, da bo še sedam let predsednik Filipincev. Malo časa prej je prav takuo prisegla Corazon Aquino. Prišlo je do absurda: za nekaj ur so imeli na Filipinah dva predsednika, a samuo za malo ur, ker potem Marcosu ni ostalo druzega kot uteč. Zateku se je h svojim stari pomagačem in protecionistom. O begih, o utekanjih diktatorjev, se mi zmeraj neka reč čudno zdi: saldu, zmeraj imajo cajt, da poberejo in peljejo za sabo vse, kar so nakradli in pograbil, vso smetano, ki so jo z muzenjam naroda zbrali skupaj, torej zlato in smetana. Diktator je zapustu Manilo. Štiri helikopterji so odpeljali u Ameriko njega družino in še kaj druzega. Pa koliko helikopterjev je zanj vozilo u zadnjih dvajsetih letih u Ameriko in kam drugam? Tako utekajo diktatorji. Zlate rin-ke italijanskih žen so se z Mussolinijem zgubile pri Dongu. Čjambe je utekal iz Katange z zlatom, prvi, pošten predsednik vlade v Kongu, Lu-mumba pa je revež padu pod streli imperialistov. Bokaša in Amin iz Afrike sta utekla z zlatom. Tudi Van Thieu, zadnji diktator Južnega Vietnama, ni šeu praznik rok u Ameriko. Lahko bi našteval še in še, pa ni potreba, ker ljudje poznajo štorio-Zgodovino. Veste kai? Vsi diktatorji, z vsem njih zlatom, se mi zdijo reveži, če jih primerjam z veličino in poštenostjo tistega predsednika, ki ga je stuoru ubit u Čilu diktator Pinochet in ki se je imenoval Aliende. Aliende je ostu na svojem mestu, ker bi ne biu imeu, kaj nest za sabo. Ostu je na svojem mestu, da je plačju z življenjem zvestobo demokraciji, legalnosti in poštenosti. Tisti, ki bo živ, bo videu, kakuo se bo obnašu z močjo usiljen predsednik Pinochet, ko bo muoru uteč. Magar jutri! Na Filipinah je zdaj predsednik Ženu, udova tistega, ki je kot Aliende, plačju z življenjem zvestobo demokracije in frajnosti. Piše se Corazon. Da bi vladata in delala takuo, da bi ne postala «ca rozzo n» za obednega. Vas pozdravlja Vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesee (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 - venerdì 10.00-11.00. San Pietro al Natisone: lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, sabato 8-9.30. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Stregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Pulfero: giovedì 8-9.30. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 8. do 14. marca Špeler tel. 727023 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klical samuo, če ričeta ima napisano «urgente».