Enrtar la Corresponden-a: Cas. Oorreo No, 8. “ucursal 17 - Us. Aires. Kedacolftn J Adminlstraclfln Sandro l. a lem 14 T. E. 84 - 1823 Uradne ure od 10—12 ★ "AROČNINA: Za eno leto $ 8.— Za pol leta $ 5.—* inozemstvo 2 dolarja ^®*cnn*in« štev- 20 cta. Si o m s ki glas MNH8TKO MAdOHAL Dl LA PROPISDAJft INTBLBCTU AL No. 287218 (LA \OZ E S L O V E N A) PERIODIOO QUINOENAL DE LA OOLECTIVIDAD ESLOVENA (rU«0»8IiAVA) PARA TODA SUD AMERICA FHANQUEO PAGADO Conoasi6n IT 3158 TARIFA REDUC3DA Conmlta H* 1U1 LETO (ASO) IV. BUENOS AIRES, 7 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1949~ Nuni. (štev.) 38 Jugoslavija dosegla sedež v Varnostnem sveiu Na zgodovinskem zasedanju Organizacije Združenih narodov, dne 20. oktobra t. 1. so se vršile volitve za tri sedeže v Varnostnem svetu, za katere januarja 1940 poteče dveletni termin Ukrajini, kakor tudi Argentini in Kanadi. V smislu neuradnega sporazuma, ka tP)'i je bil dosežen na prvem zborovanju generalne skupščine v Londonu, Je šest sedežev v Varnostnem svetli ''ftzdeljenih na podlagi geografskih pokrajin. Ar preteklosti je bil običaj, da države iz vsake pokrajine imenova-e po enega kandidata. Ta običaj je “il prelomljen samo enkrat, ke so Zedinjene države podpirale Češkoslovaško, katera tedaj še ni bila še pod popolno sovjetsko dominacijo. Toda tedanji češkoslovaški minister Masaryk lli hotel, da bi Češkoslovaške kandidira proti volji Sovjetske unije, nakar so Zedinjene države podprle Indijo, fo ponovnih in ponovnih volitvah se Indija umaknila, nakar je bila iz-V('lje!iH Ukrajina. sedež v Varnostnem svetu je se- da.) kandidirala Češkoslovaška, katero kandidaturo je podpirala Sovjetska zveza in seveda tudi vse njene satelit-k<*. Volitve 20. oktobra so se vršile taino. Končni izzid volitev je bil, da je Jugoslavija z 39 glasovi, proti 19, *(to je z dve tretjini potrebnih glasov) bila izvoljena, da zasede sedež v Varnostnem svetu. Višinskija je pa to zelo ra/burilo in izjavil je, da so take volitve ‘‘nepravilne” ter da se je tudi obenem kršilo orgr*nicnr. karto OZN. Višinski je s sv.; mi stališčem hotel dokazali, da Jugoslavija ne spada med slovanske države, da geografsko ne pripada k tej skupita pokrajin ter da bi se moralo vsled tega izvoliti Češkoslovaško državo. Mesto Argentine bo v bodoče predstavljala južnoameriške države v Varnostnem svetu Ekvador. Indija pa je zasedla sedež, katerega je do sedaj imela Kanada. Da si je Jugoslavija pridobila sedež v Varnostnem svetu, je to poroštvo za ohranitev miru, kjer bo tudi branila neodvisnost in svobodo vseh narodov. Henri Wallace obsoja klevetniŠko gonjo proti novi Jugoslaviji Dosledno marksistično stališče Jugo-sla vi j e v sporu s kominformističnim “'okom s Sovjetsko zvezo na čelu je Zacelo odpirati oči vsemu svetovnemu ,laPrednemu gibanju, ki se nikakor ne 'ftore sprijazniti z breznačelno gonjo Pr°ti oni Jugoslaviji, ki je bila vse do 2*°glasne resolucije za vzgled vsem 8vobodoljubnim in naprednim narodom Sveta. Poročali smo že o izjavah francoskega naprednega intelektualca Cas 8°Ua in angleškega laburističnega polica Zilliacusa. Sedaj se tem izjavam Pridružujejo podobne izjave ameriških Agresivnih avtoritet, med njimi izja-predsednika progresivne stranke U-A. Henri Wallacea, ter še vplivnega v°ditelja iste stranke Johna Kogerja. Pred kratkim je \Vallace imel go-*°i\ ki ga je tisk tolmačil kot zjavo, rl'oti protijugoslovanski kampanji, ki j0 je sprožila Sovjetska zveza. V tem ijjy°jem govoru je med drugim dejal: sprotni smo temu, da ena. država ®?°2i, in kaže svojo silo, svojo mornarico ali s premikanjem vojnih čet. To . elja za Sovjetsko zvezo kakor za ZDA V. Britanijo. Te Wallaceove izjave predstavljajo haim-eg stališče tisočev naprednih Ame-‘K‘anov, ki se ne morejo sprijazniti z eJstvom, da Sovjetska zveza vodi po- litiko ustrahovanja proti drugim narodom. | i . . ■ Drugi voditelj ameriške napredne stranke, John Roger, pa je na kontinentalnem kongresu za mir obsodil ne-prijateljsko postopanje Sovjetske zveze do Jugoslavije. Zatrjujoč, da ne vidi razlike med poskusi ameriških imperialistov, ki imajo namen obkoliti in izolirati države vzhodne Evrope, ter gospodarsko blokado, ki jo izvaja Sovjetska zveza proti Jugoslaviji, je Roger dejal: ‘ ‘V skladu z Marshallovim planom pravimo mi, ZDA, vzhodni Evropi, naj preneha trgovati z Vzhodom. Informbiro pravi svojim državam, naj prenehajo trgovati z Jugoslavijo.” Ameriška napredna javnost kaže vedno večje zanimanje za Jugoslavijo in želi predvsem spoznati bistvo spora med komunistično partijo ZSSR in KPJ. Napredni ameriški list “Cop-mas” je v ta namen odprl diskusijo, v kateri poziva svoje čitatelje, naj izrazijo svoje mnenje in postavljajo vprašanja. Ameriška protestantska napredna revija “Churchman” pa ugotavlja, da obstaja temeljita razlika med metodami, ki se jih poslužujeta ZSSR in Jugoslavija. Dočim je Jugoslavija objavila vse sovjetske obtožbe proti njej, ni sovjetski tisk objavil nobenega jugoslovanskega dokumenta. 32. obletnica velike oktobrske revolucije Pred 32 leti je ruski proletarijat s pomočjo ubožnega kmeta in pod vodstvom zmagoslavne boljševiške partije, kateri sta načelovala velika voditelja Lenin in Stalin, strmoglavil oblast izkoriščevalcev in prevzel oblast v svoje roke. Rusko delovno ljudstvo si je torej samo priborilo oblast in tako pričelo novo dobo življenja, v kateri si je ustvarilo pogoje za zgraditev mogočne socialistične j^žave, t. j. Zveze sovjetskih socialističnih republik. In v čem je tX ogromni pomen velike oktobrske revolucije? Oktobrska revolucija je bila izvedena leta 1917. Carska revolucija je bila znana po svoji zaostalosti in zatiranju delovnega ljudstva. Delavec in kmet nista pomenila nič, plemič in tovarnar vse. Zatiranje delovnega ljudstva je, kakor povsod na svetu, vedno bolj naraščalo. Delavci in kmeti so se pričeli upirati, te upore pa je carska policija krvavo dušila. Vodje uporov, najboljši sinovi svojega ljudstva so bili pobiti in pregnani v Sibirijo in inozemstvo. V inozemstvu so se povezali z dalavskimi voditelji in se seznanili z nauki Marxa in Engelsa, ki sta znanstveno dokazala nujnost te borbe in izdelala njeno teorijo. To so nato ponesli v Rusijo in jo posredovali delavskemu razredu. Borba proti izkoriščevalcem je s tem dobila svojo znanstveno nalogo. Iz te borbe sta zrastla njena velika voditelja V. I. Lenin in J. V. Stalin. Lenin je v partijo povezal najboljše in najzvestejše in najbolj predane delavce in postavil temelje organizirani borbi. Partija je začela voditi delavski razred in delovno lu5stvo. „ Kapitalistično gospodarstvo tedanjih držav, ki je temeljilo na izkoriščanju svojega naroda, še bolj pa kolonijalnih narodov, je prestajalo prav zaradi svoje oblike vedno pogostejše krize. Dobički posameznih magnatov so postajali vedno manjši, njihov pohlep po denarju pa vedno večji. Zato začnejo imperialistične države, ki so jih vodili denarni mogotci, prvo svetovno vojno, v kateri so si hoteli ponovno razdeliti svet in narode. Delavce in kmete, ki so jih sedaj izkoriščali samo gospodarsko, so nagnali v svetovno klavnico, da bi se borili za žepe svojih gospodarjev. Ko je zatiranje doseglo 'v Rusiji višek, je Partija z Leninom na čelu povedla delovno ljudstvo v revolucijo. 7. NOVEMBRA (po starem koledarju 25. oktobra) so bili izkoriščevalci razbiti. Oktobrska revolucija je uspela. Pokazala je delovnemu ljudstvu vsega sveta, da je mogoče strmoglaviti oblast izkoriščevalcev, ljudstvu v Rusiji pa dala možnost, da si samo ustarja in vodi svojo državo, življenje in gospodarstvo. Država in gospodarstvo, ki ga nista več vodili posamezniki z In-ot-nimi interesi, temveč ljudstvo v korist ljudstvu, se je vedno bolj krepilo. Delavci in kmetje, ki so postali iz sužnjev gospodarji, so spoznali, da bo vsako njihovo) delo koristilo skupnosti in s tem njenim samim. Po oktobrski revoluciji, v letih socialističnega tekmovanja je na osnovi pridobitev Oktobrske revolucije zrastla iz najbolj zaostale najbolj napredna država novega tipa, z novim družabnim redom in novim gospodarstvom, država svobodnih ljudi, mogočna Sovjetska zveza. NAPREDNO ČLOVEČANSTVO CELEGA SVETA POZDRAVLJA Z NAVDUŠENJEM NOVO OBLETNICO VELIKE SOCIALISTIČNE OKTOBRSKE REVOLUCIJE, KI SKUPNO S SOVJETSKIMI NARODI PRAZNUJE TA ZGODOVINSKI DAN. Moskva je zakasnila, ko je zahtevala naj veleposlanik Mrazovic zapusti Sovjetsko zvezo Sovjetska zveza je zadnje dni meseca oktobra izročila Jugoslaviji noto v kateri je zahtevala naj odstrani iz Moskve svojega veleposlanika Karla Mrazoviča. V noti se navaja razlog, da se je v budimpeštanskem procesu proti Rajku dokazalo, da je tudi Mra-zovič vršil špijonažo ter da je potom jugoslovanskega časopisja blatil Sovjetsko zvezo. Jugoslovanska vlada je na Sovjet- sko noto odgovorila, da je izgon Mra-zovica zelo zakasnel, kajti Mrazovic se je iz Moskve vrnil že meseca septembra, namreč že prej kakor je Sovjetska Zveza preklicala prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. Karl Mrazovic je bil že prve dni oktobra imenovan za predsednika Prezi-dija Sabora Ljudske republike Hrvat-ske. Mesto prezidija Sabora je bilo, kot znano, prazno po smrti pesnika Vladimirja Nazorja. Naš narodni praznik 29. NOVEMBER bomo proslavili s svečano akademijo, ki se vrli v nedeljo 27. I. m. ob 9 uri v dvorani "Rossini", Cangallo 2535. Kaj govore jugoslovanski izseljenci o Jugoslaviji Zadnje dni meseca septembra je mudila v Jugoslaviji na obisku večja skupina jugoslovanskih izseljencev i/. Francije, ki je prehodila skoraj vso Jugoslavijo, se seznanila z graditvijo socializma v njej in obiskala tudi maršala Tita. Ko so se vrnili, so iz Francije poslali maršalu Titu pismo v katerem pravijo med drugim: V petnajstih dneh bivanja v Jugoslaviji smo videli mesta in vasi. Videli smo Beograd, Zagreb 111 druga glavna mesta ljudskih republik, videli smo gigantska stavbišča, nove tovarne, kmetijske obdelovalne zadruge, seznanili smo se z junaško mladino Jugoslavije, s pionirji, ki uživajo srečna otroška leta v svoji prerojeni domovini. Ko smo vse to gledali smo z občudovanjem opažali velikansko preobrazbo Jugoslavije, doseženo pod vodstvom KP na čelu s Teboj, tovariš Tito. Povsod na vsakem koraku smo videli, da so sc vnaši domovini dogodile velike stvari, da ona zares s hitrimi koraki zgrajuje socializem, da v njej zelo hitro izginjajo sle- dovi tiste nazadnjaške kapitalistične dežele, ki smo jo mi morali zapustiti. Ko smo se vrnili in obiskali svoje rodne vasi in mesta, kamor smo sc vračali s svojimi družinami, smo se prepričali, da vstaja novo življenje, kot smo ga mi tukaj pustili, da je njihova sedanjost srečna in bodočnost zagotovljena. Zato se mnogi od nas že pripravljajo na vrnitev v vašo drago domovino Jugoslavijo. Vse to, kar smo s svojimi očmi videli v svoji domovini, vse to kar smo doživeli v socialistični Jugoslaviji, nam omogoča, da bomo vsemu svetu jasno povedali, da je vse tisto laž, kar govore o Jugoslaviji tvorci in prstaši resolucijo Informbiroja, da ,je laž, da se Jugoslavija vrača v kapitalizem. Razumljivo nam je, da kapitalistične države po naukih marksizma-leninizina, Za nas delavce pa je nerazumljivo in nerazumljivo in nedopustno, da vodstva nekaterih komunističnih partij uporablja navadne laži in klevete v odnosih do narodov Jugoslavije, do njihove slavne partije in junaškega vodstva. Razstava ob stoletnici železnice v Ljubljani če si te 00 prostovoljnih delovnih ur vložil v miniaturno električno železniško omrežje in z bliskovito naglico brzi po tračnicah električni vagonček, ki nosi napis Trst—Beograd—Skoplje. Kot se je do nedavnega zdela nevernim Tomažem nerealna današnja stvarnost, tako se jim morda dozdeva ta napis bodočnosti, a vendar ni daleč dan, ko bodo na tej progi vozili resnični električni vlaki. Na razstavi so jugoslovanski delovni kolektivi v malem (»kazali, kaj vse že izdelujejo sami, toda na nekaj bi skoraj pozabili. YT vseh razstavljenih vagonih vidimo skrb za delovnega človeka. Poštni vagon ima ležišča, prav tako imajo (udi vsi ostali vagoni udobne prostore za službujoče osebje. Toda razstava nam pokaže še več. Pokaže nam, da je to, kar se je še včeraj zdelo nemogoče, danes stvarnost in da z velikimi koraki stopa Jugoslavija v popolno gospodarsko neodvisnost. (Po Primorskem dnevniku) Ljudstvo zna gospodariti s svojimi naravnimi bogastvi Jugoslovanska država .je zelo bogata z rudami. Raznim industrijsko razvitim državam manjkajo te ali one važne rude, medtem ko se Jugoslavija lahko ponaša z njih raznovrstnostjo. Po nahajališčih bakra, svinca, boksita, živega srebra, železne rude itd. je med prvimi državami na svetu. Ta ogromna rudna bogastva niso bila nepoznana pradedom jugoslovanskih narodov. V muzejih še dandanes lahko vidiš bakrene novce tedanjih prebivalcev. Srbski in hrvaški fevdalci so si iz domačega zlata in srebra vlivali denar, idrski rudnik pa so izkoriščali že v Napoleonovi dobi. Izkoriščanje rudnikov je bilo v predvojni Jugoslaviji v rokah tujih kapitalistov, ki so kupovali rudna ležišča, ne da bi jih potem vsa izkoriščali. Jugoslovansko delovno ljudstvo, ki je kopalo blago svoje rodne zemlje, ni imelo od njenega bogastva prav nobene koristi. Narodnoosvobodilna borba je očistila državo tujih in domačih izkoriščevalcev. Ogromna rudna bogastva so postala last ljudstva. Jugoslovanska partija si je zadala nalogo, da bo ustvarila iz gnile Jugoslavije napredno-poljedelsko-industrijsko državo, kljub temu da so države ljudske demokracije hotele to preprečiti. Po njihovem mnenju naj bi FLRJ ostala samo agrarfia država. Svoje rudno bogastvo je mlada republika razstavila na zagrebškem velesejmu, ki se je zaključil dne 2. t. m. Ponosno se je dvigal sredi razstavnega prostora paviljon rudarstva, okoli ka terega so bili razvrščeni paviljoni težke in kovinske industrije, elektroindustrije in industrije poljedelskih strojev. S to razstavitvjo so hoteli prireditelji ve- j lesejma dokazati, da se elektrifikacij* in industrializacija države naslanjaj na bogata rudna ležišča. V okencih pa' viljona so il razstavljeni vzorci kovinske rude, premoga, nafte in nekovin v surovem stanju. Premog je zavzemal v paviljonu rudarstva prvo mesto. Tudi to črno rudo so v bivši Jugoslaviji nepravilno in nesmotrno izkoriščali. Po proizodnji bakra je FLRJ prva v Evropi in peta n» svetu. Nedavna raziskavanja geologo'' so dokazala, da so v Jugoslaviji neizčrpane rezervne bakrene rude. To je zelo velikega pomena za razvoj indu' strije, kajti baker je osnova elektrotehnike. Razstavljeni boksit, iz katerega dobivajo aluminij, dokazuje, da se mlad? republika po bogastvu njegovih ležisc uvršča med prve države na svetu. Al«" minij postaja vedno bolj znamenit zaradi svoje odpornosti in zato vedn0 bolj izpodriva železo. Tudi svinec je ena izmed bogatih rud jugoslovanskega rudarstva. V tem paviljonu se je videlo proizvode ene najmlajših industrijskih vej' industrija nafte. Razen nahajališč surove nafte ima Jugoslavija tudi velike rezerve bituminoznih škriljevcev, iz katerih se pridobiva nafto. Poleg teh vseh naštetih rud, pa so bili še razstavlje111 vzorci ostalega rudnega bogastva, kakor baker, iz katerega se dobiva či*t° zlato, bizmut, ki je važna surovina ** medicinsko industrijo, srebrov bronih itd. Razstavljeno rudarstvo dokazuje, ds je malo držav, ki bi se lahko pohvalil s takim uspehom. V tem je materjalo9 osnova neodvisnosti in še večjega n8’ predka v izgraditvi socializma v Jug0' slavij i. Osma obletnica vstaje Makedonskega naroda Makedonsko ljudstvo je praznovalo 11. oktobra osmo obletnico vstaje proti fašističnim osvajalcem. Ob tej priliki je bil v Skopi ju narodni festival, mimohod folklornih skupin, zborov, orkestrov itd. V narodnem gledališču, pa je bila slavnostna akademija. Na njej je govoril o pomenu tega nacionalnega praznika makedonskega naroda in o razvoju narodnoosvobodilne vojne v Makedoniji, član Politbiroja CK KP Maršal Tito je ob tem prazniku poslal pozdravno brzojavko Lazarju Ko-liševskemu. V njej pravi, da je “s svojimi dosedanjimi uspehi v graditvi ljudske republike makedonski narod pokazal, da so bile lažne bajke raznih imperialistov o preteklosti o tem, da makedonski narod ni sposoben za živ- ljenje, da makedonskega naroda sp|(,1J ni, marveč da so to Bolgari itd. Taks*1? in podobne bajke znova širijo sedal' ko so se znova pričeli oglašati ‘‘ostf* čevalci”, kakor so bolgarski sovini8*1' ki govore o nerešenem makedonske1’1 vprašanju v Vardarski Makedoniji i*. Da bi dosegli svoje imperialistične >'[ šovinistične cilje, so si ti šovinisti ^ izmislili bajko o tem, da Makedon^’ ni socialistična, ker je Informbiro oz|,fl' čil FLRJ za kapitalistično deželo. Naj -takšno in podobno obrekovan/ ne ovira makedonskega naroda v govem ustvarjalnem delu. naj bo odg0; vor na to še močnejši delovni pole*'1 graditvi socializma in neskaljeno* bratskih odnosov z ostalimi narodi s°' cialistične Jgoslavijc.” Kratke vesti iz Jugoslavije Dan miru so proslavili po vsej Jugoslaviji. V Ljubljani je govoril ob tej priliki član Politbiroja CK KPS in minister za prosveto Ivan Regent. Med drugim je dejal: “Naši narodi, čeprav so majhni, prispevajo za mir s svojim odločnim stališčem za pravilne mednarodne odnose.” Skupina informbirojevskih agentov so hoteli s sUo in orožjem prisiliti odg. predstavnika generalnega konzulata FLRJ v Bratislavi Obrena Ružiča, da se pridruži kontrarevolucionarni emigrantski skupini v ČSR in stopi v protijugoslovansko službo. Veleposlaništvo FLRJ v Pragi je zaradi tega po- slalo zunanjemu ministru ČSR noto, kateri zahteva, da “brez odlašanji1 voli storiti konkretne zakonske ukrep, proti omenjenim nasilnežem na podlag češkoslovaških zakonskih predpisov Jl o teh zakonskih sankcijah obvesti ve‘e' poslaništvo FLRJ v Pragi.” Maršal Tito je sprejel delegacijo }}’ kongresa Zveze sindikatov Jugoslav^ za Srbijo. V svojem govoru jim je jal, da “našega delavskega razreda 11 bodo pridobili za njihove peklenske na črte”. “Naši delovni ljudje, naš “e lavski razred odgovarja z novimi >lBl' poza.nt.nimi tvorbami naše socialisti^ graditve.” “Ta naš delovni razred 11 Dolžnost slehernega zavednega Slovenca je, da se udeleži proslave velike?* prašnika jugoslovanskih narodov! Po svetu Sovjetska zveza je vrnila ZDA devet Petrolejskih ladij ,ki jih je imela v na-Je*>i 'med vojno. V kratkem bo vrnila SZ Ameriki še 18 ladij. V Londonskih krogih se širi vest, da toisli že v tem letu odstopiti finančni minister Cripps. Madžarsko pravosodno ministerstvo j® javilo, da so bili Rajk, Szoeny in, ^calai obešeni v neki jetnišnici na Madžarskem. Njihova prošnja za pomilostitev je bila odvrnjena. Zaradi izrabljanja mednarodne organizacije novinarjev za gonjo proti Jugoslaviji, je odstopil njen predsednik. V Moskvi je umrl sovjetski maršal Tolbuhin, ki se je v zadnji vojni poseb-n° odlikoval v bitki pri Stalingradu, poveljeval je tudi četrti in tretji ukrajinski armadi. Novembra 1944 je prišel (^» Baldskega jezera in istega leta pad-Pisal premirje z Bolgarijo. Odlikovan Je bil z redom Suvorova in Leninovim redoni. V Italijo je odpotovala posebna jugoslovanska delegacija na pogajanja '• italjansko vlado o reparacijah, ki lasajo skupno 125 miljonov dolarjev. Katoliški duhovniki v Čehoslovaški Se nikakor ne morejo sprijazniti z vlado v Pragi in nadaljujejo gono proti nJ‘‘j. Ravno tako pa se tudi vlada noče vdati, ker pravi, da ona zasleduje sa-m° koristi svojega ljudstva, dočim duhovniki-branijo le Rim in njegove uka-Ze, kar seveda škoduje ljudstvu. Vlada Je vsled tega ustanovila ministerstvo ** verska vprašanja. Vsi duhovniki bo- primorani izvršiti prisego in se ta-obvezati, da bodo služili v korist eehoslovaškega ljudstva. — Ker je bilo vUioki čehoslovaški duhovščini tudi odpeto imetje, bodo novi zakoni dopu- h Jugoslavije (Nadaljevanje z 2. strani) bo nikdar dovolil, da bi ga nekaj ljudi vpdilo v kapitalizem in da ne bi na to reagiral.” 14 dni pred volitvami je škofijski ordinariat v Celovcu izobčil demokratično fronto delovnega ljudstva na Kolškem in njene delegate, da bi prido-b,l ljudski stranki, največji sovražnici s*ovenskega življa na Koroškem, čim glasov. Delegacija demokratične ;F°nte je zaradi tega obiskala celov-8|*ega škofa in vložila proti temu oster Protest, ker “to pomeni najbolj surovo okoriščanje verskih čustev v politične kamene in protizakonito vmešavanje Ce>‘k venih krogov v predvolilno kampanjo”. Predsednik vlade LR Slovenije Miha ^arinko je sprejel zastopnike pionirskih organizacij. Dejal je med drugim: Od mladine mnogo pričakujemo. Ved-!?° več jih mora iti v srednje in visoke j0le, da postanejo vešči strokovni de-avci v naših velikih in modernih tovarnah, da bodo lahko delali z moder-m»ii stroji.” V Radovljici so prvo nedeljo meseca ktobra pokopali 70 borcev, ki so dali ,v8; ritonist A. Hrovatin in nato smo bil1 povabljeni v prostore, kjer se je pred' vajal slovenski film ‘‘Na svoji zen>' lji . Kor prostor ni bil obširen, je bil" nemogočo, da bi vsi povabljenci prisostvovali predvajanju filma. "Rešilo se jo takoj tudi to nepriliko, ker skleni}1 so, da se bo film 2-krat predvajal 111 sl' cer najprvo za oddaljene in potem 2(1 ono, ki živijo bolj v bližini. Vso nas je zanimalo in nestrpno si«0 pričakovali, da vidimo delo naše nove Filmske industrijo, da slišimo govorit’ naš dragi materinski jezik, si ogledamo prirodo naše domačo zemlje in vidimo našo slovenske umetnike. In res smo vsi z velikim zanimanj*'"1 sledili prizoru za prizorom. Videli s®® takoj dokaze, da so film “Na svoj' zemlji" res mojstrsko izdelali v Sl‘r veniji. \ njem se vidi osvobodil111’ borbo partizanov tudi na Primorskei>'> ki je bila tudi borba za neodvisnost jugoslovanski narodov, kulturo 1,1 pravice, človeški ponos in upanje svetlejšo bodočnost. Ljudske sile gre; do skozi veliko preizkušnjo v naj veri1 stiski, v kateri je bil slovenski narod-Igralci predstavljajo odločnost in ž>* lavost našega naroda ter njego',e ustvarjalne sile. Po končanem predvajanju filma s'110 pozdravili tov. mornarje in odšli. škoda, da je prišla tako hitro ura odhoda, kor smo se nahajali res z veli; kim zadovojlstvom v tovariški družb1 naših mornarjevjln na majhnem del11 lastnino našo domovine, na našem p81" niku. /avedali smo se, da se nahaj8 mo res na svoji zemlji. * v Med odmori pri predvajanju filma “Na svoji zemlji”, Jugoslovanski strelci na mednarodnem tekmovanju v Buenos Airesu V nedeljo 3. okt. je prispel v tukajšnje pristanišče naš prekooceanski- to gorniški parnik “Dubrovnik”. Z “Dubrovnikom” je prispela skupina jugoslovanskih strelcev, ki se udeležijo svetovnega tekmovanja v streljanju, ka-j*To se te dni vrši v Buenos Airesu. Skupini jugoslovanskih strelcev načeluje tov. Milan Stefanovič in jo tvo-{■fljo: T. Sertič, S. Prouhort, M. Markovič, D, Tosnič, L. Petrovič, M. Mi-“Orko, J. Kratohvil, P. Čestnik in F. članic. Poslednja sta Slovenca......... ŽALNA VEST Objavljamo, da nas je dne 20. oktobra V 1- za vedno zapustil nenadne smrti, za-od srčne kapi, pri svojem običajnem kot pleskar in stenski slikar, v 43 letU življenja ERNEST ZAKESE, rodom 12 Auronza na južnem Tirolskem, porodi z našo rojakinjo 'MARIJO CIGOJ-evo, d°toa iz Oseka na Goriškem. Zapušča v domovini dve sestri, tu v ‘Uestu pa soprogo in 16 letnega sina. Tem potom se v fmenu vdove, sina in Svakinje prav lepo zahvaljujemo vsem sodnikom in prijateljem soproge in rajnkega, za tolažbo v težkih urah in lepo cvetje v blag sponvin. Vlado Krmne, .svak DIAMANTNA POROKA Poročajo nam, da sta dne 13. avgusta !• v Črničah pri Gorici praznovala dia-“ittliiitiio poroko zakonca Jožef in Marija ^°flgornik. To je srečen dogodek, kajti let zakonskega stanu dočaka ivdek zakuski par. t)r% Francisco Jose Cesp DKNTISTA CIRUJANO Consultas de 15 a 2 0 lis. Ooronel H. Lista 508« T. A. 50 - 5782 Dr. A. Kirachbaum bra. Maria Kirachbaum ZOBOZDRAVNIKA I>E VEGA 3271 T. A. 50-7387 . Po izavah tovarišev najboljši strelec jug. skupine je tov. Prauhart, saj je preteklo leto v Beogradu odnesel prvenstvo v streljanju z mausrejem. Tov. Sertič, dijak, je najmlaj^i, šteje komaj 18 let, in je najboljši strelec jugoslovanske mladine. V imenu naše naselbine pozdravljamo naše tovariše, ki bodo na teh mednarodnih tekmah gotovo častno zastopali našo domovino in želimo jim mnogo uspehov. Jožef Podgornik, bivši pismonoša, je poznan skoraj po vsej vipavski dolini. V času 35 let je v slabih in dobrih vremenih peš raznašal pisma od vasi do vasi. Ako bi se štelo vse njegove poti v teli letih, bi s temi prav gotovo obhodil okoli sveta. Kljub temu napornemu delu je bil njegov značaj vedno vesel in z njegovo vljudnostjo se je prikupil pri vseli ljudeh. Praznovanje tega srečnega dneva zakoncev, se je izmed štirih hčera, udeležila samo ena, katera živi v Novem mestu. Srečnemu paru tega izvanrednega dogodka naše častitke in iskrene želje, da bi tudi dočakala dan snidenja z ostalimi hčerkami. Novo letovilščarsko podjetje v La Kalila v kordobskih hribih z imenom “Los Claveles” sta prevzela našim rojakom poznana Miro in Nadina Mer-kuža, kjer bosta nudila dobro domačo postrežbo in prenočišče vsem slovenskim letoviščarjem, katerim se priporočata za obisk. OBISK Š TORKI >1E Soprogo nanega rojaka Štefana Lipičar-ja je obiskala štorklja in jim podarila sinčka, ki so mu nadeli ime Štefan. častitamo! Dr. Hinko Halpern Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 - 1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 Primorske vesti NOV TERORISTIČNI NAPAD NA SLOVENCE V GORICI Dne 7. t. m. v jutranjih urah je prebivalce v središču Gorice prebudila iz spanja zelo močna eksplozija. Neznanci so namreč položilo precejšnjo količino močnega streliva pred vhod slovenske trgovine s steklenino “Koren” na korzu Roosevelt. Eksplozija je bila tako močna, da jo je bilo čuti po vsem mestu in je močan zračni pritisk popolnoma iztrgal iz tečajev železni zatvor pri vratih, vsega zvil in ga zagnal na sredo korza. Razbiti sta bili tudi obe izložbeni okni in večji del dragocene steklenine, ki je bla razstavljena v notranjosti šele pred kratkim odprte trgovine. Škoda je ogromna in najbrže znaša več milijonov lir. . . . . . Eksplozij^ je razbila tudi izložbe sosednih slaščičarn in celo pri trgovinah na nasprotni strani in celo nekatere oddoljene okrog 00 metrov od kraja, kjer je bil nastavljen peklenski stroj. Razbitih je bilo mnogo oken v zgornjih nadstropjih v tisti in sosednji hiši. Srečnemu naključju je pripisati, da ni bilo človeških žrtev, kar bi se prav lahko zgodilo, saj je bil atentat izvršen v najbolj obljudenem delu mesta. V zgodnjih jutranjih urah so se na kraju terorističnega napada začeli zbirati ljudje in različno komentirali vandalsko dejanje. Večina se je zgražala in obsojala. V zvezi s tem novim šovinističnim napadom je eniokratična fronta Slovencev izdala protest, v katerem z zgražanjem protestira zaradi tega ponočnega stralio-valnega atentata. Zahteva takojšnjo aretacijo zločincev in za njihovo strogo kaznovanje, ker vidi v tein terorističnem dejanju ponoven šovinističen napad proti Slovencem, PRIZNANJE SLOV. NARODNEMU GLEDALIŠČU V TRSTU Znano je, s kakšnimi težavami se mora boriti naše Slovensko gledališč« v Trstn. Sedanji tržaški oblastniki nimajo nobenega posluha za njegova vzvišena umetnostna stremljenja, četudi smo v petem letu, kar je bil fašizem potolčen, še ni izginila fašistična miselnost zapostavljanja slovenskih kulturnih pravic. Kljub neštetim dvoranam v Trstu niso našli nobene, ki bi jo dodelili Slovenskemu narodnemu gledališču. To slovenski kulturi sovražno stališče podžiga italijanska šovinistična reakcija, pri tem pristavljajo svoj delež tudi slovenski reakcionarji, ki spletkarijo proti slovenski kulturni enotnosti ter vi-dalijevske likvidatorske skupinice. Ob pripravah za otvoritev nove sezone je izrekel Izvršni odbor Osvobodilno fronte za Tržaško ozemlje v okviru razprave o kulturnih problemih v coni A svoje priznanje vodstvu, igralcem in tehničnem osebju navedenega gledališča, ker so nudili s svojimi stvaritvami slovenskemu občinstvu prvovrstni kulturni užitek, oderski umetnosti pa utrli pot za nadalj-no dviganje slovenske kulture. Visoko število v prejšnji sezoni uprizorjenih kvalitetnih predstav kaže, da so bili odločno odbiti vsi sramotni in nizkotni poizkusi da so zaman vse spletke, ki bi rade zadušile najvažnejšo slovensko napredno kulturno ustanovo. Ljubitelji slovenske pesmi ao dne 3. t. m. ob veliki udeležbi ljubiteljev glasbe ustanovili novo pevsko društvo in mu nadeli ime “Tržaški zvon”. Pevovodja zbora je znani slovenski zborovski predagog Boštjančič Karel. ZAHVALA Vsem. ki ste nam ob nenadomestljivi naše ljubljene soproge, sestre in tete PAULINE SAKSIDA roj. FURLANI izkazali sočutje v naši največji bridkosti, jo pozdravili v poslednjem domu, pokrili s prekrasnim cvetjem in jo spremili k večnem počitku. Buenos Aires, oktobra 1949. žalujoči: Alojz Saksida, soprog; Franc Furlani, brat; Susana Štolfa, nečakinja in vsi drugi sorodniki. ^ANO BEVK: V “OCaplcm oJHacKa Gedecmac” Odložil je knjigo, se. okrenil in potuhnil v šum vode, ki je tenko pela 1° kovinastem žlebu mimo oknu. Skriv-°stria pesem, ki jo je kdaj pa kdaj ^ Uteho poslušal v deževnih nočeh, ki nespečen ležal v postelji. Na to je *()jnislil le s koncem zavesti; ostro je ^sluhnil le svoji notranjosti. Za pre-P^Čanje, ki ni vredno trpljenja, lii lpsta v človeški duši. Znova se je na- /),ehnil, kakor da ga je ta misel do °nca zadovoljila. In se je čudil. Kako ta dan z lahkoto preudarjal, gre-el vase! Dotlej je mislil le nase, na ' jT0')1' muke in skrbi, kakor da je os, koli katre se sučejo dogodki. Ali ni Si>kteri izmed njih nosil svojega bre-]>a! Saj to jim je lahko bral (]e,lz besed, obrazov, iz oči. On je samo dl Vsak ne nosi svoje bolečine na v a,‘i. saj je tudi on ni nosil. Kdo bi l/V°- °P^sa^ Kateri genij? Ne nastala 'j knjiga, zrasla bi cela knjižnica. Na.j- 1 • °”Ua. trpljenja so najtišja, pozab-na kol voda v pesku. prekrižanimi rokami je stal ob jeZl. *n gledal skozi šipe. Pred oknom Visela dolga, tenka mladika, po nji (Nadaljevanje) so polzele svetle kaplje, druga za drugo. Vsaka je le za hip obvisela na koncu, nato se je utrnila. Na njeno mesto je prišla druga, obvisela in se utrnila.’ Tretja. Kaplja za kapljo, kaplja za kapljo... Slednja je izginila v pesku steze pred hišo. Proti jutru se je nebo uvedrilo. Ob zori so se po obronkih plazile redke megle, izginjale pod vrhunci, a niže nastajale nove. Zrak je bil miren, brez najmanjše sape; oblaki so se raztrgali in lagodno plavali čez modrino. Skozi razpoke je zdaj pa zdaj posijalo sonce, da so se zasvetila mokra drevesa. Prikazalo se je in zopet skrilo. Kmalu popoldne, ko so se poti že otekle in se je drevje in grmovje za silo osušilo, se je Čedrmac odpravil z doma. Postal je na pragu in se oziral na vse strani neba. Megle na pobočjih so bilei izginile, oblaki so se redčili čimdalje bolj, na jugu se je kazalo jasno nebo. “Saj menda ne bo več deževalo,” je rekel bolj zase; bil je vedrega obraza. “Nocoj me ne bo,” je zaklical Katini nazaj v vežo. “Ni me treba ča- kati.’” _ { “Kam pa greš?” Katina je bila preplašena. “Ne bodi trapasta 1” se je dobrohotno razhudil. “Po opravkih.” Jutri se vrnem. Zbogom! ” Odhajal je mimo cerkve in s palico prešerno mahal po zraku. Bil je dobre volje, da bi bil najrajši zažvižgal. Saj bi bil, če bi bil čisto na samem, tako pa se ni spodobilo. Od vse tegobe mu je leše ena stvar težila dušo. Stopal je med hišami, vedro odzdravljal na desno in na levo, temu ali onemu mimogrede vrgel šaljivo besedo. Klanec mu je pel pod nogami. Mudilo se mu je. Zdaj pa zdaj je pogledal na uro. Če ne ulovi avtobusa, se bo moral vrniti. Zmeraj znova je pospešil hojo. Bil je že skoraj na cesti, ko je zagledal nekoga, ki mu je prihajal nasproti. Črnja suknja, črn klobuk, palica — Kdo? Potokar? Ne, bil je Sku-bin. Glej ga! Ali prihaja k njemu? | Saj je vodila ta pot le v Vrsnik, ako ni i hotel delati bedastega ovinka. Srečanje mu ni bilo po volji. Ne le zaradi tega, ker je bil namenjen z doma in se ni utegnil motiti. Ne bi bil hotel zmotiti trenutkov pomirjenosti. Želja, da bi govoril s Skubinom, ga je bila minila. Čemu? Spreobrnil ga ne bo. In bi bilo tudi prepozno; s tem bi ne popravil zla. Skubin ga je pozdravil z lahkoživim smehom in mu segel v roko. Moj Bog, ali res nič ne občuti? Ali pa tako naglo pozabja? Čedermac ga je zresnjen vprašujoče gledal v oči. ‘ Kam pa ? ’ ‘ K vam sem se bil namenil. ’ ‘ K meni? Glej ga, zdaj mi prihaja! Kakor vidiš, sem na poti z doma. Ne bom se vračal. Kaj pa mi hočeš? ’ ‘ Iskali ste me. ’ V Skubinovem glasu je bila senca zadrege, celo plahosti, vendar mu lahkomiseln blesk ni izginil iz oči. ‘ Da, iskal sem te je rekel Čedermac strogo. ‘Tudi vabil sem te, a te ni bilo... Če hočeš, kos poti me lahko pospremiš. A pohiteti morava, da ne zamudim! ’ ’ Molče sta dospela do ozke ceste, ki se je vlekla med dvema vrstama dreves. Čedermac je zopet pogledal na uro ‘ Kam? ’ je vprašal Skubin. ‘ V Čedad? ’ ‘ Ne v Čedad. Na sever. In potem proti vzhodu. ’ Ni mu povedal, kam je namenjen, ker mu ni zaupal. In bi mu tega nezaupanja tudi ne skrival, ako bi naneslo... Zopet sta molčala in stopala po svetli progi sonca, ki je bilo posijalo skozi oblake. Peščena cesta je bila bela. suha, škrtala je pod čevlji. ‘Pa zakaj nisi prišel, ko sem te vabil?’ se je oglasil Čedermac. ‘Ne vem. Zmeraj sem odlašal...Kaj ste mi hoteli ?’ ‘Zdaj nima več pomena’, je rekel KAKO JE PRAV ZA PRAV S PROSTO CONO V GORICI Kakor znano, je bila ustanovljena prosta cona v Gorici 1. decembra 1948. (ile-rte na razna vprašanja, ki so bila v zvezi s tem 1 stavljena Trgovski zbornici v Gorici, je slednja zajela problematiko navedene proste cone v posebni spomenici, četudi smatramo, da je ta spomenica pomanjkljiva in da ne odkriva vseh elementov, ki igrajo pri tem svojo vlogo, opozarjamo vendar na nekatere ugotovitve glede na pomen trgovine z Ljudsko republiko Slovenijo. Trgovska zbornica v Gorici si prizadeva, da bi pospešila izvedbo trgovskega sporazuma, ki je bil sklenjen z LR Slovenijo, kar bo laže sedaj pri podpisu splošne trgovske pogodbe z Jugoslavijo. Gre predvsem za popravila jugoslovanskih strojev in avtomobilov v gori-ških delavnicah, za kar je določenih 70 milijonov lir, in izvoz tekstilnega blaga, ki bo blagodejno vplival na redno obratovanje v predilnici v Podgori. Nerešeno Je ostalo dosl'ej vprašanje ustanovitve, tobačne tovarne v Gorici. Kot oviro za zadovoljiv razvoj goriške proste cone navaja Trgovska zbornica v Gorici razne intervencije prizadetih krogov sosednjih pokrajin, nekatere članke v časopisju in neskladnost cen na debelo z onimi na drobno. Potrošniki naj bi si pomagali pač s tem,da bi kupovali pri trgovcih, kjer so nakupni pogoji ugodnejši. V oktobru bodo menda zaposlili precej delavcev v podjetjih proste cone. Bojimo se pa, da se to sploh ne bo poznalo na delovnem trgu in da bo treba misliti na strokovno izpopolnjevanje tiste delvne sile, ki jo bodo sprejeli v službo. Problematika goriške proste cone je precej trd oreh in bo terjala še mnogo truda ter vztrajnega prizadevanja. BOTRINA VATIKANCEV IN FAŠISTOV V Trstu so se sedaj znašli na isti liniji Vatikanci, pripadniki Demokrščanske stranke in fašisti. Znašli so se na polju publicistike. Demokrščanski dnevnik “Giornale di Trieste” je izdajalo doslej žalozniško podjetje, nacionalistični dnevnik “Ultissime” pa fašistično založbeno podjetje. Sedaj pa so izdajatelji obeh navedenih dnevnikov sklenili botrino in so v tem novem stanju ustanovili novo delniško družbo. Delničarji so povezali obe prejšnji založništvi. Tako sta obe trobili s tem dobili skupnega trobentača. Takšne botrine in kupčije dobro poznamo, razkrili bomo njihovo medsebojno povezanost, če bodo še tako spretno zakrivali skupno izhodišče svojih dogovorjenih protiljud-skili početij. CELA VAS HOČE V JUGOSLAVIJO Težko, obupno življenje miših ljudi v vasi Mažerole v Slovenski Benečiji. Gorska zemlja je nerodovitna, vse možke je zajela brezposelnost. Ubogo ljudstvo si ni vedelo v grozni stiski pomagati drugače, ko da je hotelo na pot sreče preko bližnje meje v novo Jugoslavijo, saj so vedeli, da bodo tukaj sprejeti z bratsko gostoljubnostjo. Toda vsem ni bila sreča mila, nekatere med njimi so obmejne straže presenetile in pridržale v ječi. Med slednjimi so 22 letni Cvetko CENCIČ, IH letni Aldo CEN-CIC, 30 letni Jožef MAKORIC, 22 letna Marcela MATJELIč, 21 letni štelij BLAŽIČ in 17 letni Cvetko GUJON. Kaj porečejo sedaj tisti šovinistični listi, ko so vedeli svojčas toliko povedati <> špekulant-skili tipih, ki so skrivaj prehajali v Italijo? Pomanjkanje naših delovnih ljudi pod Italijo je zajelo že takšen obseg, da jih sili- k množičnem preseljevanju v Jugoslavijo. GOSTILNA IN PRENOČIŠČE ZA LETOVIŠČARJE LA FULDA ■ Sierras de Cordoba Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para trat.amiento del reumatismo y sala de Cirurgfa Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir bora por telefono Itefensa 115« T. E. 34-5319 strmel predse na cesto. ‘Zdaj je že prepozno. Pa sa.j hi tudi prej ne imelo pomena pomena. Nikoli! Pa se človeku ne posveti takoj. Pustiva to! Pustiva !’ Skubin je stisnil ustnice in rahlo zatisnil veke; glodal je proti skupini hiš ob križpotju cest, pod hribom, kateremu sta se vedno bolj priblževala. Nagonski je dojel kaj mu je hotel Čedermac. Ni si tajil, da so ga njegove besede zmeraj tako hudo zadele. Edini človek, katerega se je bal in spoštoval, oboje hkrati, če bi živela sama kje na samoti, ro je sekal drV* Anton Pahor iz Podgore. Pod listjem ^ 1% našel človeški okostnjak. Verjetno gr® vojaka, ki je padel v prvi svetovni voJDl' DISO Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDER Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol m palače Gr a n Casino in samo 100 metrov od postaje Estaeion Nueva del FONGR-Za naše rojake najugodnejše cene- ALBERTI 1831 — T. E. 5370 MAR DEL PLATA l.,.,.V.W.,.^\VWAV.’AWW/A verjemi! Če si hotel živeti z ljudmi, bi so ne bil smel družiti z volkovi!’ Mar so mi ljudje!’ se je Skubin rezko otresel. ‘Ali jih potrebujem?’ Ni ros Žvan ! Tako se mu blede, ki so ga ljudje zapustili, sebi v tolažbo se vara. Drug na drugega smo navezani. Verjemi, 'Žvan! ’ Skubin je mrščil obrvi in molčal. Bilo je, kakor da s stisnjenimi zobmi drži udarce. Dosegla sta glavno cesto in obstala na križišču. Čedermac se je os tonil na palico in strmel v mladega tovariša. Ob poslednjih besedah ga je bila minila trdota, porajalo se mu je sočutje. Zatiral ga je. Z mehko besedo bi mu dal le potuho. Tega ne sme! Tega noče! Skubin ni prenesel njegovega pogleda, oziral se je po pobočju. Bele skale, gozdič, a više v hribu pust, kamniten svet, porasel z redkim grmovjem. Če-dermačeve besede so ga bile zadele, a rim niso segle globoko v dušo, ostale so lo na površju užaljenega samoljubja. ‘Ne bom več dolgo tu ”, jo rekel počasi. “Pojdem”. ‘ ‘ Knm V' “Ne vem. Kamorkoli. Tu ne ostanem. Prosil, sem za premestitev.” Gospod Martin ga ni nehal gledati. “Saj to bodo premestili xa nor že liš”, je slednjič zatgenii. “Koga če ne tebe? Župnijo dobiš, župnik postan^'. Skubin je za hip pomolčal. Ali n'. ^ poslednjih be>> d zvenel rahei por1’?' Ustnice so se mu skrivile v nasmeh' “Župnije ne dobim”, je stresni!^ glavo. “Človeka vidijo le takrat, ^ dar ga potrebujejo”, mu je liel*0 ušlo z jezika. Kakor da se je tega prestrašil, se ^ naglo ozrl v Čedermaca. Dva d<>*£ trenutka sta se zrla v oči. “Vsak dan si bil z njimi, ves njih1’? z dušo in telesom, a še jih ne poznaj se je Čedermac nenadoma zavedel ’ v strmenja. “Nikogar tako ne zanii'11^ jo kot ovaduha in izdajalca. Saj jo u.111, ljivo; preveč grdih zgledov so ime'1' svoji zgodovini. Izrabijo ga, potem 'ŽGIO lil se p*ji KrflmniPTM TCp, , u«1-liv :¥ zavržejo in se ga sramujejo... nisi vedel. Vidiš, kako si’ še ml»'“J Zda visiš med dvema bregovoma-•• Skubin je zastrmel v avtobus, ki r bil privozil po cesti in obstal pred M ma. Ni opazil, da mu Čedermac pCIlUjj| roko. Bilo mu je žal, da se je impotf v Vrsnik, a ta trenutek bi se še ^ hotel ločiti. Rad bi se vsaj malo oprlt vičil in opral, prehudo mu je delo P°' nižanje. “Ako dovolite, vas še pospremi1’1' Do Kobarida.” j|| “Ne, hvala! Ni treba. In nočem-Segla sta si v roke. , (Nadaljevanji Resnica o škofu Rožmanu Rožman, kakor so ga pokazali njegovi fašistično - naci STIČNI PRIJATELJI IN SODELOVALCI Kakor je bilo javljeno, nekdanji ljub-'■tanski škof dr. Gregorij Rožman, je dospel v prestolico Argentine in birnioval •^dolžne slovenske otroke. SLOVF.INSKI °LAS mu je po njegovih zaslugah seveda naPisai svojo “dobrodošlico”. Iz te so n!*Si rojaki razbrali pravi, nepotvorjeni Rožmanov portret. Zaradi resnice in pra- vice. zajeli smo samo nekaj značilnih dogodkov in dokumentacij, ki vsebujejo naj-'ežjo obtožbo proti vnetemu okupatorje-Ve*nu pomagaču škofu Romanu. To pa je tukajšnje organizatorje Rožmanovega obiska prav v živo zadelo. Potihem so si Nadejali, da bodo z njegovim obiskom UaPeli Spet ‘‘utrditi’’ svojo' oblast nad pre- Italijani in Nemci, temveč, ker so bili fašisti. Nas vprašujejo, naj navedemo, kateri duhovnik je streljal s strojnico, čeprav bi jim v tem pogledu mogel dati najboljši odgovor g. “dušebrižnik” dr. Lenček, kateri bi lahko verjetno tudi povedal, kateri je bil najbolj spreten v porabi različnega orožja. On je imel najožje zveze z različnimi duhovniškimi streljalci ter je prejel že 1. 194 2 od okupatorjev tudi samokres. Po “Duhovnem življenju” in po Rožmanu, je bila okupatorska oblast zasnovana na imperialističnih bajonetih in rasističnih “načelih”, katera je poteptala najosnovnejše pravice slovenskega naroda in slo- Comando XI Corpo d Armoi• l Ctr« ni •TAT»* MAUOIOB’ . _7~ U/ 4' /f-J ; A “Odbora vaških straž”. Rožman je dal pod- rejenim cerkvenim funkcionarjem, zaupnikom' in kaplanom navodila za ustanavljanje oboroženih oddelkov, kateri so skupno z okupatorjem vršili zločine in ovadu-ške posle. Protiljudskl krajevni duhovniki, oboroženi s samokresi, so bili organizatorji, voditelji in izvrševalci zločinov, katere so počele “vaške straže”. V teh oboroženih izdajalskih organizacijah, katerim j« okupator dal naziv ‘‘Milizia Volontaria Anticomunista” (MVAC), so se posebno odlikovali duhovniki Križaj, Mavec, šin-kar, Malovrh, itd. Rožman je imel z njimi zvezo preko svojega tajnika dr. Ignacija Lenčka, kateri je take pokvarjene duhovnike nameščal po omenjenih oboroženih edinicah. Ti oboroženi oddelki so z Italijani sodelovali pri interniranju zavednih Slovencev, pri streljanju talcev, pri umorih in pokoljlh, požigih in ropanjih. V roški ofenzivi proti narodnoosvobodilnim vojskam so sodelovali kot sestavni del italijanske vojske. Po kapitulacije Italije Je Rožman dal nalog vsem svojim zaupnikom v bivSih MVAC, naj takoj vstopijo v oborožene for macije domobranstva. Tu so vršili svoje krvavo izdajstvo dalje pod nemškim1 okupatorjem. Vsakemu bataljonu je on posebej izbral duhovnika-kurata. V3e to so samo čisto verska dejstva? Verjetno smatra ‘•Duhovno življenje”, da je tudi to Rožma-novo sodelovanje z Rupnikom ter RSsener-jem in isti “verski” nagibi so ga vodili tudi, da je sodeloval pri zaprisegi domobrancev Hitlerju, kot je sam rekel, da bi tako Slovncem dokazal, da se popolnoma soglaša z nacističko politiko. Ker on sam osebno ni streljal in obešal (ker to so na mesto njega opravljali njegovi najožji pomočniki), proglaša sedaj “Duhovno življenje” l(l^ ^okaz, da duhovnik profesor dr. Ignacij Lenček je upravičen nositi samokres. r°stinii zapeljanimi dušami, katere" se di škofa nahajajo v Argentini In diu-0(* Po širokem svetu. Upali so, da jim bo 0rebiti nasedel tudi kak stari naseije-C' če bodo vešče operirali s krščan-in slovenstvom. Te njihove mahi- »acij, k. la*mi, tak, Je pa so seveda v luči dokazov omaja-Poskušajo z enostavnim tajenjem, licemerstvom in ne bežijo niti od te6a cinizma, kot je trditev, da je Rož-.^novo delo bilo narekovano edino le etičnih načelih”..Njegovo učenje je bi- , u6enje Duhu, ne z mečem in strojnico. . . so na svetu generali C kot vidimo Rup- Roesener in drugi Rožmanovi sodeio- a*ci), ou pa je bil duhovnik.” Dejstva go- te. da sam Rožman ni bil takega mišljena. kažejo, da je bila OF organizirana šole Qapadu Nemčije na ZSSR. Krvavo so- Do % tfdit b, 0vanje belih gard hočejo zmanjšati s vami, da OF-ovci niso vodili svoje bor- Protl Italijanom; in Nemcem, ker so bili deserta y Fiambrerta “LA IBERICA" de Cuervo y FernandSz Fco. Beir6 5890 T. E. 50-8503 venskega človeka, zgrajena na “osnovnih etičnih načelih”. Oni jo niso samo priznavali, temveč tudi branili do zadnjega, kot vidimo, z vsemi sredstvi in ne samo s ‘‘čisto verskimi sredstvi". Oblast, katero je slovensko ljudstvo, po pregnan ju okupatorja s svoje zemlje, prevzelo samo v svoje roke, oblast, s katero je to ljudstvo prvič v zgodovini zadihalo svobodno v vsakem pogledu, izgleda po ravnanju Rožmana in njegovih branilcev ne zasluži take karakteristike. Čeprav Jvj “vsaka oblast od Boga” ter se ji je treba pokoravati, proti tej oblasti -Rožman in njegovi dalje rovarijo (če je to delo brezuspešno in jalovo, ni njihova krivda, temveč posledica zrelosti slovenskega naroda). “Duhovno življenje” pravi, da je bil dr. Rožman samo duhovnik, on je samo z verskimi sredstvi deloval proti "komunističnim naukom”. Sodna razprava v Ljubljani je neizpodbitno potrdila, da je Rožman v škofijskem dvoru predsedoval sestankom njegove postopke za čisto verska sredstva. Na tej liniji je verjetna tudi njegova zvena z gestapovskim menihom iHartlom, kateri je bil neposredno podrejen gestapovski policiji v Berlinu in s katerim Je imel Rožman več sestankov. “ Duhovno življenje ” bo seveda spet vse to tajilo. Zato naj mu navedemo izpoved Rožmanovega prijatelja in sodelovalca Rupnika: “Na prelomici 1. 1941-42, mi je kapetan Tomari, član italijanske obveščevalne službe omenil, ‘da se pri nas pripravlja ustanovitev vaških straž, to je nekaka milica, ki bi imela namen Ščititi hiše ln vasi pred partizanskimi vpadi’. V juniju 1942 je bil pri meni dr. Marjan Zajc, da mi v imenu ‘‘Odbora vaških straž” pri Škofu pekllče v ta tabor in da sem jaz kot naj-starejl slovenski vojak predestrlran, da to stvar organiziram in vodim. Kratko za tem je bil Zajc ponovno pri meni. PiSel me je še enkrat snubit. Zavzel pa sem tudi tedaj odklonilno stališče. Ob tej priliki pa mi Je Zajc omenil, da se konference “Odbora vaSklh straž” vodijo pod predsedstvom škofa in da so v tem taboru še: dr. Smajd, Avsenek, Remec, žitnik, Rudolf in Križman.” Rožman Je svoji duhovščini s cerkveno disciplino nalagal, da v svojem kraju vrSi propagando ln rekrutacljo v “vaSke straže” in kasneje v MVAC. Kaplan Mavec je is-povedal: “V belo gardo sem šel zaradi škofove odredbe.. . Ko je škof OF obsodil, sem kot duhovnik stal za svojim škofom.. Bela garda je res sodelovala z Italijani.” Kakšne posle so vrSill ti Rožmanovi duhovniki, kaže pismo generala, kom. armadnega zbora m. Robotija, Vrhovnemn poveljstvu oboroženih sil Slovenlje-Dalmuel-Je, z dne 1. sept. 1942, 03, 5460 Sz: f S Z f POTO-ARTE m a c o s Najpopularnejši na Dock Sudu •^*»*ndo Quiroga 1825 T. E. 22-8827 eE>INA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedrl ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja ^J*Huidobro 4554-58 T. E. 70-6112 JftOJAčNICA CIRIL PODGORNIK ^°8asta 5206 Buenos Aires Stavbeni kovač FRANC ČOHA ^derGn 2T79 T. E. 50-6655 HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 8720 Calle No. 2 8729 T. E. 740-1604 ^uan (Sopcic e fvij.o Hormigon armado Onel. Domlnguez 244 X. E. 652-0244 Villa Madero SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espena 058-J. Ingenieros-T.E. 757-271 ^0, /tl** 2 hbe S. mr, J******' (f YJ/fJr •»***“' j--------S . ^ ~ -y^ — tl\ ^ Z/' ^c^«p r -*r iy ' /Tt ^ f* •‘-t**. J&mni c f ^ JI* . r J f** *-** f* Rozmanovo pismo kolaborator skemu pisunu Javorniku, LA VOZ ESLOV ENA ED1TADO POR EL CONSORCIO I)E LA VOZ ESLOV'ION A “Poveljstvo XI raggruppamenta G. A. F. sporoča, da se krajevni duhovniki, Ki so, kot znano, večinoma ustanovitelji in vodje oddelkov MVAC, izrazili željo, da l>i mogli biti oboroženi s samokresi. Smatram, da je potrebno ugoditi prošnji in prosim v la namen poveljstvo, da vljudno posreduje pri intendaturi za dobavo 2U samokresom in potrebno množino nabojev.” Dalje Rupnik: “Za agente politične komisije je Hacin do bival največ ljudi na priporočilo “Odbora vaških straž" in kasneje ‘‘Narodnega Oil-bora”, ki je imel svoje seje pri Rožmanu... saj to je odbor, ki ga smatram za tr-jno direkcijo, ki je nadomeščal te ljudi. Ta'odbor je poslal svoj‘6 ljudi tudi v domobranski štab, ki so zavzemali vsa vidna mesta." — Nacistični krvnik nad Slovenijo, Roe-sener, o nalogah “Slovenskega domobranstva”: “Slovensko domobranstvo” naj bi nadomestilo nemške si Ivi na področju Ljubljane. . . Temeljno misel za formiranje domobranstva je prav za prav iznesel kaplan Križman, ki jo prišel k meni, ludi dr. šmajd. . . Prišla sta k meni s priporočilom kriminalnega komisarja Krueggerja. Predlagala sta, da bi se vse belogardistične edinice, ki so na ljubljanskem področju, združile v neko celoto, ki bi se skupaj z našimi četami borile proti partizanom. Po njunem predlogu naj bi jim' dali orožje, municijo in druge stvari." — Dalje pripo- Jt/GOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLIAK lluzaingo 4207 J. D. PERON STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprlda 244:1 Klorida PREVOZNO PODJETJE “GORICA” LOJK FRANC Vlllaroel 147« T. E. 54-5172 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incos 5021 T. E. 51-5184 TRGOVINA JESTVIN “TRST” STANKO MIHELJ Charca* 312« T. E. 72-4957 SLOVENSKA JUR1DIČNA PISARNA Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije Uradne ure od 18 do 20 Diagonal Norte 111» — Pi.so n (nasproti obelisku) Kwcritorio 823 T. E. 35-6243 Buenos Aires PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Beir6 5700 VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES veduje Roesener: “Da je Rainer (državni namestnik Velikonemškega Rajha) že no vembra 1943 stalno pritiskal na to, da se čimprej ustanovi neka domača vojska i/, domačih sil! (“Duhovno življenje” pravi, da je bila to “reakii.ja narodu na zločinu OF itd.”) Ko je Rainer prišel v Ljubljano s tem namenom, je pokliial tudi Rožmana in sta se razgovarjala na samem 15 do 2 0 minut. — Dalje pravi Roesener — da je v taktično-operativnem pogledu bilo domobranstvo podrejeno njemu ter spadalo v armadni skupini Kesserling in Loelir. V domobranstvo sem poslal svoje oficirje in podoficirje. V okvirju domobranstva samega. pa je bila osnovana oficirska in podoficirska šola, ki pa ni odgovarjala šte vllčnim zastevam. Na mojo prošnjo je odredil Himmler po RalnerjeVem predlogu, da :>e lahko gotovo število pripadnikov do mobranstva uči v podoficirski šoli orožja SS.” Vizjak, šef personalnega oddelka domobrancev je izjavil: “Iz poedinih razgovorov, ki sem jih imel čisto privatno s podrejenimi oficirji, so mi zaupali, da se nahajajo v škofijskem dvorcu, da imajo tam neke sestanke in da je škof Rožman glavni, ki podpira te akcije.” Tožilec je vprašal Vizjaka, ali je to bilo ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za načrte in preračune Bernaldez 1055 T. E. 07-1411 BAZAR “DANUBIO” D. UGLESSICH Avda. San Martin 2002 T. E. 50-0838 TRGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča ALBERT BELTRAM Donato Alvarez 2288 Buenos Aires Reinaldo Wn»»erman MEDICO Nazea 2381 U. T. 50-284.i TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Sarmiento 40 Caseros T. E. 757-1101 KROJAČNICA “LA TRIESTINA" izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3008 T. E. 50-0228 Devoto - Buenos Aires Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO JAVAWA*A1.VAV^WsV.V/J,.V.*.,AW/.\WAVAW.V/.V.W.W Tiskarna “Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Cutenberg 3360 T. A. 5« - 3036 Nasproti postaj« tramvaja Lacro** na A.venidi San Manin BUENOS AIRES Talleres Grafioos “Cordoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires, — 7-XI-1949 Vizjak: “Popolnoma vo- vojaško delo? jaško delo.” O zvezah Rožmana z domobranstvom je Vizjak rekel: “Z njimi smo imeli zvezo preko dr. Lenčka, ki je bil njegov kurat in ki ga je “on odredil". Dalje je rekel, da je imel Rožman Lenčka kot svojega zaupnika v domobranstvu, v “Pokrajinski upravi” pa Kregarja, o katerem pravi sam, da je že v italijanski internaciji vohunil za Italijane, kasneje pa, da je “zahajal na Gestapo in da je bil tam kuhan in pečen.” Kregar je bil Rupnikov tajnik. Zveze Rožmana z Gestapo so bile vsekakor na bazi “ideološke b<>rbe”. O sličnih vezah Rožmana je rekel Roesener: “K meni je nekoč prišel nek SS vodja glavnega varnostnega urada, da se predstavi. Kot se spominjam je bil v civilni obleki. Vprašal sem ga, kakšne opravke ima v Ljubljani. Rekel mi je, da je obiskal Rožmana. Po razgovoru z Rožmanom je bil zopet pri meni. Vprašal sem ga o čem sta se razgovarjala. Odgovoril je, da se v nobenem pogledu ne more izjaviti. Nato pa je Rožmana nekako ka-rakteriziral rekoč, “s tem možem se l>o lahko delalo, je pa zelo velik lisjak”. Možno je, da je bil ta višji SS vodja večkrat pri Rožmanu, jaz pa vem za dva primera.” (Zaključek prihodnjič) Mercado “LAS MAGDALENAS’ OARNICERIA RAITBAR Puestos 21, 24, 25 - Avda. Fco. Beiro ^ Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA Villa Real 140.1. Ingenleros - T.E. 757-040 Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF Anasco 2022 Electricidad y plomaria JOSE RADA® JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aj*^ Ferdinand Cotič TRGOVINA Z ŽELEZNINO Lope de Vega 208» T. E. 50-13«» FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de inateriales de construccitfn Avda. Fco. Iieii'6 5071 T. E. 50-5^ HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segnrola 1008-14 (T. E. 07-0250 Buenos Airea MEGAN 1 CA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. C0X Avda. Kiestru 115 T. E. Ol-O®** CALEFACCION CIRIL PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E. 70-61« Buenos Aires RRDIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje JAKOB KREBELJ Ospede.s 3783 (vogal Avda. Forest) T. E. 54 - 4 «50 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-eroata, eheeoeslo' vaco y demas idiomas europeos. Kxtracciones de partidas para jubilaciones. San Lorenzo 937, Rogario (Sta. Recreo “lEuropa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.B. T. E. 740-580 Rio <'arapacliaj’ MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA’’ PETER JONKE Lastnik: Izdeluje vsa v stroko spadajoča del* Paso.s Los Andes - Rio Ceballos CORDOBA KROJAČNICA franc Melinc • Paz Soldcm 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 LASTNA PEKARNA in TRGOV#* JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA. Kadar se želite naužiti čistega kot" dobskega zraka in se v miru odpo8^‘' se obrnite na Hosteria “LOS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio CebaU0* C6rdoba Izvrstna postrežba In zmerne cen*' Rudolf Klarič JOSE BONIFAaO 663 INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV k BUENOS AIBE* Kroiacnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 t. a. 69 • 1292