| Ameriška Domovi m NO. 123 AMCMCAM IN tPIMT POMION IN LANGUAM ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 23, 1959 SLOVCNIAM MORNING N«WSPAMR ŠTEV. LVm.—VOL. LVm. Bela hiša pritiska na Kongres za skorajšnje zvišanje davka na gas Predsednikov tiskovni tajnik je objavil, da pri sedanjem stanju zvezna vlada letošnje poletje ne bo razdelila med države sklada za ceste. WASHINGTON, D. C. — Zvezna vlada je vsako leto v juliju odločila, koliko bo ivsaka država dobila za gradnjo avtovelecest iz zveznih sredstev. Tekom zadnjega leta se je pokazalo, da so dohodki v ta sklad manjši, kot so predvidevali, pri tem je pa postalo še jasno, da bo gradnja predvidenih novih cest dosti dražja kot je bilo prvotno cenjeno. Tako se je zvezna vladh odločila zaprositi Kongres za povišanje davka na gasolin, ki se v ta sklad steka. Kongres ni posebno navdušen za zviševanje davkov,ker ve, da bi javnost to le nerada sprejela. Predsednik Eisenhower je sedaj začel pritiskati in dal po svojem tiskovnem tajniku objaviti, da letos v juliju zvezna vlada ne bo določila zneskov, ki jih naj za prihodnje leto dobe posamezne države, ker je sklad že preveč izčrpan. Zakon namreč predvideva, da je treba nova nakazila državam ustaviti, če ni na razpolago dovolj sredstev za plačilo že odobrenih nakazil. V kolikor bo res prišlo do usta-vitve zveznih nakazil, se bo to poznalo pri gradnji cest šele prihodnja leta. Predsednik Eisenhower je Kongresu predložil, naj dvigne zvezni davek na gasolin od 3 na 4.5 odstotka. Predlog je bil pred Kongresom ponovno že pri prejšnjih zasedanjih, pa je vedno obtičal. Nova vodna pot sv. Lovrenca pokora za zvezno poUcijo ^ WASHINGTON, D. C. — tia-ša federalna policija ima med drugimi tudi to nalogo, da po pristaniščih pazi, da se mornarji ne “zgubijo” po mestu in začnejo živeti ilegalno v naši dg-zeli. Taki slučaji se dogajajo dnevno v vseh velikih pristaniščih. Včasih se med take mor-harje vrinejo tudi potniki, ki formalno samo potujejo skozi Ameriko. Med njimi je tu pa tam tak političen begunec. Nova morska pot sv. Lovrenca je kakor nalašč za take mor-llarje, ki so se naveličali dela 113 ladjah. Pristanišč je veliko v Kanadi in Ameriki, prilik za Pobeg več kot preveč, treba je Sanao skočiti v vodo in plavati do obrežja. Prvi taki mornarji i s° pobegnili z grške ladje “Ta-^larhos”, bili so preslabo plača-imeli so preslabo hrano in j ^anovanje. Z ladje deloma Toronto, deloma v Bufalo in plevelandu. Naša FBI je naro-°da kapitanu ladje, da njegovo Moštvo ne sme zapustiti ladje v Pobenem ameriškem' pristani-s^'u- Le, če bo to držalo? Vremenski prerok pravi: Novi grobovi 'Konstant Bitker (Bitcheris) Po dolgi bolezni je preminul v Metropolitan bolnici Konstant Bitker (Bitcheris) s 14405 Saranac Road, doma v Litvi, od koder je prišel 1. 1920. Pokojni je zapustil ženo Antonio, sina Johna in Alberta ter šest vnukov. Pogreb bo jutri ob desetih zj. iz Mary Svetek pogreb, zavoda na Highland Park pokopališče. -----n----- 'Velikanske povodnji' naj prikrijejo neuspeh Rdeča Kitajska trdi, da so nastopile v južrtem delu velikanske poplave, ki bodo povzročile veliko škodo pridelku. HONG KONG. — Med tem ko poročila iz Peipinga trdijo, da so prizadele južno Kitajsko velikanske povodnji, ki da bodo zelo zmanjšale pridelek živeža, so tod mnenja, da povodnji še dolgo niso tako hude, kot rdeči trdijo. Peiping naj bi po teh vesteh hotel s pretiranimi poročili o poplavah prikriti neuspeh načrta za povečanje pridelka živeža. Peiping trdi, da so posebno prizadete po povodnji pokrajine Kvantung in Kvangsi. Pritegniti da so morali preko pol milijona delavcev, da bi zajezili naraščajoče vode. -----o----- Francoska vlada namerava objaviti imena dobaviteljev alžirskih upornikov PARIZ, Fr. — V francoskem senatu je senator Lafay očitno v sporazumu z vlado sprožil vprašanje, kdo vse prodaja orožje alžirskim upornikom ali jim kako drugače pomaga. V svojem prvem govoru je navedel celo vrsto mednarodno znanih velepodjetij, med njimi tudi švicarskih bank, ki opravljajo posle za alžirske upornike. Vlada je na to vprašanje odgo-' vorila, da pripravlja seznam vseh tovarn, bank, prevoznih podjetij itd, ki “delajo denar na račun krvi drugih.” Vlada je povedala, da so ji pri sestavi seznama pomagala tudi nekatere prijateljske države, da so pa druge odklonile sodelovanje. Za napovedani seznam vlada po vsej Evropi veliko zanimanje, verjetno bo dal povod za nekaj interesantnih škandalov. V viharju na morju je našlo smrl 34 ribičev Vihar, ki je divjal koncem tedna v zalivu sv. Lovrenca, je prevrnil vrsto ribiških čolnov, pri čemer je mrtvih in pogrešanih najmanj 34 ribičev. ESCUMINAC, N. B. — Letala in ladje so raziskavale vodovje v Zalivu- sv. Lovrenca, če bi kod odkrile še kakega izmed pogrešanih ribičev, ki jih je v soboto iznenadil vihar pri lovu na losose. Letalstvo je odkrilo 22 razbitih čolnov na raznih krajih, pa ni nikjer odkrilo nobenega življenja. Doslej je za gotovo 12 mrtvih, med tem ko jih 22 še vedno pogrešajo in ni skoro nobenega upanja, da bi se kdo rešil. Vihar, o katerem trdijo, da je bil najhujši v zadnjih 30 letih, je ujel na morju najmanj 50 čolnov v ožini med New Brunswick :n Prince Edward Island. Ribiški čolni so bili na poti, da prestrežejo doslej v dolgih letih naj-večji roj lososa. Ribiči se pritožujejo, da jih vremenska postaja ni pravočasno obvestila o bližajočem se viharju, ta pa odgovarja, da je objavila svarilo v petek zvečer, ko 30 bili ribiči že na morju. ------o----- Kitajci naseljuje Tibet s svojimi lastnimi ljudmi “•UlSiJr,LETALA BREZ VARSTVA NA PATR0LI OB SIBIRIJI WASHINGTON, D- C. — U-rad za statistiko o prebivalstvu trdi, da je povprečna starost na- | jih nevest padla na ravno 20 let, 1 ženinov pa na 23. 45G deklet se poroča v starosti pod 20 leti. V tem oziru se oddaljujemo od Evrope, kjer so povprečne starosti ženinov in nevest večje, in se približujemo razmeram v Aziji in Afriki. Ameriška letala bodo vršila svoje polete v bližini azijske obale Tihega oceana tudi v bodoče brez posebnega varstva. — Kongres je ostro kritiziral nepripravljenost letal za obrambo. YOKOSUKA, Jap. — Visoki častniki Združenih držav na tem pomorskem oporišču so mnenja, da bodo ameriška letala še vedno nadzirala azijsko obalo brez spremstva lov-Ni pa to nobena sreča za Ame- ceVj ^jjj ecjjno njihovo uspešno obrambno sredstvo, riko. število ločenih zakonov in Lastna oborožitev počasnih letal, ki služijo v ta namen, ni ponovnih porok narašča never- primerna za obrambo proti sovjetskim letalom vrste MIG. Ko so sovjetska letala pretekli ~ , teden napadla ameriško letalo S0VJ6tSK3 TdZStdVB V Ne" York« ne bo poceni Kongresu do ostre kritike, ker je prišlo v javnost, da naše letalo jetno hitro. Je trikrat večje med tistimi, ki Ge poročijo, ko niso stari niti 18 let, kot med tistimi, ki se poročijo, ko dosežejo starost 21 let. Mladi poročenci so postali že i NEW YORK. N. Y.-~ Sovjetska komisija se že pridno suče poseben problem ne samo za na- sploh ni bilo pripravljeno, da od- ^ njujorškem Kolizeju in pri-še univerze, ampak tudi za na- govori na napad. Letalci so tr- Pravlja razstavo Za julij mesec, vadne srednje šolo. V Dallas, dili, da so pri orožju manjkali -^ela opravljajo naši delavci po lex., je bilo na primer še pred nekateri važni nadomestni deli, izvodilih in pod nadzorstvom sestimi leti samo 59 poročenih pa- mornarica *sama pa je izjavila, da ruskih tehnikov in inzenerjev. rov v srednjih šolah; danes jih so te dele vzeli iz letala, da so v Njihov direktor tovariš Manču-je že 480; 12 med njimi jih je še- njega lahko nadomestili potreb-,10 sa Je na tiskovni konferenci ne aparate za vršitev izvidniške 1 Prlt°žil, da bodo Rusi imeli z razstavo nad $10,000,000 stro- ^°' Javnost bo brez dvoma podpr- la Kongres v njegovi kritiki, kajti ni mogoče razumeti, da bi Združene države pošiljale na tako nevaren posel svoja vojna letala brez prave obrambe. To bi Iz Clevelanda in okolice Na obisku— Mr. in Mrs. Sam Kurilich, 9415 Accacia, Fontana, Calif., sta prišla s svojimi otroci na obisk k svakinji, oziroma sestri Frances Kovacich na 6213 Carl Ave., EX 1-7863, in svakoma, oziroma bratoma Johnu in Jou Petriču. Dobrodošli! Zadušnicc— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Adamitcha ob 14. obletnici smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Presecan, 888 E. ie v nižjih razredih srednjih šol. Devet parcv pa hodi še v ljudsko naloge. Welland kanal zaprl TORONTO, Ont. _ Poškodbe na zatvornici št. 4 so povzročile začasno zaprtje kanala. Sodijo, , , ... da bo vzelo nekaj dni, predno bo se rekl° llh Puscatl na miloat in mogoče škodo popraviti in kanal f™1081 komunističnim napa-odpreti prometu. idalcem. i Pred kanalom čaka že nad 60 MUSSOORIE, Ind. -t- The Da- fadl1: v naslednilh pa priča- j pj|Qf jg mOfajo biti mfid laj lama, sv«Uu-4a-duhovni via- _UJ0J°, *«Wpine ameri- dar Tibeta, ki je letošnjo pomlad skl” voJni11 ladlJ na poti v Velika letom na svojih mestih ob uporu pobegnil v Indijo, je lezera- obdolžil rdečo Kitajsko, da hoče' , , —-o— - naseliti v Tibetu do pet milijo- Peiping ni dal Harrimanu nov Kitajcev in s tem deželo za ^ vstopne vize vedno podjarmiti. j MOSKVA, ZSSR. — Bivši Dalaj lama je dejal, da se ne newyorški guverner A. Harri- sta tekom poleta zapustila svoje bo vrnil preje v Tibet, dokler ne man, ki sedaj potuje po Sovjetski sedeže v kabini in šla med pot-bo ta zopet užival svobodščine,’zvezi, je hotel iti kot “časnikar” nike na pogovore, kot jih je pred 1. 1950, ko so ga, tudi na Kitajsko, toda vlada v zasedli kitajski komunisti. WASHINGTON, D. C. — Federalna letalska agencija, ki ureja letalsko službo in skrbi za varne polete, je pred kratkem Občutno kaznovala diva pilota, ki Peipingu mu je odklonila vizo, V obeh slučajih bi se bila lahko zgodila velika nesreča, ki bi v njej" izgubilo na desetine potnikov svoje življenje. Zveza pilotov je proti kritiki in kazni, izrečeni po letalski agenciji, precej glasno protestirala, toda protest ni nič zalegel, agencija je ostala pri svojem sklepu. Mislimo, da je strogost letalske agencije popolnoma na mestu. V naši deželi imamo okoli 70,000 potniških, 1,900 tovornih letal, poleg tega pa še 22,000 vojnih letal vseh vrst. Pri tako velikem številu letal in tako gostem zračnem prometu predpisi niso General de Gaulle hoče obnoviti francosko veljavo — ’ General De Gaulle ima kon- francoski admiral naj bi pove- WAS!}TNGTON, D. C. Predsednik Eisenhower je na kretno pred očmi sledeče zuna-'ljeval NATO brodovju v Sredo-svoji zadnji konferenci omenil, nepolitične cilje: rad bi dosegel,1 zemlju; francoski admiral naj Irski državnik De Valera General De Gaulle se za NA- doživel poraz in zmago TO ugovore ne zmeni in vstra- pri istih volitvah ja pn svojem. NATO govori z DUBLIN, Irska. — Na Irskem vojaškimi razlogi, De Gaulle so imeli pretekli teden volitve. , - odgovarja s političnimi. De Izbirali so predsednika republi- stali tako napeti. Rekel je, da je merika pri svoji zunanji politi-1 Zaveznikom so generalove že-|Gaullova osnovna misel je ta: ke in glasovali o volivnem redu da je pripravljen sestati se z da bi ga ves svobodni svet z De Gauulom, da se pomenita, 'Ameriko na čelu podpiral v zakaj so odnosi med Francijo in njegovi politiki napram Alži- po- riji; rad bi dosegel, da se A- v | ostalim svobodnim svetom bi tudi poveljeval NATO brodovju na srednjem Atlantiku, ob obrežju Pirenejskega polotoka in severno - zapadne Afrike. rambe proti komunističnim letalom in raketam. sikov in da niso mislili, da bo cela prireditev, tako draga. Tovariš Mančula bo moral igotovo opravičiti tako visoke stroške in jih primerno analizirati. Pri tem bo odkril, kako velik odstotek v njegovih stroških sestavljajo ravno delavske plače. Vsaj na tihem si bo moral priznati z vsemi tistimi tovariši vred, ki bodo pregledovali njegove obračune, da prav za prav ameriški kapitalizem zelo širokogrudno “izkorišča’ naše delavce in da bi bili ru-. ski delavci več kot srečni, ako bi bili do podobne meje izkoriščani od domačega komunističnega režima. Sicer pa moskovskemu časopisju cela zadeva ne gre prav v račun. Čim bolj se približuje dan otvoritve obeh razstav, naše v Moskvi in sovjetske,v New Yorku, tem bolj se komunistični časopisi razpisujejo o ameriški brezposelnosti in o vseh tistih slučajih, ki v njih butne na dan ameriška revščina, na primer o slabih življenjskih pogojih naših sezonskih poljskih delavcev itd. Na drugi strani skušajo omalovaževati to, kar bomo razstavili v Moskvi. Sin sovjetskega poslanika v Wash-ingtonu Menšikova trdi na primer, da vtegne biti že res, da naša delavska hiša na razstavi v Moskvi stane samo $13,000, da pa si kaj takega ne more privoščiti niti 15% Amerikan-cev! Skušajo torej pripraviti ob kredit našo razstavo, še pre-no bo dostopna za moskovsko občinstvo. j 143 St., se je vrnila iz Cleveland ! Clinic na dom svoje hčerke. Obiski niso dovoljeni! K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Lovrenca so vabljeni nocoj ob sedmih v cerkev sv. Lovrenca k molitvi rožnega venca za pok. Antona Škerla, jutri ob devetih pa k pogrebni sv. maši. predsednika Francoske republi- ki ne posvetuje samo z Anglijo, lije dobro znane, toda jih do se- ako je Anglija lahko sama go- Sedanji ministrski predsednik in ke že večkrat povabil v Wa- ampak tudi s Francijo, pred J da j še niso izpolnili. ’ ........ Delno oblačno in hladneje, v ajvišja temperatura 70, najni-■ Ja 52. shington, da pa iz Pariza ni do-' očmi mu je torej neke vrste tri-bil nobenega odgovora; dodal umvirat, ki naj vodi mednaro- spodar svoje letalske obrambe voditelj glavne irske stranke Druga je zadeva z oporišči za' proti sovjetskim raketam in le- Fianna Fail je kot kandidat lepo rakete in z zalogami atomskega talom, potem mora imeti isto zmagal, dobil je skoraj 20% več je, da ga bo gotovo rad obiskal, dno politiko; rad bi spravil orožja. Evropa je* postala nam-' pravico tudi Francija. Pri tem glasov kot njegov glavni nasprot- ako ga bo pot zanesla^ v- Ev- ^ Francijo v “atomski klub”, to reč tako majhna, da si dobre namenoma prezre, da je Fran- nik. Pogorel je pa kot predsed- je, želi, da bi Francija sama iz- letalske obrambe proti komu-Jcija del evropskega kontinenta, nik stranke, kajti peljal je stran- delovala atomsko orožje in da nistom niti zamisliti ne more- Anglija pa le otok zunaj evrop- ko v boj proti proporcijonalnemu bi ji pri tem pomagala Ameri- mo, ako se ta ne bi raztezala na skega kontinenta. , volivnemu sistemu. , ka, vsaj v začetku. , ves svobodni evropski konti-; Spor sam po sebi ni tak, da ropo. Iz izjav predsednika Eisen-howerja se da sklepati, da se general De Galle zopet močno kuja. Bdi mu pred očmi zelja, da bi Franciji priboril sta- Vse to hoče general De Galle nent. j Irski volivci niso sledili pozivu NATO poveljstvo je radi se ne bi dal odstraniti s kom- stranke in De Valere, glasovali doseoi preko reorganizacije tega izdelalo načrt za obram- promisom. Kar je nevamoi v so za to, naj proporcijonalni vo- ri odločilen položaj ne samo v NATO. V NATO organizaciji bo, ki obsega vse NATO dežele njem, je De Gaullova zavero- livni sistem ostane Evropi, ampak tudi po svetu, sami zahteva za svoje genera- na evropskem kontinentu. Tega vanost v slavno preteklost in veljavi. Za Želi, da bi Francija imela na (le tri vodilne položaje: Francoz načrta De Galle noče priznati, veličino Francoske republike. V vni sistem so glasovala predvsem svetu najmanj toliko besede kot naj bi bil namestnik najvišjega v NATO generalnem štabu pa njo se je zagledal kot žaba v mesta, trgi in industrijska sredina primer Anglija, in mu ni NATO komandanta (sedaj je pravijo, da brez Francije in nje- luč. Pri tem niti ne vidi, kam šča. Kmetje so glasovali veči- prav, da Amerika: ceni Anglijo | Amerikanec najvišji poveljnik, nega sodelovanja ni mogoče vse meri komunistična napadal- noma proti in v višje od Francije. % Anglež njegov namestnik); organizirati dobre letalske ob- nost. . i ubogali stranko. še naprej v proporcijonalni voli- tem pogledu šolska naloga V drugem razredu ljudske šole je dal učitelj šolsko nalogo z naslovom “Pomlad.” Jurček je začel pisati nalogo takole:" Zopet je napočila pomlad, najlepši letni čas. Drevje zeleni, ptički veselo pojejo in gospod učitelj zopet nosijo svoj bel suknjič . . .” HAJNOVEJsEVESTI WASHINGTON, D. C. — Senat je odobril $1,375,000,000 za gradnjo hiš iz zveznih sredstev. Predlog je kompromis prvotnega predloga in predloga administracije. BUENOS AIRES, Arg. — Vladaje odstopila in vojaštva grozi predsedniku Frondiziju, da ga bo odstavilo, če ne bo izvedel sprememb, ki jih zahteva. Vojska hoče odločnejši nastop proti peronistom in levičarjem. WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik bo nocoj poročal preko radia in televizije javnosti o ženevski konferenci. SPRINGFIELD, Mo. — V tukajšnji jetnišnici je prišlo do u-pora> jetnikov. Oblasti se trudijo. da bi jetnike, ki so prijeli pet oseb kot talce, pomirile brez uporabe sile. TALLAHASSEE, Fla. — Okro?-ni sodnik Walter je štiri belce, ki so bili spoznani krivim posilstva črne šolarke, obsodil na dosmrtno ječo. To je najvišja kazen, ki jo je mogel dati, notem ko je porota priporočila milost. Obsojenci bodo lahko po šestih mesecih zapora že pomiloščeni na svobodo. WASHINGTON. D. C.-R. Conrad Cooper, glavni zastopnik industrije pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo v jeklarski industriji, je dejal, da še vedno upa. da bo pogodba pravočasno sklenjena in da ne bo prišlo do stavke. BERGEN, Nor. — V enem najbolj znanih hotelov za tujce severno od tod je prišlo do ognja, ko je bilo v njem 147 o-seh. V ognju je našlo smrt 31 oseb, med njimi tudi dva ali trije Amerikanci. TEHERAN, Iran — Vlada ie iz-gnila iz dežele sovjetskega tiskovnega atašeja, ker se je mešal v iranske domače zadeve. MERISKX DOMOVINA, JUNE 23, 1959 yiMERlSKA DOMOVIIMA 8117 St. CUlr At*. — HEnderson 1-0828 — Cleveland 3, (Ale National and International Circulation Publlahed dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. _______ No. 123 Tues., June 23, 1959 Narodna obramba in vojna industrija Že par stoletij sta narodna obramba in vojna industrija tesno povezani. Ves ta čas je bila in je še danes vojna industrija med glavnimi stebri vsake narodne obrambe, zato hoče vsaka država ustvariti čim večjo lastno vojno industrijo in ne gleda pri tem na žrtve, ki jih nalaga lastnemu ljudstvu. Vojna industrija ni navadna industrija, njena naloga ni samo, da dela dobiček, mora, odnosno morala bi gledati predvsem na to, da res pomaga svoji domovini do dobre obrambe. Dejstvo pa je, da le manjšina podjetij v vojni in dustriji bolj uvažuje službo domovini in gleda šele v drugi vrsti na svoj dobiček, večina postopa v ravno nasprotni smeri. Zato se je mnogo držav odločilo, da postavi odnosno spravi pod svojo kontrolo čim več panog vojne industrije. Ameriška podjetja v vojni industriji niso nobena izjema od pravila, večina gleda bolj na dobiček kot na narodno varnost. Vkljub temu naša administracija ne ustvarja lastne vojne industrije, ravno narobe, še celo preiskovalna dela zaupa privatnim podjetjem in jih temu primerno nagrajuje V nobeni državi ni vojna industrija v takem obsegu v zaseb nih rokah kot v Ameriki. V tehničnem pogledu to ni slabo, privatna podjetnost zna organizirati vsako proizvodnjo, tudi proizvodnjo vojnega materijala, boljše od javne uprave. To smo videli v obeh zadnjih svetovnih vojnah. Slika pa ni tako rožnata, ako pomislimo na stroške oboroženja po privatnih podjetjih. Ni nobena tajnost, da skušajo podjetja doseči pretirane cene za svoje orožje in da gredo velikokrat njihovi apetiti za dobičkom daleč preko običajne mere. Da podjetja dosežejo svoj cilj, se le prepogosto poslužujejo sredstev, ki jih ne bi mogli smatrati za neoporečna. Pogosto skušajo naravnost vplivati že na obrambno politiko samo, ki je pri nas v pristojnosti predsednika, Kongresa in tajništva za narodno obrambo in preko njega našega generalnega štaba. Skoraj vsako leto pridejo na dan stvari, ki dišijo po škandalih, skoraj vsako leto se zanje interesira ne samo javnost, ampak tudi Kongres. Tako je tudi letos. Predsednik sam je na neki tiskovni konferenci rekel, da mu marsikaj ni všeč v naši vojni industriji, Kongres pa je že imenoval posebno komisijo, ki naj še tekom tega zasedanja pregleda nekaj slučajev, ali ni v.njih precej nerednosti. Tudi v tajništvu za narodno obrambo čutijo, da nekaj ni v redu. Pri vsem tem je tehnika vmešavanja privatnih interesov v našo narodno obrambo ostala stara. Vmešavanje v našo obrambno politiko po zasebnih interesih pozna dva kanala; posebne “poklicne” organizacije vojaških panog in pa posredovanje organizacij, ki so si jih nalašč v ta namen ustvarili tisti, ki prodajajo orožje narodni obrambi. Na eni strani obstojajo posebne organizacije, ki obstojajo iz simpatizerjev naših štirih vojaških vej; armade, letalstva, mornarice in marinov. Te organizacije imajo za namen, da se v javnosti potegujejo za tisto vejo, ki jim je posebno pri srcu. So to res organizacije, ki jim ni pri srcu noben denaren interes, ampak samo želja po čim boljši narodni obrambi. Zato vživajo velik ugled in noben politik se jim noče zameriti. Imajo torej v Kongresu veliko besedo in lahke izvajajo močan pritisk, kar vedo posebno dobro tisti senatorji in kongresniki, ki sedijo v odborih za narodno obrambo. Vsak posameznik izmed njih je oblegan od zastopnikov teh organizacij, ki ga skušajo prepričati, da ravno njihova vojaška veja zasluži največ pozornosti pri proračunu za narodno obrambo. Kongresniki in senatorji pridejo tako stalno v precep, kateri izmed vojaških vej naj odredijo, večje zneske v federalnem proračunu. Bolj nevarne so pa tiste agencije posameznih panog vojne industrije, ki skušajo vplivati na politiko narodne obrambe na ta način, da javno in zasebno agitirajo za prednost svoji vrsti obrambe in orožja; letalom pred raketami in narobe, letalonosilkam pred letališči in narobe, podmornicam proti oporiščem in narobe. Te agencije imajo v svoji službi prvovrstne strokovnjake, ki s svojim nastopom in svojim znanjem napravijo povsod velik vtis. Nič manj pridno niso na delu zastopniki posameznih velikih podjetij, ki skušajo na vseh mestih in ob vsaki priliki doseči ugodnosti za. svoja podjetja. Njihov cilj je priboriti za svoje tovarne čim več naročil za orožje in municijo. Ne gledajo pri tem na stroške. Njim pomaga še cela vrsta dru gih ustanov, uprav, društev, ki so samo posredno zainteresirana, da “njihova podjetja” dobijo naročila. So to okraji in mesta, kjer obratujejo vojne tovarne. V tem slučaju se za tovarne potegujejo politični voditelji obeh strank, kajti vsako naročilo za orožje ali municijo pomeni dohodek za vse, kar živi od tovarne. Za podjetja se vlečejo tudi delavske unije; vedo, da bodo njihovi člani ostali brez dela, ako tovarne ne dobijo vojnih naročil. Za vojne tovarne se dalje vlečejo vsa ostala podjetja, ki delajo z njimi v obliki kooperacije: delajo za vojne tovarne mnogo tovarniških polizdelkov, včasih živijo samo od takega dela. na generale in Kongres s propagando po časopisju. Vsak dan lahko vidimo v časopisju slikovite opise in nič manj nazorne slike o raznih vrstah orožja, ki naj bi bilo “najboljše in neprekosljivo.” V časopisih beremo vsak dan strokovne članke, ki skušajo dopovedati javnosti, kaj je trenutno najbolj važno za narodno obrambo, navadni bralec še daleč ne more presoditi, khj je na tem resnica in kaj propaganda za neko panogo vojne industrije. Javnost pride do prepričanja, da so taki članki res napisani iz čiste ljubezni do resnice, politiki pa morajo tako javno mnenje vpoštevati, akora-vno sumijo, da ni pravilno. Vse to ima svoj vpliv na postopek pri naročanju orožja in municije. Postopek je zelo počasen, kajti vsak se boji, da ga bo javnost napadla, vsak se skuša skriti za kolektivno odgovornost, za odbor, komisijo, konferenco itd. To je ena napaka, ki je posledica vpliva in intrig vojne industrije. Druga posledica je pa tale: kadar tajništvo za narodno obrambo pride pri velikih odločitvah v zadrego, se skuša izmotati s kompromisi. Kompromisi pa temeljito ne rešijo nobene stvari, tudi narodne obrambe ne. Da se naša narodna obramba pomika včasih tako počasi naprej in da ni odločna, je treba velik del odgovornosti zvaliti na prizadevanja naše vojne industrije', da so vpošte-vani njeni dobički. To je temna stran svobodnega gospodarstva, ki ji do sedaj še nihče ni našel zdravila. It WfrttAf.M Zainteresirane vojne industrije skušajo dalje vplivati preko Atlantika z letalsko druž- A r* a «4 0 1 a < /~v /~r *4 /-v o rrn \ 7 on rl *\HT A _ tfa božjo pot gremo! Letošnji lemontski romarji boste imeli veliko novega videti pri ' 7* . IMariji Pomagaj za Ameriških Lemont 111. — že jemo, kam. B ah Romarski dom je po_ Na Ameriške Brezje k Mariji Po.; lnoma rejen) da ga ne bo- magaj. Prvo nedeljo julija nam- ^ . 0bednica je prijet_ iec vsako leto obhajamo velik! |110,hlaj spalnic ie enkrat več spomin slovesnega kronanja po- ^ ^ y drugem dobe lemontske Manje Pomagaj. - . - ........ Verni Slovenci bomo spet prišli zatrjevat, kako ponosni smo, da spadamo pod krono tako slavne Kraljice. Tej Kraljici bomo povedali, da zlata krona na njeni glavi pomeni nas, da smo mi njena krona. Če nismo mi taki, da bi nas bila Marija vesela, slovenska Marija nima slovenske krone. To je pravilna misel o Manjini kroni. Marija ponavlja za sv. Pavlom: “Vi ste moje veselje, vi ste moja krona!” Romarji se že priglašajo. Naj-daljni pridejo iz New Yorka. Večja skupina se jih je priglasila, da gotovo dobijo prostora v Romarskem domu. Z newyor-škimi romarji pride tudi njih dušni pastir — župnik p. Kalist OFM. Ti daljni romarji bodo res lahko ponavljali pred Marijo: •Dolga je bila pot, sonce je pripekalo po prašnih cestah, mučila nas je žeja, teža let je mnogim cvirala korak, . . . toda zdaj smo pri tebi o nebeška Mati, v Tvojem ljubeznivem svetišču.” Tudi od drugod irhamo že priglasitve romarjev. Kdo se bo odločil, da bo zopet prišel k Mariji Pomagaj v Lemont, naj ne pozabi poslati kratke obvestitve na Baraga Home, Box 608 Lemont, Ul. da vemo vse potrebno pripraviti. Letos je posebno primerno, ker je že v soboto državni praznik. Spored romarskih pobožnosti bo sledeč: V soboto 4. julija bo sv. maša v cerkvici Marije Pomagaj ob 9. uri zjutraj in sicer je ta maša naročena za naše žrtve, ki so padle pred štirinajstimi leti pod komunističnim srpom in in pod udarcem komunističnega kladiva. Naši dragi fantje so padli v boju za Kristusa Kralja in za Marijo Kraljico. Tisti, ki ste bili priča teh krutih bojev in ki ste te boje posebno dobro razumeli in ste vedeli ter še veste, za kaj je šlo v tej borbi, pridite še k sv. maši že v soboto zjutraj. V soboto popoldne od 3. ure dalje bo spovedovanje romarjev. večerna pobožnost bo ob 8. uri. Najprej bo pozdrav romarjev s cerkvenim govorom, potem bo slovesni blagoslov z Najsvetej-šjm, nato bo pa običajna procesija z gorečimi svečami po navadni poti: Iz cerkve mimo Romar-rkega doma, skozi roženvensko dolino k Lurški votlini ter okrog jezera nazaj k lurškemu oltarju. Med procesijo bo molitev sv. rožnega venca in petje Marijinih litanij. V nedeljo 5. julija bo prvo sv. opravilo v cerkvi ob 7. uri zjutraj, tako zivana obhajilna sv. maša, pozno opravilo pa bo ob 11. uri dopoldne pri Lurški votlini. Popoldne v nedeljo bodo pete litanije z blagoslovom v cerkvi ob 2:30. nadstropju boste videli veliko in prekrasno kapelo. Je skoraj enkrat večja kot lemontska cerkev Marije Pomagaj. Baragov Park je precej preurejen in raz-širjen,- Vse naokoli parka in jezera so novi prelepi nasadi. Popolnoma dograjena je Lurška votlina. Tudi praktična obhajilna miza je postavljena pred oltarjem pri Lurški votlini. Ro-ženvenska dolina se prekrasno zarašča; jezero je letos čisto polno in ribice plavajo po njem. Ker smo imeli letos ves čas dosti dežja, so vsi romarski prostori prebujno zeleni. Uta za okrepčila je postavljena višje na pikniški prostor, da pobožnosti ne bodo več motene. Postavljena je tudi velika in lepa peč na prostem, kjer si bodo lahko pripravili nekateri obiskovalci južino kar sami. Tudi jagnje si bodo lahko spekli in krompir. Kateri se zanimate, si boste lahko tudi z občudovanjem ogledali zelenjadni vrt Kastelčeve mame.' Joj, koliko salate, zelja, čebule, česna, peteršiljčka, majarona, raznih cvetlic in celo ka-milc boste lahko videli. Kastelcev ata pripravljajo celo vinsko brajdo in včasih zapojejo: “Pri-jatle povabil, še sam ga bom pil!” Kastelcev ata so kampeljc! To vse boste lahko letošnji romarji videli. Najlepše bo pa seveda takrat, ko bomo v cerkvi pred Marijo zapeli: “V tvoje lice se zazremo, romarji le eno vemo: Lepšega pač ni kot Marija ti, hočemo te ljubiti. Le pomagaj nam, o Marija z Jezusom. Lepo število naših rojakov se je letos že odpeljalo iv Evropo na slavno lurško božjo pot, precej jih bo odletelo ravno takrat ko bomo mi pri Mariji Pomagaj na Ameriških Brezjah. Če so oni bi li pripravljeni podvzeti tako veliko in trudapolno potovanje, ki je poleg tega združeno z velikimi stroški, bomo tudi mi nekaj žrtvovali, ko bomo poromali k Mariji Pomagaj iv Lemont. Vidimo se pri MATERI, kjer se bomo otroci z njo pogovorili o važnih zadevah. Povedali Ji bomo: “Mati naj te ne skrbi! če gori ljubezen, blažena Gospa, še si ti Kraljica mojega srca. P. G. bo TWA-Jetstream. Ko so prišli na letališče v Pariz, jih je tam že pričakal avtobus, ki jih je prepeljal v hotel, na letališču jih je pričakal tudi slovenski duhovnik Rev. Flis, ki je šel z njimi vse do Nice. V Rimu jih je pričakal drugi slovenski duhovnik dr. Pavel Robič, ki je bil z njimi ives čas njihovega bivanja tamkaj. Celotena postrežba, hrana in hoteli je bila zelo dobra. Ogledali so si zanimivosti Pariza, v Monaku so si ogledali palačo princa Rainerja, imeli so skupno avdijenco pri sv. Očetu v Rimu, tam so si še ogledali baziliko sv. Petra, Kolozej in drugo. Vreme jim je bilo zelo naklonjeno — lepi sončni dnevi so jih spremljali skozi celo romanje. Od vseh krajev, ki so si jih ogledali, jim je najbolj ugajal Lurd! Pravijo da je tri dni za Lurd premalo! V Lurdu je imel Rev. Louis B. Baznik sv. mašo v lurški baziliki, udeležili sp se večerne procesije z lučkami, bili v lurški ivotlini. Bili so priča žive vere, ki je le v Lurdu. Vsaka skupina, ki pride v Lurd ima svojega duhovnika, ki romarje vodi. V času, ko so bili Slovenci tam, je bilo veliko ljudi, bili so zbrani ljudje s celega sveta. Prav lepe spomine imajo tudi iz Slovenije. Ljudje so zelo darežljivi, pozna pa se še vedno velika revščina na kmetih. Nekak strah pred sosedi se ljudem opaža na obrazih ter so kar nekam tihi in zaprti vase. Od naravnih lepot, pravijo, da je Slovenija nad vse. Posebno jim ugaja Ljubljana, Bled in Notranjska okoli Blok. Zelo uspešno se je zadržala tudi Mrs. Rose Cimperman. Čeprav že preko 80 let je bila skozi celo potovanje zdrava in vesela. Še se je mogoče pridružiti skupini, ki odpotuje dne 5. julija v Lurd in v Slovenijo pod vodstvom Rev’. Joseph Varga. Obe roipanji združeni z obiskom Slo venije je organizirala pot. pisarna Bled Travel. J. S. wmmmwmwmm »1»». ■■■■■■■ ■ — - | K sodobnim svetovnim problemom | Zunanji ministri štirih velikih sil so po 40 dneh razgovorov v Ženevi spoznali, da je pot do sporazuma dolga in težavna. Ne da bi dosegli kak uspeh ali zbližali svoja stališča, so se razšli domov. 1 Nemški kancler Adenauer je označil konferenco za neuspeh Zahoda in je predložil, naj bi se sešli vodniki velikih držav Zahoda ter izdelali enoten načrt za reševanje mednarodnih vprašanj in sporov med komunističnim in zahodnim svetom. Med tem je sam sestanek velikih štirih, Eisenhower j a, Mac-millana, De Gaulla in Hrušče-va, v zraku. Hruščev bi baje tak sestanek še vedno zelo rad imel, prav tako tudi angleški Macmillan, ki upa, da bi mu koristil pri bodočih volitvah. De Gaulle ni zanj nič navdušen, prav tako ne Eisenhower. Pogoji, ki jih je Zahod stavil za sestanek na vrhu niso izpolnje ni in ga zato lahko odkloni, če le hoče. Ženevska konferenca štirih zunanjih ministrov je pokazala, da tudi sestanek na vrhu ne more prinesti nobene rešitve, da bo torej služil zopet le propagandi Sovjetije. Prav zaradi tega se nekateri resni poznavalci mednarodne politike na Zahodu izjavljajo proti njemu. Kirurgija brez noža Pri čiru na dvanajsterniku, pri tegobah, ki so posledica napada angine pectoris in pri bronhialni astmi lahko v nekaterih primerih pomaga metoda prof. dr. Kuchsa iz Innsbrucka. Ta metoda sestoji v tem, da vegetativno živčevje v prsnemi košu, ki pri teh boleznih igra odločilno vlogo, z električnimi valovi razmaknejo, spričo česar prsnega koša ni treba odpreti-Prof. dr. Kuchs in prof. dr. Paul Hiuber razmakneta nervus simpaticus — tako pravijo delu vegetativnega živčevja — s taka imenovano toraskopijo, se pravi s kirurškimi posegi v prs nem košu, ne da bi tega odprli. Živec razmaknejo zato, da ne vznemirja več obolelega mesta in ne preprečuje zdravljenja preizkušenimi zdravili. Romarjji se vračajo <..! Cleveland, O. — Prvi potniki, ki so šli s skupino, ki jo je vodil Vredno posnemanja Med raznimi športnimi organizacijami v Avstriji in med katoliškim episkopatom je prišlo do posebnega dogovora, v moči katerega ise nobeno nedeljo in noben zapovedan praznik ne bodo začele tekme ali druge športne prireditve pred 10. uro, da bo tako športnikom dana prilika izpolniti verske dolžnosti. Dunajski nadškof kardinal Konig pa je ustanovil poseben urad, katerega naloga je zanimati se za vse športne probleme, ki zanimajo Cerkev in katoliški nauk. Komunisti v Španiji Komunisti in z njimi povezani levičarji so klicali za prete-Eev. Louis B. Baznik iz Cleve-1 kli četrtek Špance k splotšni landa dne 29. maja, so se že vr- stavki proti Frankovi vladi. Ta nili! v |je nekaj vodilnih levičarjev za- Letalska vožnja je bila zelo prla in o stavkini bilo nobene-prijetna, posebno je bila udobna ga sledu. Nemško vprašanje, ki je predstavljalo jedro razgovorov v Ženevi, je postalo pravi gordijski vozel, ki ga nihče ne zna razplesti. Če se bo to razpletanje zavleklo le predolgo — recimo dotlej, da bo Zahodna Nem čija vojaško davdlj trdna in pripravljena — se lahko dogodi, da bo prišel kak Aleksander, ki ga bo presekal z mečem. Upor v Vzhodni Nemčiji je mogoč vsak čas, pa naj nastane sam od be ali pa da ga kdo pripravi in sproži. Da bi močna in vojaško trdna Zahodna Nemčija v ta kem slučaju mirno gledala, kako bi sovjetski tanki gazili vzhodne Nemce, je le težko ver jeti. Zahodni Berlin je vzvod, ki ga Sovjetija uporablja za reševanje nemškega vprašanja pc svoji želji. Z njim lahko pri pravi zahodne sile- vsak čas k novim “razgovorom.” H« V Ženevi se vrše še vedno razgovori med zastopniki Amerike, Anglije in Sovjetije o končanju preskušanja atomskega o-rožja. Tudi ti razgovori se vle čejo po polževo, ker vstraja vsaka stran odločno- na svojem stališču. Zahod zahteva trdno mednarodno nadzorstvo in jam stvo za izvrševanje sklenjenega dogovora, Sovjetija pa se temu upira češ, da hoče Zahod mednarodno nadzorstvo izrabiti za vohunjenje v Sovjetiji in drugod v komunističnem svetu. * Severno- - atlantska obrambna zveza (NATO) doživlja krizo. Francija zahteva v njej važnej šo vlogo. Ker se Washington in London, pa tudi ostali člani De Gaullovim zahtevam upirajo, je ta odtegnila najprej svojo vojno mornarico izpod poveljstva NATO, isto je storila tudi s svojimi letalskimi silami, ki bi moral biti vključene v enotne o-brambo Zah. Evrope. Francija hoče nadzorstvo nad atomskim bo brez dvoma hotel dobiti podporo za svoje stališče. Italijani so spretni politiki in vedo, kje . je za nje več koristi, zato bodo do De Gaulla prijazni in mu bodo izkazali vse mogoče časti, v politiki bodo pa le rajše sledili ■ Washingtonu. * V Zah. Nemčiji kaže Adenauer svojo odločnost in moč ter prepričuje domačo in tujo javnost, da je dr. Erhard sicer “ze-o talentiran mož,” da pa za u-spešno vodstvo Zah. Nemčije nima dovolj skušenj. Javnost, domača in tuja, vidi v teh izjavah njegovo oblastnost in samozavest, ki sta za demokratično deželo nekoliko preočiti in pretirani. Kancler je odločno zavrnil zahtevo Moskve po podpisu mirovne pogodbe z obema nemškima vladama in priznanje njune enakosti. Pribil je javno, da je vzhodnonemška vlada lutka Moskve, proti kateri je od 90 do 95 odstotkov prebivalstvai Vzhodne Nemčije. Ohranitev upornega: duha Vzhodne Nemčije naj bi podprle proslave šest-etnice upora v Vzhodni Nemčiji, ki so jih priredili po vseh' krajih Zah. Nemčije in v samem Zah. Berlinu. Proslav so poleg zastopnikov domače vlade udeležili tudi zastopniki zavezniških držav. Jutri teden se bo sestal v Zah. Berlinu nemški parlament, da izvoli novega predsednika Zah. Nemčije. Vlada Vzhodne Nemčije grozi, da bo one dni prekinila vse zveze med Zah. Berlinom in Zah. Nemčijo, ker da jo zborovanje z a h o dnonemškega parlamenta v Berlinu izzivanja- Pereči so postali zopet odno si med Izraelom in Združeno rabsko republiko. Naser je u' stavil vsak prevoz izraelskega blaga skozi sueški prekop in ga delno celo zaplenil. To je Izrael vznemirilo do take mere, da jo zajel neko egiptovsko ladjo, k1 se je na poti iz Egipta v Sirijo premočno približala obali. P° določilih premirja iz 1. 1956, ko so se Izraelci umakniti s Sinajskega polotoka in iz Gaze, bi Naser ne smel motiti prevoza izraelskega in v Izrael namenje nega blaga skozi sueški prekop1 in Akabski zaliv. Kršenje tega dogovora je spravilo v zadrego tudi Združene narode, ki so prl njegovem sklepanju botrovali-Glavni tajnik Dag Hammarsk-joeld pojde v bližnji bodočnost1 v Kairo spravljat Naserja “k pameti.” Nemirno je v arabskih monarhijah, kjer so razmere močno podobne onim izpre nekaj stoletij v zahodnem svetu. Kralj Saud, ki se je hotel otresti nadzorstva princa FeJ' sala nad gospodarstvom dežele boljše nad dohodki od petrolej skih polj, se je moral zaradi gazečega upora članov vladarske hiše udati. V Jemenu, najbolj zaostali državi arabskega sveta, kjer J suženjstvo še zakonita ustano va, je prišlo baje do upora vojski. Vladar je v Italiji 11 zdravljenju. Kuvajt je mala državica "gornjem Iranskem (Perzijskem zalivu z komaj okoli četrt m1 ^ orožjem na svojih tleh in se u- jona prebivalcev, pa z najve pira dovolitvi graditve ameri- jimi petrolejskimi polji na js ^ ških oporišč za vodljive izstrelke na svojih tleh. De Gaulle upa, da- bo svoje zahteve izsilil, Washington in London pa sta odločena vsaj za sedaj te zahteve odkloniti. Washington je baje že dobil pristanek Anglije, Italije in Nemčije za premestitev 250 bombnikov in atomskih bomb iz Francij g. De Gaulle je ta teden na uradnem obisku v Italiji, kjer ljudske množice. svetu. Pod njegovo površino J skriva menda več petroleja k° pod površino Združenih dr'/-a _ in Sovjetije skupaj. Naserje^ pristaši in komunisti so rovariti tudi tam. Vlada pa .J vse nezadovoljneže prijela jih poslala po naj bližji pol1 ° j mov. * komunistične oblasti narK FOR FREE ,„VE-BY-MAIL KIT SgfV - - ' š. * E, j.- 13 East 165th Street 60 Euclid Avenue O »«• Clair Avenue wpgiew/"'.', -r . V ‘ « G.’-- a -A Cleveland, Ohio T. CLAI AVI N G ‘■ViV: *