oosevelt zahteva stabiliziranje cen piskih pridelkov ter delavskih plač j^gres je poslal zahtevo, da določi do 1. okto-fc cene farmarskim pridelkom, 011 bo pa sta-bl»ziral delavske mezde in plače ob istem času. %VELT ZAGOTAVLJA, DA BODO ZA-V£2NIKI ŠTRLI NACIJE V EVROPI V Hington, 7. sept. — Predsednik je povedal danes popol-j£resu in zve£er potom radija ameriškemu narodu, da če iu„ oktobra ne bo stabiliziral cen življenskim potreb-ilfsv ''učno vseh cen farmarskim pridelkom, se bo sam po-L oblasti, ki mu je dana v času vojne, da bo odvrnil pre- gj^t inflacije. ' --- i ^ mk je izročil svoj ul-I;3q . 8re&i opoldne, zvečer ]e Pa razložil podrobno Har°du. P° radiju. Mr. stC(jv Je 'zjavil, da ima '' Drermti ek°nomski krah, UajpPrrečil' zmago, toda se N, k ?J posvetovati s kon-kL(lt to zahteva naša de-. ka "stava. ^fitlnii, • %!0 SVari1' da b0 V<2S ^Za Sl ki i7 informacijske-krajev Ameri-Jza J\dobiva gdč. Penko da ,1,1en pismen govor. iC *<>Pet nad*rjena gdč. F X kmalu oglasila v i fe?1* kosilo 7 ^VkP0°ndelJek bo v ho-t v počast trem r'SiJram: Hu*h Her- ; l/V c,u'e in Ilona Mas-4 ^l^Velandčanov se bo k^tisi ^ga kosila, bo i lb 00 vstopnino in i V% Vn Za jed- S1'000 Hv • h bondov-^ H!? ^hišnice Jt" ] je vr, 910 Midland slllla iz bolnišnice, i J lePo zahvaljuje Vj- VkPoslane cvetlice VNltu 0 se zahvaljuje :%Nnipa brezPlažen pre-' VioMoVn nazaj. Pri-o obiščejo !^olj^lnišnici obiski Vaja •L% %ajQ Ca bo imela svo- jfS «J«trtJUtri večer, na-in za °b osmih zve- AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 8, 1942 t r •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. i hU lUM 1IIH l l. t-n i .t .!..!.l-l-■!■ A-■!■ I I'1 !■ 1 !■ I-!• ■!■ 11 j jnjnli.|..l.l..M..M BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Ea Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ____________ Posamezna Številka 3c SUBSCRIPTION RATES:' United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 210 Tue., Sept. 8, 1942 Izza kulis y Washingtonu (Za Ameriško Domovino poroda kongresnlk Stephen M. Young) Ladjedelnice z deloma dogotovljenimi bojnimi ladjami, rabijo mnogo jekla in drugega materiala, ki bi se boljše uporabil za zgradbo bombnikov in transportnih letal. Pred ne-dolgim je bila spuščena v morje bojna ladja Iowa. Toda le nadmoč v zraku bo dobila to vojno. Amerika mora obdržati premoč v zraku tudi po vojni. Toda v tem času nujno potrebujemo tovorna letala in več bombnikov. Ako bomo gradili več bojnih ladij, je to samo trošenje ljudskega denarja. * Tukaj nekaj prerokujem. Hitler bo prišel s temi ali onimi mirovnimi ponudbami še pred decembrom. Toda vsake mirovne ponudbe, ki bodo prišle iz Berlina ali Tokia naj se enostavno prezre oziroma odkloni. Vojna se mora nadaljevati do totalnega poraza osišča. * « Ameriška produkcija bo presenetila svet in končno bodo Hitler, japonska vojaška klika in Mussolini pregnani od oblasti po Amerikancih in njih svobodne industrije. Tisti fini Amerikanci pred nekaj generacijami, ki so si zgradili 'male tovarne, mala podjetja, ki so se pozneje razvijala v velika podjetja in ki so iz dobička svoja podjetja razširjali in izboljšali, ki so trenirali svoje sinove, da so podjetja še bolj razširjali, so možje, ki bodo končno doprinesli Hitlerjev in Mussolinijev poraz. Nekaj teh mož je bilo Nemcev, ki so dospeli v Ameriko leta 1848, da tukaj uživajo našo svobodo in ameriški način življenja. * V Washingtonu se slišijo pritožbe, da častniki v letalstvu niso promovirani dovolj naglo. Nekateri poveljniki morda ne vedo, tod» večina Amerikancev dobro ve, da zavisi zmaga od premoči v zraku. Interesantno je, da ko je napravil Winston Churchill-pot v Moskvo, da se pogovori z Stalinom, je potoval v ameriškem bombniku. Velika Britanija ne producira ogromnih bombnikov, ki bi bili tako hitri in tako varni, kot so naši. Med ameriško in angleško tehniko bombnikov je ena fundamentalna razlika. Mladi Amerikanci so trenirani za bombardiranje podnevi, Angleži za nočne polete in ponočno bombardiranje. Ameriška letala so zgrajena za podnevno bombardiranje iz največjih višin, zato so hitrejši, močnejši in bolj oboroženi, čeprav nosijo manjšo težo bomb. Zanimivosti s Hubbard Rd. Bitke na Solomonskih otokih so bile velike ameriške zmage. Ta ofenziva je bila prav za prav poskušnja, da se ugotovi bodoča strategija na Pacifiku. Vprašanje, na kate- Poletni čas se že bliža h koncu in kaj kmalu bo tu prelepa jesenska sezona, kateri se kar načuditi ne bo mogoče, ko bo narava kot bi bila posuta z zlatom. O kako lepi so ti dnevi v prosti naravi, človek si skoro ne more predstavljati, tako neskončno je lepo. Nikakor pa se ne morem in ne smem pritoževati čez poletne dneve, ki so tako hitro minili v največji lepoti, če prav drugih posebnih dobrot, ni bilo, je bilo vsaj to, da sem se lahko sprehajal med krasnimi cvetlicami in jih delil prijaznim dekletom, ki so me kaj rade obiskavale in se z menoj sprehajale med krasnim cvetjem. Dežja je bilo tudi vedno dovolj, da je namakal rože in drugo, Še nikdar prej ni bilo tako ugodno vreme za moje prelepe rože, kot letos. Številna dekleta iz Clevelanda in drugih mest in držav so jih prišla pogledat. Vse so hvalile in govorile o njih, kako strašansko so lepe. Meni pa so se čudile, da sem jaz sploh zmožen kaj takega pripravit na mojem vrtu. Sedaj pa, čim bolj se bližajo jesenski dnevi, tem lepše postajajo. Na tisoče prekrasnih glavic zre ponosno v zrak in prosijo naravo, da bi jih še dolgo obvarovala mrzle zime. Ko zapade sneg jih pokrije in izpod njega se ne pokažejo več, pač pa bodo prihodnje leto pognale iz novih korenin in mogoče še lepše kot letos, seveda, če bodo prav negovane. Nia moji pisalni mizi stoji šopek krasnih cvetlic. O njih premišljujem ter razmišljam o njihovem kratkem življenju na tem svetu. Komaj so se dobro razcvetele, pa jih bo že pobra-* la mrzla zima. Zdi se mi, da je prav tako z našimi mladimi fanti, ki baš sedaj odhajajo na bojne poljane. Rekel bi, v cve-cu življenja se poslavljajo od doma in odhajajo v boj za domovino, kjer bodo mogoče celo žrtvovali svoje mlado življenje. Torej nas vseh, ki smo ostali doma in ki se po dnevnem de-I lu lahko usedemo k boljši ali slabši večerji in nato zopet udobno vležemo na posteljo k počitku, je sveta dolžnost, da vsak po svojih najboljših močeh pomagamo z delom ali denarjem našim fantom, da bodo čim lažje pridobili zmago. Tu ni na mestu kakšno pregovarjanje. Po končani vojni, kdor jo bo dočakal, bomo pa lahko zopet brez skrbi debatirali, kdo prav za prav je bil kriv te vojne. Do tedaj pa pridno na delo za slavno zmago. Kakor sem že prej omenil, je bilo to leto še precej ugodno za skoro vse rastline. Tudi grozdje že prav lepo kaže in tudi že zori, pa ne samo tam na daljnem vzhodu, ampak tudi pri nas na Hubbardu v našem vinogradu in tudi drugod. Vse poletje je bila naša trta tako nekam čudno zaraščena in to samo zato, ker je šele sedaj dobil počitnice naš Tone Struna tam iz Norwood Rd. v Clevelandu in se zavzel, da je očistil našo trto tistega nepotrebnega plevela, kateri je tako divjal vse poletje, da je bil višji od trte. Torej, to je bil vzrok, da nisem vse do sedaj vedel, če bo kaj na naši trti ali nič. Tone si je bil pripravil kar tri kose predno se je lotil velikanskega . plevela. Seve- i da sem pa ta boljše kose obdr- 1 žal jaz zase za slučaj, če bi se -tudi jaz kaj lotil tistega dela. Ker pa jaz nisem preveč pri-pravem za tako naporno delo, zato sem pa samo koso nosjl za Tonetom in jo navadno položil tja, kjer je Tone že pokosil ter se zgovarjal, da jaz ne morem tako naglo za njim, da bi prišel v "štih" tudi jaz. Ko naju je oni dan opazoval Mr. Strnen iz 72. ceste v Clevelandu, ko sva kosila plevel med trtami, se reče Tone je kosil s tisto ameriško koso, ki ima krivo kosje, ga je Mr. Strnen tako ljubeznjivo gledal, da je prav malo manjkalo, da mu ni potegnil tisto nerodno kosje iz rok, a se je vseeno premagal. Rekel pa je, da je najboljše zanj, da jo odrine nazaj v prelepi Cleveland, kjer ga bo minilo tisto veselje do košnje plevela, kajti že je bil skoro pripravljen pograbiti za koso, da bi se bil tudi on spravil nad plevel. Sedaj pa ne vem, komu bi se zahvalil, da je plevel pokošen; ali naj se zahvalim družbi, ki je dala Tonetu teden dni počitnic, ali naj se zahvalim Tonetu, ki se je lotil tako napornega dela. Jaz bi se ne bil nikdar pripravil k takemu delu, pa ma^ari če bi bil plevel zrastel še dvakrat tako visoko kot je trta in čeprav l?i potem nikdar več ne pil vina. Šele sedaj je videti lepe grozde. Hvala gre obema, družbi in Tonetu, ki je pokosil plevel. Namesto, da bi bil Tone imel počitnice, sem jih imel pa j&z in sem jo ob sladkih jutranjih urah včasih potegnil kar do devetih. Prav po bankirsko sem se obnašal pa čeprav imam samo blagajno, ki je prazna. Tako sem se imel v času Tonetovih počitnic . prajv imenitno. Prav lepa hvala za- krajih vedno dovolj zanimivosti in jaz pa, ko sem tako "firb-čen" pa povsod nosim in vtikam svoj dolgi in krivi nos, da kaj zavoham. Oni dan me je bil moj voznik Eddie potegnil tudi v Jefferson na "Ashtabula County Fair." Jefferson je sicer majhno podželsko mestece s par trgovskimi poslopji, ob cesti pa so prav prijazni rezidenčni kraji. Na tem sejmu sem opazil prav skoro vse isto kot na drugih, samo toliko so bolj pametni, da tam niso prodajali tiste "žajfnice," ki ji pravijo tudi "near beer" ali "3.2," kot to delajo drugod ob takih slavnostih. Tista pijača je samo zato, da ljudje denar proč mečejo in čreva si razte-gujejo, kajti če človek malo več popije tiste pijače v nadi, da bi postal malo boljše volje, so čreva naslednji dan tako raztegnjena, da bi človek lahko ' pojedel kar celega vola. To se človeku kar zamalo vidi, da ga tako vlečejo za nos in denar pobirajo za prazen nič. Tam pa tega ni bilo in z veseljem sem šel v gostilno in popil kozarec poštenega piva. , Mesto Jefferson je oddaljeno od tukaj nekako prav toliko, preoblikovala in izpolnila. S tem je II. brižinski spomenik uvrščen med najodličnejše stare cerkvenoslovanske spise ter s tem med najzanimivejše spomenike starejše krščanske'književnosti. V tej knjigi podaja dr. Gri-vec številne razloge za te trditve. Da bi bili dokazi razum-ljivejši, prinaša tudi vse 3 bri-žinske spomenike v slovenskem prevodu in v izvirnem besedilu s temeljitimi razlagami. -o- Euclid Rifle Club kot je od tam do sem, pa če ver jamete al' pa ne. Znašilno je bilo tudi to, da sem se tam sešel z edinim Slovencem v tistem kraju. On živi namreč v naselbini Rome. Pravil mi je, da živi v tistem kraju že krog 15 let in da je oskrbnik,štirih pokopališč, to se reče, da jih urejuje in koplje grobe, da kadar se kateri zmisli in hoče umret, ga potem tam zagi'ebe-(Dalje na 3 strani) -O-- Kulturno delo Slovencev rcga moramo odgovoriti Amerikanci in sicer, ako je vredno žrtvovati življenja in material, da gremo na Tokio po težji poti, otok za otokom, ali pa se osredotočimo na tem, da zgradimo močno zračno silo ter pošljemo svoje zračne trdnjave, da strejo Japonsko v prah? Mi bomo zmagali in koncem konca bodo dobili japonski vojni lordi nauk, da ga oni in svet ne bo pozabil. Amerikanci sami morajo odločiti, če je vredno izgubiti na tisoče in tisoče naših finih mladih mož, da dobimo vojno na težji način. Vojno bo dobila za nas naša zračna sila in izguba življenj in materiala bo primeroma majhna. Zupan ima težko stališče Biti župan kakega velikega ameriškega mesta je velika čast, toda Če hočemo biti pravični, bomo priznali, da ima njegov cestni pometač lepše življenje, ker nima druge odgovornosti kot da pomete, če se mu ravno zljubi, tistih par lig s ceste in gre lahko brez skrbi spat zvečer. Župan pa, to se pravi, če je dober župan, je pa tarča vse kritike, pa naj napravi kakor hoče. Če njegov cestni pometač, na primer, pusti pri svojem pometanju par fig ob robniku, pa žc vpijejo na župana, zakaj da ne posnaži cest. Ako hoče dober župan varovati mestno blagajno, to se pravi denar davkoplačevalcev, ga preklinjajo njegovi uslužbenci. ki bi radi večjo plačo. Ako ugodi tem, in vpraša za več denarja, ga zmerjajo davkoplačevalci kot zapravljivca in mu pri prihodnjih volitvah obrnejo hrbet. Ako vsadijo v mestnem parku kak grm, mora biti zraven gospod župan, da zasadi prvo lopato. Ako nameravajo zgraditi kako šendo, mora biti zraven župan, da dene malto pod. vogelni kamen. Ako se zmisli par oseb, da bi se počastilo "veljaka" z banketom, mora imeti oče župan slavnostni govor. Župan tukaj, župan tam, župan povsod. Vse Janez, vse Janez! In gorje mu, če se ne prikaže! Takega župana imamo, za vse ima čas, samo za nas ne! leti kritika od vseh strani. Nihče pa se ne vpraša, če si je morda župan prav tisti čas ubijal možgane s kakim važnim problemom v korist mesta. Poleg vsega tega nima pa župan nobene besede, a od- vetru, ne glede na to, kaj jez mestnimi financami in izbolj-govornost pa vso. Zbornica odglasuje za večje plače. Kaj jih šavami. briga, saj je župan tisti, ki mora preskrbeti cfenar in on bo Dober in pošten človek, ki mu je pri srcu dobrobit me-križan, če vpraša za več denarja in bo križan, če ne da de- sta, more biti župan le tam, kjer so okrog njega njemu po-narja. dobni ljudje, ki se ne boje vsake male sence. Zato pa pravimo, da dober in pošten človek ne sme biti Saj ste razumeli, ali ne, da imamo v mislih naše milijon-žucan. ŽuDan mora biti oolitik. ki se ravna do oolitičnem sko mesto Cleveland? n;ie. Tudi koruza prav izvrstno kaže, kajti posadil jo bil naš Eddie. To je videl tudi naš urednik in lahko potrdi, da je resnica. Ker jo je tako moj-stersko posadil in potem obde-laval, zato tudi kaže, da bo pridelek obilen. Taka koruza je, da ima kar po dva "š t o k a," kajti navadno ima koruza samo po enega na steblu. Iz tega je videti, da bo mladina bolj napredovala s farmarstvom, kot mi ta stari, seveda, če jo bo še kaj ostalo. , Po trudapolnem delu pa si je vzel naš Eddie teden dni počitnic in odšel v Painesville na 'County Fair." S seboj je vzel tudi svojega konjička, da mu je delal kratek čas in tudi tekme v dirkanju sta se udeležila. Tisti "Fair" sem si tudi jaz ogledal, kajti tam sem videl precej zanimivosti. Ljudi je bilo pa toliko, da se je vse trlo. Prej sem mislil, da so večipa že vsi4 v armadi, a sedaj pa vem, da nas je še precej doma. Tam sem bil opazil tudi John Drenikova konja iz Euclida, s katerima menda razvaža pivo. Akrabolt, to sta se pa postavila, da se reče. Nikdar si nisem mislil, da ima John tako fine konje, čeprav sem že večkrat kaj slišal o njih, tako sta postavna da je le kaj. Hlev, v katerem sta bila nastanjena, je bil prav lepo okrašen in na tem okrasju sta pa visela trakova v znak njiju zmage. Res se je John postavil s svojimi konji. Njih nadzornik in varuh pa je bil Frank Čepek, kateremu je Mr. Drenik izročil konje in ki je bil tudi jako ponosen nanje in na čast, ki ga je bila doletela. Iz tega vidite, da je v naših Dr. Franc Grivec — Zarja stare slovenske književnosti Lep dokaz neupogljive slovenske trme in žilavosti je knjiga, ki je izšla letos spomladi v Ljubljani pod gornjim naslovom. V času, ko tujčev pritisk prepoveduje vsak kulturni ali književni razmah, je založila Ljudska knjigarna v Ljubljani to študijo o frisinških spomenikih, ki na 64 straneh obravnava jezikovne in druge sledove Cirilovega delovanja med Slovenci, ki jih je pisatelj našel v frisinških spomenikih. O naših slavnih brižinskih spomenikih so v zadnjih letih odkrili mnogo pomembnih stvari. Prej smo mislili, da potekajo iz 10. stoletja. Dr. I. Grafenauer pa je dokazal, da so vzorci za II. brižinski spomenik ter za nekatere dele I. in III. brižinskega spomenika nastali že v prvi polovici 9. stoletja. Da je ta trditev pravilna, so pokazale tudi preiskave univerzitetnega profesorja dr. Grivca. Grafenauer je dokazal, da je pravzorec opomina k pokori (II. brižginski spomenik) nastal po latinsko - n e m*š k i h predlogih. (Exhortatio ad ple-bem christianam ter Adhorta-tio ad poenitentiam.) Prelat dr. Grivec je na teh ugotovitvah gradil dalje. Prišel je na srečno misel, da je začel preiskovati književno obliko in vsebino brižinskih obrazcev. Po uporabi tega merila je podprl mnenje večine jezikoslovcev, da je II. brižinski spomenik odvisen od cerkvenoslovanske književnosti. Nanovo pa je odkril, da se poznajo na njem sledovi Cirilovega delovanja med Slovenci. Obrazci teh spomenikov so bili prirejeni že pred Cirilovim prihodom. Cii'i-lova šola jih je sprejela ter jih Naš klub pripravlja veliko veselico s takozvanim Clamba-kom, ki bo v nedeljo 13. septembra v Willow Inn, vogal St. Clair Ave. in 222. cesta v Eu-ciidu. Veselica bo največ v po-čast našim hrabrim fantom, ki so letos v strelski tekmi obakrat pogoreli. Take stvari je treba pa praznovati na celi črti in če bomo živi in zdravi bomo tudi praznovali, da se reče. Kdor se je že kdaj udeležil našega Clambaka, ta ve, da ni na nobeni fronti tako prijetno kot pri nas. Letos bo pa še toliko bolj, ker bomo kuhali in servirali pod streho. Vstopnice lahko dobite pri vsakem članu našega kluba. To vam pa rečem, da si vstopnico preskr-bite pravočasne. Naši fantje, ki so v nedeljo 31. avgusta izgubili bitko za 9 točk, bodo do 13. (septembra prišli že toliko k sapi, da bodo lahko peli. Zdaj so še tako potrti, da ni za nikamor. Ampak tisto popoldne pri Clambakju bodo pa že taki, da boste mislili, da so oni zmagali in ne Bar-bertončani. Razume se, da prijazno vabimo na Clambake tudi Barber-tončane. Najsi so nas že dva-jkrat nabrisali, pa lahko brez skrbi pridejo na našo pojedino, ker bomo orožje in munici-jo pustili doma. Fortuncu iz Nevvburga pa polagam na srce, naj pripelje svoje fante, da bomo skupaj ožemali solze kesanja in jih točili v kak velik škaf. Ako bomo skupaj žalovali, bomo prišli ceneje skozi. Torej na veselo svidenje v nedeljo popoldne 13. septembra. Peljite se skozi slavno mesto Euclid in kjer boste slišali veselo petje, zavijte notri, ker tam bomo mi; naprej bo pa pel Ciril Kunstel. Posebna atrakcija tisto popoldne bosta naša umetnika na gitaro in citre, Ciril Kunstel in Valentin Ple-šec. Ce bo kdo obhajal takrat rojstni dan, mu bomo napravili ofreht brezplačno. V sredo 27. avg. so naši fantje takole streljali. Ker ni šlo zares, so se vsi dobro odrezali: Kramer............25 | Kotnik..............21 j Kastelic............20 [ Janževič............21 Mandel..............22 Plesec .. .............17 Gubane..............19 Setina.............. 9 Kunstel..............21 Zupec..............23 Sepic................22 Ogrin..............14 Baraga...............20 DEKLETA IN ŽENE! Ne odlašajte! Naročite si fin FUR COAT ali "STERLING" suknjo za bodočo zimo na WILL-CALL in to direktno iz tovarne SEDAJ, dokler dobite še dobro blago po nizkih cenah. Za' dobro blago in pošteno postrežbo se vam priporočam. BEN NO B. LE UST IG ENdicott 3426 1034 ADDISON KD. ENflicott 8506 ■jumuuuuRmttmmmS i- Ameriški farmar, # '1 obsežno kmetijo v i- ljenem kraju, se je m( I i- je bil skoro ves dan P°*| n kih na obsežni zeirdJ1'F a mladi ženi dolg čas i" I nekoč zglasil nek afi^ [ begnila ž njim. Adij0, Jk Farmarju je šlo t0T srcu, da je začel iz A sovražiti ženski spo'- A človek, bi rekli. ^/T pustila malega sinčk3 J nil je, da bo tega da ne bo nič vedpl <'i T spolu, kar je zelo Pr'rI, vo* rt® Fant je rasel in krepkega mladeniča I dobro razumel na kr® j nje, ni pa vedel, da J 3 kak ženski spol na L zemlji. Blagor mu' Ko je pa fant d«sežf*( to, je moral oče ž nj"11 A da bo prevzel doto P'ff ~ Očeta je ta pot v "^l, j la, ker je vedel, da ^ft žensk ni, ni pa hO11®!» [ sploh videl kako "kI si tem zapreže konje ML t , • • ^sta '1 Ije s sinom iz m«3 , ?t " mu. Zelo je bil J^lj* je šlo po sreči in d8 L 1 ves dan nobene žeI\n/# 1 Bila sta že v Pre^!e Id, pripeljeta mimo ^jl'lty 1 stopnicah šolskega P priziblje prav taki'.] 1 : teljica. Oče je u jj] -4*t njih in nekaj ^/fN drugo strani ceste, ^ M^, prepozno, sin Je I tisto žensko stvai\ , "Oče, kaj pa je. /{ pa tamle po stopnJ1 ša sin zvedavo. poPljfe "Tisto je žens^ ^ brez potrebe stv®LjJi Nič ne imej oPr8^ k odgovori modri ^p^lj5 "Toda. oče ko je t jazna živalca! u . *' kupite mi jo!" Oče je globo*> ^ spoznal, da ne K ustavi konje in gie ■ ds; ji pove kako in * gat, da ima edinJ fci^j hoče za ženo in ^ j„ f Takoj je privoli'8 bila tudi poroka. * Ko so prišli doj1. oče mlademu P^^ili, dni grem po Ol)^0lj C bosta čas, da se y med seboj. V PetlP -nem." A Ko je prišel 01 „3 j nazaj, ga je čaj* ^ sin, ki je bil videt ^ volje in ki veselo ( ta. ,ff "Kje je pa ša oče. •"Ni je več!" . KJe "Kako, ni je ve ' i < Ali ti je ušla?" filK>; >< "Ne, ni mi /i lo. Ko si ti odf1 k h jo poslal sška J ^: I povode. Pa Je T jn J deletelo, padla Je J k la nogo." „ jo f / '"Ulboga reva- -f if, oče, "kje pa je z j ' "Ustrelil s e H ste, kaj pa naj J zlomljeno nog°- ^''.T1 tako, kot ste me ^ f pravim s konje*1' A . nogo-" ___jfA /- I to. U»KLAD v srebrnem jezeru _AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 8, 1.942 mmiiixiinixziimiiTiTTTtxxm enim samim udarom ali pa ga zvabim v past?" "V past —? Winnetou misli nastaviti trampom past —?" "Da." "Jo imaš že pripravljeno?" "Nastavil jim jo bo. Tisti co-yoti so prišli, da izropajo blagajno. Ako bo blagajna v She-ridanu, bodo šli v Sheridan, ako je drugje, bodo šli drugam. In če je v ognjenem vozu — vlaku — bodo stopili v ognjeni voz ter se odpeljali v pogubo in ljudem, ki tukaj živijo, se ne bo treba ničesar bati." Old Firehand je iznenaden pogledal. "Ah, razumem —! Sijajna misel! Meniš torej, da bi zvabili trampe v vlak in jih odpeljali _?" "Da! Winnetou ne razume ničesar o ognjenem vozu in kako ga je treba voditi. Dal vam je misel in moji beli bratje jo bodo izvedli." "V vlak jih mislite zvabiti?" je dvomeče gledal inženjer. "Čemu pa —? Ali ni bolje, da jih tukaj le počakamo, recimo v zasedi, pa jih enostavno pobijemo — ?" "Kri bi tekla in marsikateri od nas bi tudi padel!" je ugovarjal Old Firehand. "Če jih spravimo na vlak in odpeljemo, pa jih lahko spravimo na tak kraj, kjer se nam morajo vdati in kjer nam ne morejo škodovati." "Na misel jim ne bo prišlo, da bi stopili na vlak!" "Jim bo že prišlo na misel, če jim povemo, da je na vlaku blagajna!" "Blagajno bi naj spravil na vlak —?" se je neverno čudil inženjer. Vprašanje ni bilo posebno duhovito za. inženjerja. Wirjne-tpu je prezirljivo zamahnil z roko, Old Firehand, ki je tako.j razumel duhoviti Winnetouov načrt, pa mu je odgovoril: "Kdo pravi, da morate res djati blagajno na vlak —? Saj zadostuje, če so trampi prepričani, da je na vlaku." "Kako pa jih bomo prepričali?" "Saj prideta oglednika! Nastavili bodete lajži-Hallerja v svoji pisarni in se naredili, kot da mu zaupate. Mimogrede mu poveste, da pride v Sheridan vlak z denarjem za gradbene odseke, — in povem vam, prišli bodo zlezli na vlak! In ko so na vlaku, se odpeljemo z njimi na primerno mesto. Imate na razpolago vozove?" "Kolikor jih hočete! Rad prevzamem odgovornost za nje, če je uspeh le količkaj verjeten. Hm —! Bi že rekel, da bodo sedli na vlak, če jim natveze-mo, da je blagajna na vlaku, — ampak rešiti bi bilo treba še nekatera druga vprašanja! Kdo bo vodil vlak —? Računati je treba z dejstvom, da bodeta strojnik in kurjač v smrtni nevarnosti, ustrelili ju bodo, da ustavijo vlak. In v tako nevarnost se ne bo podajal nobeden mojih ljudi!" "Pshaw —! Strojnika, pogumnega človeka, bomo že našli, za kurjača bom pa jaz. O podrobnostih se bomo že še pomenili. Časa je še dovolj. Sumim, da prispejo trampi jutri na Eagle Tail, tja so namreč predvsem namenjeni. Ves dan nam je torej še na razpolago. Zaenkrat je potrebno, da čimprej poiščemo kraj, kamor bomo zapeljali trampe. Za zasedo mora biti pripraven." "Kaj pa mislite početi z njimi?" (Dalje prihodnjič.) ■-o- Smrt grškega generala Me-taxasa je povzročila oteklina v grlu. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 20.—Mladinski pevski zborjnih žena, katerih nekatere so Škrjančki priredi božični.co v držale v naročju otročička. Bil Slovenskem društvenem domu [ je pač žalosten pogled na vse SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19-—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 3.—Banket priredi SND v Maple Heights, O., ob priliki pet-letnice otvoritve. 3.—Plesna veselica Little Flower Cadets, št. 47 SŽZ v SND na 80. cesti. 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent. št. 1288 riju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori ju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8.—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 Tinnnlrlne fta Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestx'ov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. -o ZANIMIVOSTI S HUBBARD ROAD (Nadaljevanje z 2 strani) jo. Kajne Frank, tako je njemu ime in Božič se pa piše. Svoje čase je živel v Collinwoo-du in Clevelandu, kjer je mnogim gotovo dobro poznan. To je jako prijazen človek. Pravil mi je tudi, da ima v Rome svoj dom in lepo v zadovoljstvu tam živi. Obenem se je pa naročil pa tudi na Ameriško Domovino, kajti rekel je, da ga še vedno zanimajo cleve-landske novice. Naletel pa sem tam še na druge zanimivosti, dasi sem bil tam samo malo časa, pa sem zasledil več zanimivosti. Ena iz- koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. 28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan pri- T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Can kar, predstava in ples v avdito- redi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. med teh je bila ta, da sem videl prvič tekom te vojne naše mlade fante pred odhodom k vojakom. Bilo jih 61 po, številu. Res je bil kar nekam žalosten pogled nanje, ko so jih pozivali iz gruč ljudi in jih odbi-rali kot pastir ovce na paši. Eni so ostali in izbrani so pa odkorakali naprej in znjimi pa smo korakali tudi mi prav do postaje, ki pa je tam precej oddal.j ena. Komaj smo dospeli tja, pa je že kmalu prisopihal vlak, ki jih je potem odpeljal dalje. Ponovno so jih poklicali, če so vsi in na to pa so se pričeli žalostni prizori. Nastopila je ločitev fantov od staršev, bratov, sester, od ljublje- Kcr primankiije avtomobilskih pnev motik. si je dal poslovodja čikaške po&baje Illinois Central Lines montirati na svoj (tivto železne obroče, da bo lahko vozil po tračnicah namesto po cesti. Na postajah je priprava, s katero tak avto lahko hitro obrnejo. . . Ghandi, vodja Indijcev, je zopet pričel pozivati na upor proti Angliji in za boj za neodvisnost. Kljub nemirom, ki so se razširili širom Indije, pet se indijski fantje v velikem številu odzivljejo pozivu za skupno borbo na strani zaveznikov. Gornja slika je povzeta v Severni Indiji. to. Najbolj težka pa se mi je zdela ločitev, ko sem videl poslavljati se nekega fanta od svojega dekleta, ki se v nepretrganem poljubu kar nista mogla ločiti. Dozdeva se mi, da je v sedanji generaciji vse nekam več medsebojne ljubezni kot pa jo je imela starejša generacija. To pa je menda zato, ker fantje na vojsko gredo . . . Kmalu nato pa je bilo dano povelje od višje komade, ki je imela v oskrbi fante, da naj vlak potegne malo naprej. Tako se je tudi zgodilo in nihče ni smel več v bližino vlaka, ki je čakal nadaljnega povelja za odhod. Ostali smo in vsak je gotovo na tihem želel fantom srečnega povratka k svojim dragim, potem pa kakor že bo. Imamo pa vsaj upanje, da se bodo zopet srečno (vrnili. Nesreča je prišla nad naš narod in ga hoče vsega uničiti in kdo je temu kriv? Menda nihče drugi kot trmoglavost iri po-žrešnost nekaterih. Ker je sedaj tisti čas, da se pridelek spravlja na trg, je veliko kričanja, celo pretijo s po-stav6, da bi jim na ta način preprečili višati cene svojim pridelkom. Joj in prejoj, če farmar pošlje kaj na trg, pa skoraj za košaro ne dobi povrnjeno. Pa je tako kričanje in strah pred njimi, da bo vsega konec; po drugi strani pa jam-rajo, kako važen je farmarski stan in da naj se pridela kar največ mogoče. Kakor je videti, je že sedaj vsega preveč, zato pa tudi cene ni nobene ta prave. Če bo kot pravijo, letina grozdja dobra, mu bo taka cena, da se ga še obirati ne bo izplačalo. Lansko leto je bila cena precej visoka, ko je bilo malo grozdja. Pa kaj pomaga farmarju, če je tona grozdja sto doldrjev, če pa grozdja ni. Naj bi raje takrat malo bolj še plačali kot se spodobi, kadar trta dobro obrodi, pa bi farmarji imeli veselje obdelavati. Prav ta čas je minilo eno leto odkar sem bil v Pennsylvani-ji na obisku. Še sedaj mi je v spominu tisti trenotek, ko sem zopet zagledal pennsylvanske hribe, kako sem se zveselil. Saj pravijo, da se zajec rad zateče tja, kjer se je zlegel. Se reče :-;aj jaz nisem bil rojen v Penn-sylvaniji, a prišel sem tja, ko sem bil še mlad. Zato pa še vedno z veseljem obujam lepe spomine na dotične kraje in vse tiste prijatelje, ki so mi šli vselej tako na roke, da jih ne bom za karsibodi' pozabil. Tam pri Jakličevih na Aliquippa, ki 1 imajo tako lepo podjetje za iz I delavo mehke pijače, je res | prav luštno. Tam ni treba člo-| veku trpeti žeje, ker pa Joe ni-ikdar ni bil podvržen opojni pi-I jači, pa tudi še danes take ne ! pije, zato pa ima tudi več piva zaprodat, ker ga sam. ne pije Le škoda, da mi razmere tu di letos ne dopuščajo, da bi se spustil tja proti Pennsylvani ji. Na čas bi se ravno ne gledalo, ker tistega imam dosti. Tista prijazna dekleta, ki so,bila j tu na počitnicah ob jezeru in 'dosti izmed njih so bile iz I Pennsylvani,je, so hodile k me-I ni po pušeljce ter mi s tem delale kratek čaš, se bodo kmalu I poslovile in jo odkurile nazaj, proti Pittsburghu in tisti okolici. Vsako leto jih pride lepo število, da preživijo počitniške dneve v tej naši prelepi okolici Job jezeru, kamor vodijo vsa po-i ta mimo nas. j Zato bodo pa zimski dnevi bolj dolgočasni, ker se bomo j morali le bolj pri peči tiščat. . Če bo kakšno suho pleče in klo-| base, pa še kaj za zalit, potem bo že še za prebit. Vse tako in ' Gn-ako, pa kakor pravijo, je sedaj še v božjih rokah. Morda bo, morda ne, kajti mordeta sta dva. Za danes bo dovolj, pa se bom še drugič kaj oglasil. Pozdrav, Frank Lesko-vic. MALI OGLASI ŽENSKE SE SPREJME! Lahko zaslužijo lep denar Lepa prilika za ženske, ki imajo izkušnje v prodaji. Stalno ali delno. Zelo čisto delo. Hitra prodaja in obnovitev. Velika zahteva za blago. Proda se lahko v vsaki hiši. Več sto zadovoljnih zdaj krpa srajce, nogavice, suk-no ali rjuhe z EAZY-Mend. Nobenega krpanja. Mal priročen portfolio zastonj. Napravite si bodočnost z estabilirano cleve-landsko firmo. Nobena starost prevelika. Mi vas poučimo, kako boste produkt hitro prodajali. Oglasite se takoj, da boste dobili teritorij, ki ga izberete. Vprašajte za Mr. Fischer ali Mrs. Pirnat, Mendex Corporation, 2300 Payne Ave. (Sept. 8, 11, 15) PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled fumezov zastonj WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Stanovanje v najem Odda se 5 čednih sob, furnez, kopališče, spodaj. Poizve se na 1106 E. 64. St., spredaj (211) Dekle dobi delo Išče se dekleta za hišiia opravila in za prodajalno v pekari-ji. Zvečer lahko ostane, ali hodi domov. Vprašajte na 11704 St. Clair Ave. (210) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini. Vsako stanovanje 6 sob, kopalnica, garaža, in za vsako družino še posebej kopališče v kleti. Klet pod vso hišo, 2 furneza, lot 40x140. Hiša je vseskozi v najboljšem stanju. Kogar zanima, naj se zglasi na 638 E. 101. St. (213) Dobra služba Sprejme se takoj moškega ali žensko, ki bi odpiral gostilno zjutraj ob 6:30 bil na delu do dveh popoldne. Njegovo delo bi bilo snažiti po gostilni in obenem streči gostom. Plača $20 na teden. Stalno delo. Naslov izveste v uradu tega lista. (211) Farma naprodaj , Proda se sadna farma, obsegajoča 27J/2 akrov. Vsakovrstno sadno drevje, večina drevja že rodi. Se nahaja 17 milj od Public Square, v bližini Char-don in Som Center. Hitremu kupcu se proda poceni. Nizki davki. Pokličite IVanhoe 0256. (T. T. S. x) Preša naprodaj Rojaki, naprodaj imam pre-šo v dobrem stanju, ki drži 2 tona in en sam človek lahko preša nanjo. Imam tudi kadi in sode. Kdor potrebuje sam ali če ve za koga, ki bi to rabil, naj se zglasi in bo kupil po jako zmerni ceni. Se priporočam Anton Bašca 1016 E. 61. St. Cleveland, O. (Sept. 4, 8, 11) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čev-Jev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) VICTORY UNITED STATES .WAR ONDS AND STAMPS 1942 sept. 1842 PUISSBjiI 6 7 8 9 101112 i^iiiiiiMj mMWMMm Milaona j '"Jr^enih___v lllll^po, tal, v • kiilona , niški delavec si eieffamp 6 °rožje> nož, loPa" j tii0 že zaieže-" po'fW 0 °borožni! '■j ilk- pl i" lopate nič ne* nVfovrw°Per dve sto pušk! X te*!a kri na eni in J K!1'"1111 Prelivanja kr-to Tu am •" , d4Jv Jošliejo iz Wallasa fc"1?' {»i5f°da 2 • Je hvale vreden, Je Vsikdar bo-ožTinsn ZakaJ bi tvegali •plavali ljudi, če lah-I)'. nasprotnika z zvi- e 'T'tfo 2vji v i fad ° Pa mislite> ^r mi bo- j«|«oj ,} • ,In če je treba, teilnad uročim poveljuj 5heridanom in nad .]#» 'Judmit" "e tow vi ► treba , 'sir! Preuda" '0:F%at L statvo Važno> da trampi »es za »as. Tudi naših Aj ,CJo videti. Ali veste ' joj?"' rtl0r bi jih lahko »WL... : 4Neči lal1k° izginej0' • alPče Va ste Prišli zgodaj 'TTram1 Videl In t0 je < Wvi^jJ^.bodo gotovo po- i '"t ,vcev j Ul tisti bi zvedeli s «1)0! p.' ste na postaji." j fljep-^ predvsem poskrij- 1 fQvluga moičeč in c ve«> poskrbel bo za X^O! k iri0%iT naročite mu! -T%, e še tudi za tega- . & bn' i njen je, mrzli- c Dajte la> miru potre- C °,e |Hžt!mu sobo in poste-)0-s [ H.tj' ^ Ampak nihče ne . t itl2a nJega, nihče Ta- 1] ri'l bo travnika! Zdrav- , I lSe Zireč Potreboval. taga čioveka na S 1T^ k ■ r Pošljem po nje- 1 itl! Jbu niočno Utrujen, , INwameri1' da ga je d »C P°Slal v Posteljo Zi 4*1 H-t Z 'nženjerjem. L' 1 r Ul'e se je Charoy j. ^L nley • a V^i" PreskrblJ'en in Je poročal. "Kaj S1 $ Ht0 ' S1 i N4Ve.b6m°-in za-di • ,7 tls*ega mazača v P, jNt ^Pfm mu. V nje- v! nNč ? emna točka, ki ^ iNeč ! všeč- Prepričan b( t* i, f'0Sl ' Je ubogega pi- 111 živ ' Smrt in s tem ni MSS Jenje- S takimi ^ V4« imeti posla." N „ acrt?» pi 1 ! ■ ko bort vam lahko šele ce * W 2Vede], kak na- te j I, Oa tramPi- ^ r" Ptfdof 0 prej zve" se iS 3Knjih0Va 0fcrled- m in bo Predstavil za _ njegov spremlje- m I''' P°trPeli bomo, da £ \je? St zamahnil z ro- Vž f-iiSa, aSe lahko bori na nc ■I^K Wiv.1 naPade ali se m f \ Iipet0u "e ve, ka- K< tSVlisebovob- ^ KC ^ a b0 Vim napa- šli iV^Je nn eJši in je tu- KSči fUma'' m rV7>> ba vedeti za na- na ' Se je čudil Old pr k: t(-J'' bo,,, na pA> bi72a njega. Am- čakal pogla- pr r>>«8il^h°v načrt, če m< Wda se ravnajo m, niL." 4crt?" L'Ki , .^Hih,- , . mi P, se ls° nikaki bo-p'^jew 6 .Z njimi vredno SS> s J so, ki jih je Cem« naj \ sa k Pes ugrizne, taj 111 Prej ubijem z grl AMERIKA DOMOVINA, SEPTEMBER 8, 1942 izprošen, "smejoči se lev," združujoč v sebi smelost orlovskega poleta in kačje prekanje-nosti. Tedaj nastopi končno kraljestvo zla — edinega, resničnega gibala vsemirja! . . . Med govorom je baron vstal. Njegovo prsteno bledo obličje je pokrila rdečica, široko odprte oči so bile vprte v daljavo, kakor da vidijo pred seboj tev-tonskega velikana, vladajočega nad svetom, a glas mu je vedno glasneje grmel, kakor zvok trobente, naznanjajočo to zmago. Toda navdušeni barono> govor ni napravil na .Milico nameravanega vtisa, a v njenih očeh se je blestel izraz zaničevanja. — Med takozvane "gnojilne" narode prištevate bržkone tudi Slovane? — ga je vprašala in v njenem zvonkem glasu je zvenel takšen podsmev, da se je Ludolf zbudil iz svojega zanosa. Toda preveč "nadčloveka" je bilo v njem, da bi ga kaj spravilo iz ravnotežja, zato je prepričevalno odgovoril; — Brez dvoma, pa tudi vsi ostali narodi. Slovansko pleme je mehko, manjka mu čuta samozavesti, izčrpava se v notranjih sporih, je leno in nevedno, zato je obsojeno v pogin. Ti ne-dostatki pa so usodne posledice manj vrednega plemena, kar dokazuje celo oblika črepinje; toda če bi vam hotel vse to pojasniti z znanstvenega stališča, moral bi vam držati majhno predavanje o antropologiji (nauk o človeku), toda to napravim rajši doma, "kjer imam slike. — O! Ni prav nobene sile; celo bolje je, da preide nekaj časa, in se privadim dejstvu, da sem namenjena za "gnojilo" nemškemu plemenu, — je odgovorila posmehljivo Milica. Baron ji je hotel odgovoriti, ko je vstopil sluga ter naznanil obisk poročnika pl. Valne-ka. drego, da je skušal opravičiti nevljudnost svojega bratranca z njegovo raztresenostjo in ker ga je ozlovoljilo, da je moral prekiniti svojo učeno razpravo. Toda poročnik se je nasmehnil ter dobrodušno izjavil, da ni prav nič užaljen zaradi baronove slabe volje. Njegova nevo-lja je upravičena, ker je novi gost prišel v tako neprimernem času. Šli so v buduar in začeli govoriti o drugih stvareh. Valnek je povedal, da Vizenbruk kmalu odide in da je njegov odhod izzval razkol v polkovni družbi. Stranka lepe Alme se jezi zaradi krivičnih in nedokazanih očitkov, ki se usipavajo na glavo nesrečne ženske, in zaradi katerih mora nenadoma zapustiti to gnezdo spletk; na- V. J. KBIŽANOVSKA PAJČ EVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Prihod novega gosta je napravil konec Ludolfovemu besednemu izlivu; uporno je utihnil, sedel v oddaljen kot ter jezno gledal poročnika. Šele po čaju je odšel, očitno nevoljen, ne da bi pozdravil Valenka, kar je Milico zelo zabavalo, grofa pa spravilo v za- Oblak Furniture Co. 3> TRGOVINA S POHIŠTVOM i> Pohištvo in vse potrebščine 4) za dom 6612 ST. CLAIR AVE. 4> HEnderson 2978 1 <> Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 TWILIGHT BALLROOM se cdda v najem za PLESE in VESELICE Še neka.i dobrih dnevov za oddajo na razpolago POKLIČITE TINO MODIC 6025 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9691' WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Sin predsednika Roosevelta, major James (desni) in polkovnik Evans R. Carlson (levi) 1 zadnje načrte pred odhodom iz San Diego, Ca* Makin otok. Major Roosevelt se je aktivno ll(l' bojev kot drugi poveljnik napadalnih čet. Admiral Ernest J. King General George H. Brett On the shoulders of two Oh loans rests the responsibility lor the success of a. substantial part of our war effort. First man was a Lorain boy, Ernest J. King, who was graduated from the U. S. Naval Academy in 1-901, and is today Commander in Chief of the U. S. Fleet. The other Ohioan was born in pieveland, was graduated from Cleveland public schools and the Virginia Military Institute. He is Lieutenant General Qgorge H. Brett, son of the former Cleveland librarian. General Brett is the deputy commander of the Allied Forces in the western Pacific. When the Japanese invadevs have finally been driven back to their Island Do smrti izmučeni so se vrnili "komand0* skega kontinenta■ ob priliki velikega, napada f francosko obrežno mesto. Tega napada so se ameriški komandos, ki so poznani pod imenon^_ NOVICE, Ju jih potrebujete KOVICE, dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, ko,ikor mogoče originalne NOVICE, ki so zanimive NOVICE z vseŠa sveta Preizkušena zdravila proti glavobolu vam vsak dan prinaša v hišo 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA SOff Mandel's Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti < AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo 351-353 No. Chicago St Kar se tiče vprašanja o bivanju Boga in neumrjočnošti duše, vprašanj, ki sta tesno zvezani drugo k drugemu, — sta že rešeni in sicer v nasprotnem zmislu. Ni ga dokaza o posmrtnem življenju, pač pa je mnogo dokazov, da tega življenja ni. Vera v neumrjočnost duše temelji izključno na subjektivnem priznavanju, da je psihična individualnost neodvisna od telesa; toda globoka znanstvena raziskovanja dokazujejo, da so vsi takozvani psihični pojavi samo posledica delovanja živčnega sestava in drugih elementov telesa in da zadostuje že ustavitev krvnega obtoka s pomočjo narkotičnih sredstev, pa je zavest popolnoma uničena; možganske bolezni dokazujejo isto. — Kaj pa telepatija, prerokovanja, jasnovidenje, prikazovanja živih in posmrtnih duhov iri na tisoče dejstev, ki dokazujejo neumrjočnost duše, katero propovedujejo vse vere, nešteti učenjaki in modreci vseh časov, — vse to ste z enim zamahom izbrisali? Kajpak da je udobneje verjeti v popolno uničenje po smrti, ker nas ta n a z o r odreši odgovornosti za prežito življenje ter nas osvobodi slehernega nravnega zakona. — Če razumete "nravnost" tako, kakor jo propovedujejo vere, — jo je nestrpno prekinil baron, — tedaj vam odgovarjam tako-le: takšna nravnost je ravno tako glupa kakor ves ostali nezmisel, ki sestoji v predsodkih, zavestnem varanju in bedastih obredih, sploh vse to, kar je kasta žrecev nagro-madila stoletje za stoletjem z j namenom usužnjiti človeštvo,] izrabljajoč njegovo nevednost, j lahkovernost in strah pred smrtjo. Toda med vsemi verami na j zemeljski krogli je krščanstvo j najbolj škodljivo, ker pači re-snično pojmovanje življenja. I Sicer, kaj pa je življenje? Dolga veriga nesreč, razočaranj in j trpljenja, katere si človek, ki je vreden tega imena, prizadeva premagati: kot protiutež si, prisvaja tujo last, usuznjuje slabejšega in mu vsiljuje svojo voljo, skratka, ga na vse mogoče načine izkorišča. In evo, sredi tega viharnega boja za življenje propoveduje krščanstvo svojo pohlevno, suženjsko moralo: samozatajitev, ponižnost, odpuščanje žalitev in take gluposti, ki so si jih izmislili židovski sužnji. Mini je čas za te glupost. Zlo je največja sila v človeku, a Nietzsche, veliki prerok našega časa, "antikrist," kakor je samega sebe nazval, ali bog zla, — zapoveduje resnično moralo, mo- , ralo gospodov in tiranov, moralo umstvene in telesne aristokracije, ustvarjene po železnem zakonu iztrebljenja slabičev in izbora silnih ljudi. Ta aristokracija je lepa, močna in veličastna, kakor bogovi, ki jih je ustvarila helenska domišljija, — toda tudi neusmiljena, stopajoča na čelu človeštva in mirno teptajoč in daveč človeško sodrgo, ki ji pride pod noge, in prejemajoč kot upravičen davek poniževanje in uslužljivost teh polljudi, sužnjev. — Kakor pravi Uhland: "Er sass auf seinem Throne so fin-ster und so bleich; denn was er' sinnt, ist Schrecken und was er blickt ist Wut und was er spricht, ist Geissel und was er schreibt, ist Blut." (Na prestolu' sedi mračen in bled; zakaj njegova misel je groza, njegov pogled je bes, njegov govor — bič, njegovo pisanje — kri.) — Vaš Nietzsche je pravi zlodej! Kdor propoveduje takšna človeštvu sovražna načela, je gotovo poosebljen satan. Kako vam more kaj takega ugajati?! Žrtvovati množice ljudi zaradi nekaterih pobesnelih 1 j u d i, smatrajočih se za "polbogove" in hotečih uveriti vse, da je njihov ostudni nauk najvišja nravnost, to naj bo nekaj velikega, — je odgovorila Milica. Ludolf jo je pogledal z očitnim pomilovanjem. — Niste na višini, grofica. Ženski mozeg ne more hkratu pojmiti te globoke filozofske koncepcije, in jaz bi vas moral da odkrito povem,.pustiti v nevednosti, toda ker ste Egonova žena in ker, kakor sem že rekel, predstavljate tako dovršen ek-semplar nižjega plemena, hočem poskusiti razsvetliti vas in vzgojliti, skratka nalpra|viti iz vas vredno mater germanskih bojevnikov. — Vaše velikodušje je prav . . . ginljivo, — je odgovorila zaničljivo Milica. Ludolf ni razumel podsme-va. — Nasprotno, jaz izpolnim z veseljem svojo dolžnost, — je rekel pokroviteljski. — Ne tajim, da je teorija o izboru aristokracije pogubna za množico; toda kaj hočete? Ti "višji" ljudje se morajo ravnati po delu narave, ki, po Schoppenhau-erjevem pravilnem mnenju skrbi samo za ohranitev rodu, ne da bi pri tem računala s posamezniki, katere žrtvuje brez milosti. In isti naravni zakon, ki ustvarja višja bitja, usmerja usodo narodov. V stoletnih ( bojih in dejstvovanjih se je germansko pleme povzpelo nad ostalim človeštvom in je danes po svojih sposobnostih gospodujoče pleme, ki bo zavladalo nad svetom. Gotovo je bila velika nesreča, da je to pleme polbogov padlo v past, ki jo je človeštvu nastavila sekta judovskih sužnjev pod imenom "krščanstva," ki je s svojo revno moralo oviralo povzdigo | Nemcev; ko se pa ta zabloda , preživi, tedaj se sila našega na-roda razvije v vsej svoji veličini in izpolni naloženo mu po- ' slanstvo. Nihče ga ne more i ustaviti na tej poti, ker predli j ači vsem ostalim narodom po moči in lepoti telesa, geniju in sili svojega duha in ker je končno obdarjen s poglavitno in najpotrebnejšo lastnostjo vodje in zavojevalca: z neupogljivostjo, ki je nasprotna vsakemu lažnivemu, rahločutnemu idealizmu in ki pelje naravnost k smotru, ne zametujoč nobe-nil sredstev. Njegova železna peta stre vse "gnojilne" narode, ti bodo služili za tla, na katerih zakraljuje svetlolasi, mo-Irooki vitez, brezobziren in ne- {j COU RTESY-TH E STANDARD OIL CO.(OHIO) Empire, these two Ohioans will have contributed substantially to the planning and direction of the military-actions to accomplish this purpose. 4 Admiral King, as Commander in Chief of the U. S. Fleet, directs the movements oi American naval yessels on the Seven Seas. General Brett had his first experience in the Orient when he served with the Cavalry in the Philippines. He later became interested in aviation and was re- cently stationed in Wright Field near Dayton, as Commandant of Air Corps Engineering School and Chief of Materiel Division. To these two Ohioans and the tens of thousands of other Ohioans serving under them, Ohio industry is sending supplies in an endless stream. From Buckeye State farms too are coming the food supplies? that arc needed by cur armed services. Ohio is again contributing in a major scale to one of our nation's- wars. [flmonG ohio's heroes sprotno pa trdi sovražna ji i stranka, da je Vizenbrukova koketna, zavistna in obrekljiva, i i mož pa bedak, zato je ^ I hod prav dobrodošel- (Dalje prihod^J . j/ Najboljšo Garancijo Zavarovalnin^ Vam in Vašim Otrokom kranjsko-sloveksM KATOLIŠKA JED*®' Najstarejša slovenska podporna or v Ameriki. . . Posluje že 49. le j ** o/ Slanstvo 38,200 Premoženje 7 | Solventnost K. S. K. Jednote znaša 1* i H S 5e hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Pr ;teni in nadsolventni podporni organizaciji, ^ KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI jEPP" ;jer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. olezni in onemoglosti. K ' j 16. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske oa troke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okr> J tifiK»te K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste cer , obe od $250.00 do $5,000.00. ^fj • ♦ Ce 5f> K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. J^pi*^ li članica te mogočne in bogate katoliške podporne 0 * •udi se in pristopi takoj. <1 dtoWif' Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P'1 jrtfS' se obrnite na uradnike in uradnice krajevni« K. S. K. Jednote, ali pa na: I GLAVNI URAD 1ti£f 51-353 No. Chica&ro St.