DOM IN SVET5' 1892, tev. 6. 267
izvil I a nepridiprav! Toda sedaj pa br po konja in urno v Javornico, oe bodo e gledali!
Ali si kaj hud? popraa ga Jane.
Kaj bom zlomka hud, odvrne Ko-lenarjev sin, jeze se sam na-se, in emu bom jezen? Saj sem dovolj nespameten, da se baham s stvarjo, o kateri ni ne vem. Dvakrat pa si lahko reem prismoda, ker vse br verjamem, kar mi kdo natveze. O ti preklicana re ti, danes sta me pa dala! E, naj bode, haha' In br jo je s pomijakom in ebrom zavil proti domu.
akaj! dejal je Jane, grem e jaz s teboj, da nescm obleko nazaj.
Kar pa se je tukaj zgodilo, ostane med nami; na to se lahko zanese!
Med nami! pritrjeval je tudi Pridnik.
Aleu je bilo imdalje loe pri srcu, samo moker je e bil. Jane mu je napregel voz, sam pa seje preoblekel, kakor bi bil kviku pogledal.
Dobro poeni, da ne bo ta as seno odjenjalo; no, sicer pa e ni tako pozno.
Hi, are! in Kolenarjev Ale je podil, da se je vse kadilo za vozom. Po potu pa mu je vedno umela po glavi narodna:
Res, pijanost je nemarnost, Oh. nikoli prav ne sfri!
Dvojen s p o m in.
akitil s sliko drago stan Oskromni svoj sem neki dan.
Spomin na daljni dom in rod Dramita mi, Ciril-Metod!
Netetokrat poslej mi vid Do slike spe na beli zid.
c*3
Nebrojen se od srca tih Utrga mi ob sliki vzdih.
Na dom spomin sta mi in rod, Ciril svetnik, svetnik Metod.
Spomin sta mi na tujih tleh Zvestobe skalne do obeh!
M. O.
Y rodni vasi . . .
Ejjp uje, srce moje?
? Sredi ljudstev, zemlje tuje Glasno pesem aleluje lovek in priroda poje.
V cvetje pesem svet odela, Stvarstvo vse nje glas pretresa, Dom so vena ji nebesa, K nam od zgoraj je prispela.
Na perotih se nagnila K zemlji pesem-tolanica, Da solze otre ji z lica, Materinski jo vzljubila.
Teit boli, rane leit
V zemske je prila domove,
Reit iz okov robove,
Ves loveki rod osreit.
Kviku torej, dua moja, Sredi ljudstev, zemlje tuje! Pesem bodi aleluje Sree pesem tudi tvoja!
Kliem ... v prsih zopet glasi Mlada, srena se mi dua: Ne v tujini ona slua Alelujo v rodni vasi ...
M. O.
4884>-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si