23 Veliki atlas Slovenije Besedilo: David Stanković Jeseni je pri založbi Mladinska knji- ga po sedmih letih izšel nov nacio- nalni atlas Slovenije. Za razliko od prejšnjih različic naj bi se tokratna izdaja ponašala s tem, da ni »zgolj« atlas, temveč da je knjiga prerasla v Veliki atlas Slovenije. Knjiga je izšla v nakladi šest tisoč izvo- dov, od katerih jih je bilo pet tisoč pro- danih že v predprodaji. Cena knjige je 129 €, pri čemer pri tokratnem nakupu lastniki starih atlasov ne bodo mogli uveljavljati popusta ob nakupu nove iz- daje, kot je bila to praksa pri prejšnjih ponatisih in prenovitvah. Razlog tiči v tem, da so bile med preteklimi izdajami razlike le minimalne, to pa naj bi bil za- četek povsem nove generacije atlasov. Novi atlas je tako kot njegovi predho- dniki vsebinsko sestavljen iz dveh sklo- pov, pri čemer je kartografski sklop za- stavljen podobno kot v prejšnji izdaji. V zadnjem delu atlasa najdemo prenovlje- ne in posodobljene topografske zemlje- vide v standardnem merilu 1:50.000. Zemljevidi so tudi tokrat opremljeni z geografsko stopinjsko mrežo in po zgle- du iz prejšnje izdaje oštevilčeni neod- visno od strani v knjigi, tako da se prvi zemljevid začne s številko ena. Pregle- dni zemljevid se nahaja na notranji strani zadnje platnice. Poleg topograf- skih zemljevidov v kartografskem de- lu najdemo še 65 mestnih zemljevidov in 45 tematskih kart s spremljajočimi razlagami. V tematskih kartah so pred- stavljene fizično in družbenogeograf- ske značilnosti Slovenije, prvič pa je tu posebna pozornost namenjena okolje- varstveni in naravovarstveni predsta- vitvi države. V tem sklopu med drugim najdemo zemljevide naravnih vrednot, varstvenih območij Natura 2000, ze- mljevide s predstavljenim ekološkim stanjem pitnih voda in zemljevide s skupnim številom dni toče. V tokratni izdaji so v ospredju okolj- ske teme, saj tvorijo rdečo nit drugega sklopa atlasa, ki je namenjen obsežni predstavitvi Slovenije v besedi. Tu je največji poudarek na raznolikosti drža- ve in njenih pokrajinskih značilnostih, pri čemer ne manjkajo niti kratke pred- stavitve prav vseh slovenskih občin. Ta sklop obogati tudi kvalitetno fotograf- sko gradivo, ki Slovenijo res lepo pred- stavi. Atlas okoljske in naravne značilnosti države opisuje v več poglavjih, pri če- mer pa na kar nekaj mestih najdemo nepreverjene oz. netočne informacije. Tako v podpoglavju o kulturni raznoli- kosti najdemo zapisa, da naj bi močerila opisal že kar Valvasor, čeprav ga je v re- snici le nedoločeno omenil, in da naj bi se zaradi državljanskih vojn na Balkanu populacija medveda v Sloveniji poveča- la. Z okoljevarstvenega vidika je najbolj sporno poglavje o Sloveniji in globali- zaciji. V podpoglavju o obnovljivih virih najdemo prostodušni zapis, kako bi bile hidroelektrarne na Muri okoljsko spre- jemljive le, v kolikor bi bile zastavlje- ne kot večnamenski objekti, namenjeni predvsem ohranjanju poplavnih gozdov in življenju v rečnih mrtvicah. Slednje se res lepo sliši, a nikjer ne piše, kaj naj bi ti objekti bili in kako naj bi bili vide- ti. Podpoglavje o vidiku globalne krize v Sloveniji je zastavljeno prekompleksno in nerazumljivo; lep primer je zapis, da je gospodarski sistem v nasprotju z osnovnimi zakoni fizike (entropija) in temeljnimi principi delovanja ekosiste- mov ter da je kot tak protievolucijski. Nov atlas zaradi razširitev in spre- memb, katerih smer je bila začrtana že v prejšnji izdaji, ni več osnovni naviga- cijski pripomoček in orodje, s katerim se oborožim, ko se odpravim na teren ali na izlet, in ki bi ga imel nepresta- no v avtu, ampak je knjiga za na knji- žno polico. Kot rednemu terenskemu uporabniku atlasa bi mi ta veliko bolj koristil, če bi kartografski in besedilni del izšla v ločenih knjigah. Verjetno bo atlas še največ koristil srednješolcem in osnovnošolcem pri pisanju referatov in seminarskih nalog ter za potešitev ra- dovednosti tudi ostalih bralcev. Izgled poglavja Narava Slovenije (foto: Miha Sagadin).