LISTEK. Politično razmerje med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. (Ob dvestoletnici Erncev predaval v Ljutomeru dne 27. nov. 1904. Fr. Kovažič.) CDaije.) Po smrti FerdiDanda III (f 2 apr. 1657) jezasedel cesarski in kraljevski prestol Leopold I., ki je vladal vse do leta 1705, skoro pol atoletja. Njegovo dolgo vladanje polnijo sami boji s Turki in Ogri, katere so podpiiHli Francozi. Mogočni franeoski kralj Ludovik XIV. (od leta 1643 do 1715) je botel na vsak način ponižati moč avstrijske vladarske hiše, po amrti Ferdinanda III. je celo sam upal postati nemški cesar. To se mu aicer ni posrečilo, zato pa je pov^od podpihoval nezadovoljneže zoper cesarja. Staro nasprotjo Ogrov proti av8trijaki vladarski biši je pod vlado Leopolda I. znovič izbrubnilo in cesarska vla.ia saraa je dajala temu povod, ker je svojevoljno krsila at&re prarice ogrskega in brvaškega kraljestva. Eakor takrat puvsud v Evropi, zlaati na Francoskem, akušali so tudi pri nas vpe- ljali centralistični abzolutizern, t. j. da vladar sam ima vso oblast p rokab in. jo sam iz vršuje. Ceška jo bila po 30-letni vojski 7,lomlj«na, sedaj se mora prikleniti tesno z dednimi kronovinarai še Ogrska in Hrvaška/Vse po.sebnosti ogrskega in hrvaškega kraljestva morajo pronehati, vladar pobira davke m vojake brez državnega zbora, uprava mora biti enotna, vse važnejše alužbe dobivajo tnjci, zvesti služabniki dvorske politike, v urade se uvede nemščina itd. ?se to je hudo žaiilo tudi sieer zveste veiikaše in je dalo povod zarotam in vstajam, pri kaberih je nekaj ?darcev vedno priletelo tudi na štajersko stran. Kiualu po nastopu Leopolda I. so se Tnrki začeli pripravljati aa veliko vojno, hoteli ao osvojiti Dunaj ia na zvonik sv. Štefana zasaditi poluine-sec. Veliki vezir Abmed Koprili je modro raiunil na razpor med ogrskimi velikaši in cesarskim dvorom, saj še celo raed ce8ar8kimi vojskovodji ni bilo edinosti. Ogri in Hrvati so se močno pritoževali. da cesaraki yojaki ropajo po njihovi zemlji. S strahom in trepetom je sel glas od mesta do mesta, da ae je leta 1663 v Belgradu zbralo 120.000 turške vojske, ki je naslednje leto 1664 vdda na Ogrsko in sicer aaiavnost proti Muri, rtjer ,J0 ob izlivu Mure v Dravo hrvaški ban Niki&lajZrinjski pozidalmočno trdnjavoNoviZrinj. Ta trdnjava je bila nekako ključ in ščit za Hrvaško, Štajersko ia Ogrsko ob Mnri, kot nekako protitežje proti Kaniži, ki je še bila v turških rokah. Vihovni poveljnik Montekukoli je etoril nerodnost. da je hrabro hrvaško posadko pod banom Zriujskim prestavil iz trdajave ter jo namestil z Nemei, ki so po prvem turškem vdarcu pobegnili brez glave in ae vefiinoma potopili v Muri. S težkim in razjarjenim srcem je Daznanil Zrinjski ta dogodek štajerskim deželnim stanovom. Bati se je bilo 8edaj, da bodo Turki vdrli čez Muro v Medjimurje in na Štajersko, vendar jim je brabri junak Zrinj^ki zakrčil pot. Proti Turkom ao bile postavljene tri cesarske vojske: ena na Gornjera Ogrskem, ena ob Donavi, ena pa ob Muii. Sledajo je vodil vrhovai povelJDik Montekukoli. Tržani in mešrani ob Muri so tndi morali na atražo. Manjkalo je pa tej vojski vsega, živeža, orodja in drugih potrebščin. Štajerska je bilrf v najvefji nevarnoati. Trpela je pa itak zado^ti od surovib. nemških vojakov, ki so imeli alab red in še slabšo plačo, katero so ai potern sami ailoma jeinali pri Ijudstvn Prebi^alci okoli Cmureka n. pr. ao morali bežati v trg pred njimi Pri gori Sv. Gotbarada sta se srečali cesaraka vojska pod Montekukolijem in turška pod velikim vezirjem Ahmed Koprilijem. Stala sta ai v resnici tukaj nasproti dva sveta : vzhod in zabod; na eni strani so stali janičarji, poturčeni siflovi hrvaških in slovenskih starišev; videli 80 se tu odurai obrazi Tatarov, Mongolov, črncev iz Afrike. Na drugi straai 80 bili Slovani, Ogri, Nemci, Francozi in Italijani. Tudi francoski kralj je Bamreč sedaj, prisiljen po javnem mnenju, poslal pomoč, dasijesieer vedno vlekel s Turkom proti ce8arju. Dne 1. avgusta 1664 je Montekukoli do nogpotolkel turško vojsko, do 10.000 Turkov ae je potopilo v reki Rabi. Štajerska ai je sedaj oddahnila V spomin te zmage so Gradfani postavili na karmelitskem trgu kip Matere božje, ki še eedaj stoji na Jakominijevem trgu v (jradcu. Sijajne zmage pa cesarski poveljaiki niso znali izrabiti, sicer bi bili že zdaj lahko Turka tvrgli iz Ogiskega Cesarska Tlada je storila še Tecjo nerodnost, ko je 10. avgusta 1664 v Vašvaru sklflnila sramoten mir, da se je zdelo, kakor bi bili kristjani premagani in ne Turki. To je vzbudilo veliko aevoljo na vse strani, tembolj, ker se je zvedelo, da sta v mirovni pogodbi tudi dva tajna člena: 1. da Turčija ne bo več podpirala uporaih Ogrov zoper cesarja, '2. daAvstrija pusti Turkom proato pot skozi Hrvaško proti Beuečanom. Slednje ae ne zdi verjetno, pač pa prvo To je pa bilo ostro orožje ? rokah nezadovoljnežev, ieš, dunajski dvor išče le svojo korist, več, mu je za uspeh O8ebne politike kakor za blagor narodov. — Daseje sklenil tako neugoden mirjenekoliko bilo krivo slabo denarno stanje avstrijske vlade in pa ogrski vstajniki, na katere se je hotela sedaj vlada vreči. ko si je za ailo stresla z vratu Turke. Ogri in Hrvatje so se pa — ae brez povoda — pritoževali, da so Baravnost izdani Turkom. Toliko truda, stroškov iu krvi, tako sijajna zmaga, nspeb pa uikakšni, zakaj eeaar je sprejel vse one pogoje, katere je bil že pred vojsko ponujal Turkom ! Ko 80 se meseea novembra zbrali delegatje na Dunaju, 80 se slišale britke pritožbe zoper obliko iu vsebiuo miru. Ogri so sedaj zahtevali, naj se jim vrne kraljevska krona, ki je bila odBesena iz Ogrskega in naj 86 iz Ogrskegaodatranijo vse avatrijske žete.Tojebilo krivično, zakaj te čete no bile glavaa bramba v deželi in avstrijske dežele ao plaeevale za vzdrževanje 88 ograkih trdnjav na leto 300,000 gld Nezadovolj8tvo a cesarsko vlado je bolj in bolj raslo. Vsled tako sramotnega miru 80 mislili, da je boljše, da sb Hrvati in Ogri sami na avojo roko pogajajo s Turki, kakor pa ceaar mesto ajih. (Daige.)