JUBILEJI - OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO PROF. DR. ALEKSANDER D. DULIČENKO - 65-LETNIK Prof. dr. Aleksander Dmitrijevič Duličenko se je rodil 30. oktobra 1941 v Krasnodarski pokrajini v Rusiji. Po končani srednji šoli v domačem kraju je v letih 1961-1966 študiral ruski jezik in književnost na filološki fakulteti Turkmenske državne univerze v Ašhabadu in tam diplomiral. Kot učitelj ruščine je delal do leta 1976 v turkmenski šoli v vasi Gara Vekil na robu puščave Karakum v Turkmeniji. Vmes je v letih 1968-1970 delal kot predavatelj na katedri za rusko in splošno jezikoslovje Samarkandske univerze (Uzbekistan). Od leta 1976 je na Tartujski univerzi napredoval od višjega predavatelja prek docenta do profesorja katedre za ruski jezik v letu 1982. Deset let pozneje je ustanovil katedro za slovansko filologijo in postal njen redni profesor. Prof. A.D. Duličenko vodi na univerzi različne tečaje splošnega in slovanskega jezikoslovja. Ukvarja se z raziskavami s področja splošnega jezikoslovja in interlingvistike (monografija Me^fly-HapoflHMe BcnoMoraTentHMe asMKH, 1990), t.i. velikih slovanskih jezikov (monografija PyccKHH asMK KOHqa 20 cToneTHa, 1994) idr. Prof. A. D. Duličenko je kot gostujoči profesor predaval na številnih evropskih univerzah (Götingen, Heidelberg, Trier, Koln, Uppsala, Lausanne, Ljubljana idr.), je redni član več tujih znanstvenih akademij - New-Yorške, Mednarodne Akademije znanosti in umetnosti (Moskva), Göttingenske Akademije znanosti idr., l. 2005 pa je prejel Humbold-tovo nagrado, ki jo podeljujejo mednarodno priznanim tujim znanstvenikom. Zanimanje za slovenščino in druge jezike Jugoslavije je pokazal že v študentskih letih. Spočetka je znanstveno zanimanje A. D. Duličenka pritegnila rusinščina. S pomočjo vsestranskih stikov z nosilci tega mikrojezika (okrog 24 tisoč nosilcev) jo je praktično obvladal in jo začel znanstveno proučevati. Rezultat tega študija je kandidatska disertacija Knjižna rusinščina Jugoslavije (Oris glasoslovja in oblikoslovja), napisana v vasi Gara Vekil in uspešno obranjena na Inštitutu za slavi-stiko in balkanistiko Akademije znanosti v Moskvi. Pri celotnem znanstvenem udejstvovanju ga je podpiral znani slavist Nikita Iljič Tolstoj, ki je postal tudi njegov mentor. Jugoslovanska rusinščina je postopno pripeljala A. D. Duličenka k drugim malim slovanskim knjižnim jezikom, ki jih je začel proučevati in zbirati o njih gradivo. Tako se je rodila ideja slovanskih knjižnih mikrojezikov in poskus utemeljitve nove jezikoslovne kategorije v doktorski disertaciji Slovanski knjižni mikrojeziki (Vprašanja nastanka in razvoja). Leta 1980, ko je bilo gradivo v glavnem zbrano in tipološko raziskano, je bilo teh jezikov dvanajst: poleg jugoslovan-skorusinskega še gradiščanskohrvaški v Avstriji, moližanskohrvaški v Italiji, pokrajinska čakav-ski in kajkavski na Hrvaškem, kašubski na Poljskem idr. Med njimi sta se znašla tudi dva genetsko slovenska knjižnojezikovna poskusa - prekmurskoslovenski in rezijanski, oba z večstoletno pisno tradicijo. Leta 1981 je avtor zagovarjal disertacijo na Inštitutu za jezikoslovje Beloruske akademije znanosti v Minsku, njen teoretični del pod naslovom CnaBSHCKHe naTepaTypHMe MHKpoasMKH je še isto leto izšel v knjižni obliki. Kot oponenti so nastopili prof. A. J. Suprun, prof. K. K. Trofimovič in dr. V. A. Dybo. Prav pri pisanju doktorske disertacije se je A. D. Duličenko moral poglabljati v zgodovino slovenskega jezika, se v teoretičnem pogledu seznaniti s slovenskim narečnim korpusom in pregledati osnovne faze nastanka in razvoja pismenstva in knjižnega jezika pri prekmurskih in rezijanskih Slovencih. Slovenijo je prvič obiskal šele l. 1989, v času »perestrojke«. Najprej se je s slovenščino ukvarjal na poletnem seminarju, kjer je tudi poslušal predavanja znanih slovenistov ljubljanske univerze in Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša, nato pa je odpotoval v Dubrovnik, kjer se je na Mednarodni univerzitetni poletni šoli ukvarjal s hrvaščino. Šele leto pozneje je obiskal jugoslovanske Rusine, kjer je na novosadski univerzi imel več predavanj iz jugoslovanskorusinske filologije za študente in predavatelje. V času svojega dela v Tartuju je prof. A. D.Duličenk o prejel od akad. N. I. Tolstoja vabilo, naj se vključi v priprave na izdajo Rezijanskega slovarja J. N. Baudouina de Courtenayja (BdeC). N. I. Tolstoj, mentor pri disertaciji, je videl, da je A. D. Duličenko edini v Sovjetski zvezi, ki se ukvarja z rezijanščino in s tem nadaljuje tradicije proučevanja slovenskih narečij in rezijanolo-gije, ki jih je na tartujski univerzi ustvaril skoraj sto let pred tem BdeC. A. Duličenko je vabilo sprejel in štiri leta pripravljal besedilo za izdajo. 1300 strani na roko prepisanega besedila je romalo v Ljubljano, kjer je z njim začel delati dr. Milko Matičetov. A. Duličenko je, poleg drugega, opravil tam, kjer tega ni storil BdeC, prevod iz rezijanščine v ruščino, M. Matičetov pa v slovenščino in italijanščino. Med študijskim bivanjem v Ljubljani l. 1994 je imel A. Duličenko na Inštitutu za slovenski jezik F. Ramovša predavanje z naslovom Slovenska in rezijanska dialek-tologija na Tartujski univerzi pred sto leti (Novo gradivo o BdeC kot slovenistu), na simpoziju J. Kopitar in njegov čas pa še predavanje Pri izvirih rezijanologije. Obenem je skupaj z dr. M. Matičetovim dokončeval priprave za izdajo Rezijanskega slovarja BdeC. Slovenistično se je A. D. Duličenko aktiviral zlasti v 90. letih. Pisal je o zgodovini raziskovanja rezijanskih govorov v Rusiji (I. I. Sreznjevski, BdeC), pri čemer je pritegnil poleg starih tiskanih virov tudi arhivsko gradivo. Arhivske raziskave so A. Duličenka pripeljale tudi do nepričakovanega odkritja: izkazalo se je, da je že l. 1890 BdeC kot profesor Tartujske univerze razpisal in izpredaval tečaj slovenske in rezijanske dialektologije. To je bil nemara prvi (izven območja Slovenije?) poskus v zgodovini slovenske dialektologije, da bi vpeljali tečaj slovenskih narečij v univerzitetni študij. A. D. Duličenko posveča veliko pozornost proučevanju zgodovine in nadaljnjemu razvoju rezijanskega pismenstva in knjižne norme. Večkrat je nastopil z referati na konferencah v Reziji (žal le posredno) in na moskovski univerzi, kjer je predstavil svoje poglede na mogoče poti normiranja knjižne rezijanščine. L. 2003 je prof. Duličenko na Tartujski univerzi organiziral ciklus predavanj Jezik in kultura rezijanskih Slovencev v severni Italiji, ki jih je izvedel skupaj s prof. H. Steenwijkom z univerze v Padovi, avtorjem monografije o rezijanskem govoru vasi Bila. Predavanja je spremljalo okrog 25 slušateljev. Za izdajo je pripravljen tečaj pod naslovom Osnove rezijanologije, ki bo izšel vzporedno v dveh jezikih, ruščini in italijanščini. Pred tem je A. Duličenko za študente in dokto-rande katedre slovanske filologije Tartujske univerze izpredaval semestralni tečaj Teoretične osnove slovenskega jezika. Povedati je treba, da je prof. Duličenko veliko storil, da bi rezijanščino uvrstili v univerzitetni študij. Napisal je oris rezijanščine za nemški univerzitetni učbenik Einführung in die slavi-schen Sprachen (prva izdaja 1998, ponatis 2003). Podoben opis rezijanščine je prispeval tudi za Wieser Enzyklopädie des europäischen Ostens, ki je izšla l. 2002 v Celovcu. A. Duličenka zanima tudi zgodovina slovenskega jezika, ki jo raziskuje ne le na podlagi obstoječih obravnav in slovenskih besedil preteklih stoletij, temveč tudi z delom v arhivih. Tako je l. 1990 v fondih Znanstvene knjižnice Tartujske univerze našel redko izdajo Primoža Trubarja Psalter Davidov iz l. 1566. Doslej znanim 11 izvodom te izdaje se je s tem pridružil še eden. Opisal je slovenico v fondih omenjene knjižnice, v kateri je mogoče najti ne le nekatere redke izdaje 16.-18. stol., temveč tudi večje število slovenskih slovnic in slovarjev 19. stol. L. 1996 je A. Duličenko v Rokopisnem oddelku Ruske Nacionalne biblioteke v S.-Peterburgu našel doslej neznan rokopis o slovenskem jeziku iz l. 1773 avtorja Jurija Japlja. Predstavitev tega rokopisa je bila tema njegovega referata na 13. mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani l. 2003. Najbolj dragoceno v tem rokopisu je to, da gre v njem za poskus posredovati živi izgovor slovenske besede, kar je za 18. stoletje redkost. Na A. Duličenka se je kot na slovenista večkrat obrnila Ruska Akademija znanosti s prošnjo za sodelovanje pri pisanju akademskih del enciklopedičnega značaja. Tako je l. 1998 izšel njegov izčrpni (nad 50 strani) sintetizirani oris Slovenski jezik v drugem zvezku monografije Ochobm 6ajKaHCKoro asMKoseaeHa, ki ga je pripravil Inštitut za lingvistične raziskave v S.-Peterburgu. V njem so podani podatki o Slovencih, njihovi zgodovinski razširjenosti, razvoju njihovega jezika, nastanku pismenstva in izoblikovanju knjižnega jezika, predstavitev slovnične zgradbe sodobnega jezika, narečna slika idr. Ta oris se je v takšni zvrsti pojavil v ruščini sto let po znanem orisu slovenskega jezika v ^eKqaax no cnasaHCKOMy asMKoSHaHaro T. Florinskega. Poleg tega je prof. A. Duličenko napisal še en sintetizirani očrt slovenskega jezika za knjigo CnasaHCKHe asMKH, ki je izšla l. 2005 kot poseben zvezek enciklopedije ^smkh Mapa. V letih 2003-2004 je A. Duličenko v Tartuju izdal v dveh zvezkih knjigo CnasaHCKHe HHTepaTypHMe MHKpoasMKH. OöpasqM tskctob (z obsegom nad 800 str.), v kateri so predstavljena med drugim knjižna besedila različnih zvrsti v prekmurski slovenščini in rezijanščini. V novembru 2005 je imel prof. A. Duličenko kot vabljeni predavatelj na Oddelku za slovenistiko in Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani več predavanj iz zgodovine slovenskega jezika in o spremembah v sodobni ruščini. Prof. A. Duličenko ima več kot 30 objav s področja slovenistike, ki bi jim lahko dodali še kakih dvajset, kjer je slovenistična problematika v ospredju. Prilagamo bibliografijo del A. Du-ličenka s področja slovenistike. Profesorju smo hvaležni za to, da uspešno nadaljuje tradicije ruskih jezikoslovcev, ki so svojo znanstveno pozornost namenjali slovenskemu jeziku, njegovim narečjem in njegovi genezi (A. H. Vostokov, I. I. Sreznjevski, J. N. Baudouin de Courtenay, R. F. Brandt, A. A. Šahmatov, T. D. Florinski, B. M. Ljapunov, V. A. Bogorodicki, A. V. Isačenko), pri čemer ni čisto sam. Slovenski kolegi mu želimo trdnega zdravja, veliko ustvarjalnega nemira in uspešnih učencev, ki bodo vzdrževali zanimanje za slovenščino na eni najstarejših univerz vzhodno od Krakova. Slovenistična bibliografija red. prof. Tartujske univerze Aleksandra D. Duličenka 1981 1. ^yjiHHSHKo A. OÖHa U3 nocjieÖHUx nonumoK cosdauun Hoeozo cjiubrhckozo jiumepamypHozo M3UKa: pesbHHCKUü e Hmaiiuu. BonpocM CTaHoBieHaa a pasBHTHa asMKoBofi CHCTeMM. (y^eHMe sanaCKH TapTyPy. Bun 579. TpyflM no pyCCKoä a CiaBaHCKofi ^HioiorHa). TapTy, 1981, C. 20-45. 1983 2. ^yiaqeHKo A. Pe^.: M. Matičetov. Resia. Bibliografia ragionata (1927-1979). Ed. Graphik Studio, Udine, 1981, 40 p.; G. Scotti. Z one bane mora. Tragom hrvatskih naselja u srednjojužnoj Italiji. Rijeka, Otokar Keršovani, 1980, 83 s. BeCTHaK ^eHaHrpaflCKoro yHaBepCaTeTa [=^ry], , 1983, ^ 14. HCTopaa, asMK, laTepaTypa, BMn. 3, C. 123-124. 1991 3. ^yiaqeHKo A. O cjioeape cmapozo npeKJuypcKo-cjioeeHCKozo jiumepamypHozo nsuKa. — Slavica Tartuensia III: CiaBaHo-CiaBaHCKae a CiaBaHo-^aHHo-yropCKae ConoCTaBieHaa / Slovensko-slovenska i slovensko-ugrofinska poredenja. (y^eHMe sanaCKa TapTyy. Bun. 932). Tartu, 1991, C. 187-190. 1992 4. Duličenko A. D. OpaH Mukmowuh u Mamun Manp SuihcKuü: om nsuiKa npacnaenHcKozo K n3UKy ececaaenHcKoMy. Miklošičev zbornik. Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. do 28. junija 1991. (Obdobja 13). Ljubljana, 1992, s. 431-444. 1993 5. Duličenko A. D. O rezijanoloških obravnavah J. Baudouina de Courtenayja v derptskem obdobju 1883-1893. Slavistična revija, let. 41, Ljubljana, 1993, št. 3, jul.-sept., s. 381-389. 6. Duličenko A. D. Rezijanščina: na poteh h knjižnemu jeziku. Fondamenti per una gramma-tica pratica resiana. Atti della conferenza internazionale tenutasi a Prato di Resia (UD) 11-1213 dicembre 1991. A cura di H. Steenwijk. Padova: Universita di Padova, 1993, p. 29-46. 7. ^yjiHHeHKO A. K npuH^unaM cosdauuH HopMamusHoü zpauMamuKU peshHHCKOzo jiumepamypHozo nsuKa e Hma^uu. AKxyaitHMe npoöieMM ciasaHCKOH ^HioiorHH (MaTepaaiM HayHHOH KOH^epeHqaa). MocKsa, 1993, c. 85-86. 1995 8. ^yiHHeHKO A. PeshHHojozun KaK pasdej cjoeeHucmuKu (e censu c euxodoM MoHozpa^uu X. Cm3HeeÜKa »CioeeHcKuü duaieKm Peshu CaH-ff^opd^uo« u cöopHuKa »OcHoeu npaKmuuecKoü peshUHcKoü zpaMMamuKu«). BOnpOCM asMKOSHaHHa, MOCKsa, 1995, ^ 2, c. 121-128. 9. Duličenko A. D. Il resiano cento anni fa a Tartu. All'Ombra del Canin / Ta pod Čanynowo sinco, anno 68, Udine, 1995, ^ 2, p. 12. 10. Dulitšenko A. D. Itaalia slaavlastest Hispaania baskideni. Rudolf Gutmanni unustatud elu ja saatus. Postimees, Tartu, 1995, ^ 155 (1355), 10. juuli, lk. 15. 11. ^yiHHeHKO A. Om ciaeuH Hmaiuu do SacKoe HcnaHuu. 3a6himaH xusHh u cydhöa Pydojh(pa FymMaHHa. PyccKaa raseTa, TapTy, 1995, ^ 104 (407), 14 ceHTaöpa, c. 5. 1996 12. ^yiHHeHKO A. VucmoKoepeshfiHojozuu. Kopitarjev zbornik. Mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994 «Jernej Kopitar in njegova doba. Simpozij ob stopetdesetlet-nici njegove smrti». (Obdobja, 15). Ljubljana: 1996, s. 567-590. 1997 13. Duličenko A. D. N. I. Tolstoj in rezijanščina. (Ob odkritju «Rezijanskega slovarja» J. Baudouina de Courtenayja). Slavistična revija, let. 45, Ljubljana, 1997, št. 3-4, jul.- dec., s. 567-573. 14. Duličenko A. D. O HaxodKe SKseMmnpa usdaHui «Psalter Dauidou» (1566) UpuMoxa Tpyöapa. Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, Ljubljana - Lawrence, 1997, ^ 1, s. 125-132. 1998 15. Duličenko A. D. Das Resianische. Einführung in die slavischen Sprachen (mit einer Einführung in die Balkanphilologie). 3., verbesserte und erweiterte Auflage. Hrsgb. von P. Rehder. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1998, S. 246-249. 16. .^yiHHeHKO A. H. H. Toicmoü upeshfH^uHa. KomKpumum «PeshfHcKozo cioeapi» M. A. Eody3Ha de KypmeH3. Ciobo a KyitTypa. HaMaTH Hhkhtm Hntaqa TOicTOrO. Tom I. — MOcKBa: Hh^phk, 1998, c. 394-405. 17. ^yiHHeHKO A. O coepeMeHHoüpeshfHcKoü zpa(uKe u op(ozpa(uu. CiaBHcTHHecKHH cöopHHK. B HecTt 7O-neT0a npo^eccopa H. A. ^MHTpaeBa. Hofl pefl. r. H. Ca^poHOBa h r. A. ^HiHH. C.-HeTepöypr: Hsfl-Bo CaHKT-HeTepöypr-cKoro yH-Ta, 1998, c. 48-56. 18. ^yiHHeHKO A. [BuicmynjeHue no doKjady K. Gadanyi «CmaHoeieHue cioeapHozo cocmaea cioeeHcKozo fsuKa (1830-80-e zodu)»]. Zaznamy z diskusie k prednesenym referatom. XI. medzinarodny zjazd slavistov. Bratislava 30. augusta - 8. septembra 1993. Ved. red. a editor J. Dorul'a. Bratislava: Slovensky komitet slavistov, Slavisticky kabinet SAV, 1998, s. 234-235. 19. ^ynHHeHKO A. CjioeeHCKUü hsuk. Ochobm öanKaecKoro asMKOseaeHa. ^smkh öajKaecKOFO peraoea. 2 (cnaBaecKae asMKH). Hofl pefl. A. B. ^eceaqKOH h H. H. Toactofo. CaHKT-neTepöypr: HayKa, 1998, c. 58-113. 2000 20. ^yjiHHeHKO A. Pe^.: N. Mikhailov. Frühsl^^wenische Sprachdenkmäler. Die schriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550). (Studies in slavic and general linguistics, vol. 26). - Amsterdam, 1998, 449 S. CiaBaeoBefleeHe, MocKBa, 2000, ^ 1, aeBapt -^eBpait, c. 120-123. 2001 21. Duličenko A. D. Slovenica XVI-XIX ee. e ^oHÖax HayuHoü 6u6jU0meKU TapmycKozo (ffepnmcKozo) yHueepcumema (e öuöJuozpa^uuecKoM npedcmaeieHUu). Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, Ljubljana / Lawrence, 2001, N 3, s. 190-201. 2002 22. Duličenko A. D. Resianisch. - Wieser Enzyklopädie des europäischen Ostens. Bd. 10: Lexikon der Sprachen des europäischen Ostens. Klagenfurt: Wieser Verlag, 2002, S. 395-397. 2003 23. ^yiHHeHKO A. HeuseecmHaa pyKonuch 1773 z. o cioeeHcKoM HSUKe Wpun HnejH. CiaBaecKHe asMKH: ot npomioro k eacToa^eMy. (Slavica Tartuensia VI). Tartu, 2003, c. 19-42. 24. ^yiHHeHKO A. HeuseecmHaH pyKonuch 1773 z. o cioeeHcKoM HSUKe WpuH HnejH. -13.Mednarodni slavistični kongres, Ljubljana, 15.-21. avgusta 2003. Zbornik povzetkov. 1. del. Jezikoslovje. Ur. F. Novak. Ljubljana, 2003, 68. 25. ^yiHHeHKO A. TeopemuuecKue ocHoeu cioeeHcKozo HSUKa. [HporpaMMa Kypca. ^HTepaTypa]. - CiaBaecKHe asMKH: ot npomioro k eacToa^eMy. (Slavica Tartuensia VI). Tartu, 2003, c. 267-268. 26. Duličenko A. D. Das Resianische. - Einführung in die slavischen Sprachen (mit einer Einführung in die Balkanphilologie). Hrsg. von P. Rehder. 4., durchgesehene Aufl. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2003, 246-249. 27. Duličenko A. Jan Baudouin de Courtenay et naissance de la geografie linguistique. -Slavica occitania, Toulouse, 2003, t. 17, 29-37. 28. ^yiHHeHKO A. PeahHHcKuü jumepamypHuü hsuk. - A. ^yiHHeeKO. CiaBaecKHe iHTepaTypHMe MHKpoasMKH. [O^epKH]. OöpasqM TeKCTOB. T. I. TapTy: Hsfl-BO TapTycKoro yHHBepcHTeTa, 2003, 178-206. 2004 29. ^yiHHeHKO A. BeHei4uaHcKo-cjoeeHcKuü jumepamypHuü hsuk (onumu cosdaHun). - CiaBaecKHe iHTepaTypeMe MHKpoasMKH. [O^epKa]. OöpasqM TeKCTOB. T. II. TapTy: Hsfl-Bo TapTycKoro yeHBepcHTeTa, 2004, 52-68. 30. ^yiHHeHKO A. HpeKMypcKo-cioeeHcKuü jumepamypHuü hsuk. - CiaBaecKHe iHTepaTypHMe MHKpoasMKH. [O^epKH]. OöpasqM TeKCTOB. T. II. TapTy: Hsfl-BO TapTycKoro yHHBepcHTeTa, 2004, 143-164. 31. Duličenko A. D. Neznan rokopis Jurija Japlja o slovenskom jeziku iz leta 1773. - Slavistična revija, let. 52, Ljubljana, 2004, št. 1, 49-70. 2005 32. ^ynHHeHKO A. CjioeeHCKUühsuk. - ^smkh Mapa. CnasaHCKHe ssmkh. MocKsa: Aca-demia, 2005, 198-233. Slovenistična problematika v drugih delih prof. A. D. Duličenka 1980 33. ^yjiHHSHKO A. CiaBRHCKue jumepamypHue MUKponsuKU. {Bonpocu ^opMupoeaHun u paseumuH). 10.02.03 CiasaHCKHe ssmkh. .^HCcepTaqHa Ha coHCKaHHe y^eHOH CTeneHH flOKTopa ^HionorHHecKHX HayK. T. I-IV. - Mhhck, 1980. (AH ECCP, HHCTHTyT asMKOSHaHHa hm. KoiaCa). 34. ^yiHHeHKO A. CiaeHHCKue jumepamypHue mukpohsuku. (Bonpocu ^opMupoeaHun u paseumuH). 10.02.03 CiasaHCKHe ssmkh. AsTope^epaT fl0CcepTaq00 Ha coHCKaHae y^eHOH CTeneHH flOKTopa ^anonorHHecKHX HayK. - Mhhck, 1980, 27 c. 1981 35. ^yiHHeHKO A. CiaeHHCKue jumepamypHue mukpohsuku. (Bonpocu (popMupoeaHun upaseumun). Otb. pefl. H. H. ToiCTOH. - TaiiHH: Bairyc, 1981, 323 c. 36. ^yiHHeHKO A. CiaenHCKue jumepamypHue MuKponsuKu. - CoseTCKoe ciasaHO-BefleHHe, MocKsa, 1981, ^ 3, c. 86-98. 1982 37. ^yiHHeHKO A. KaÜKaeCKuü jumepamypHuü hsuk u ezo MeCmo Cpedu dpyzux CjaeHHCKux jumepamypHux MuKponsuKoe. — Hrvatski dijalektološki zbornik. Zagreb, Knj. 6, 1982, s. 135-155. (Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti. Razred za filologiju). 1988 38. ^yiHHeHKO A. K ^yHK^uoHaJhHoü Cmpamu^uKai4uu CoepeMeHHUx CjaenHCKux jumepamypHux MuKponsuKoe. - Slavica Tartuensia 2: CiaBaHCKae iBTepaTypHMe asMKH h 0CTop0orpa$0a ciaBaHOBefleHaa. (Y^eHMe sanacKH TapTyFy. Bmd. 811). TapTy, 1988, c. 25-45. 1994 39. ^yiHHeHKO A. Manu hsuk - HenpexodHa epedHod^. - PycKH KaieHflap 1995. Hobh Cafl: PycKe CIOBO, 1994, c. 39-44. 40. Duličenko A. D. Kleinschriftsprachen in der slawischen Sprachenwelt. - Zeitschrift für Slawistik, Bd. 39, Berlin, 1994, Heft 4, S. 560-567. 41. ^yiHHeHKO A. 0eHoMeH jumepamypHux MuKponsuKoe e CoepeMeHHoM CjaenHCKoM HsuKoeoM Mupe. - Bibliotheca Slavica Savariensis II, Szombathely / Szeged, 1994, s. 76-84. 1998 42. Duliczenko A. D. J^zyki matych grup etnicznych (JMGE): status, rozwoj, modele prze-trwania. - XII Mi^dzynarodowy kongres slawistow. Krakow 27.VIII - 2.IX.1998. Streszczenia referatow i komunikatow. jQzykoznawstwo. Warszawa: Wydwo Energeia, 1998, s. 319-320. 43. ^yiHHeHKO A. Hsuku Manux BmHuueCKux zpynn: CmamyC, paseumue, npoßneMu euxueaHun. - Slavica Tartuensia IV: ^3mkh MaiMe h Goitmae. In memoriam acad. Nikita I. Tolstoi. Tartu: Tartu Ülikooli Kirjastus, 1998, c. 26-36. 1999 44. ^yjiHHeHKO A. Hsuku morux dmHuuecKux zpynn: