CELJSKI TEDNIK gLASILO SOCiALiSTiClIf ZVEZE DEL0VNE6A LJUDST^ CELJE, 18. JUNIJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 24 — CENA 30 DIN CELJSKA KOMUNALNA BANKA IMA POGOJE ZA MEŠANO KOMERCIALNO BANKO banke pred REORGANIZACIJO v KOMUNALNI BANKI V CELJU SO PRED DNEVI PRI- ČELI Z REORGANIZACIJSKIM PROCESOM V SKLADU Z NO- VIM ZAKONOM. ReorgUnizacija v bančnem poslovanju je v smislu boljšega poslovanja in krepitve funkcije ofc pogojih enotnega kapitala, kar je poslovno učinkovitejše ter postaja spričo zmanjšane organizacijske mreže lastno poslovanje cenejše. Kot kaže. ima komunalna banka v Celju pogoje za mešano komercialno banko za dolgoročne in kratkoročne kredite, za katero je po- goj kreditni potencial 5 milijard in 2 milijardi depozita v pogled. 11. junija je upravni odbor komunalne banke sklenil, da sedanji upravni odbor prevzame funkcijo ustanovitvenega od- bora in Izvrši priprave za ustanovitev mešane komercialne banke. Komisija iz vrst UO banke bo napravila analizo sredstev in pretilog za deleže bodočih članov skupščine. Prav tako pa bo pripravila osnutek statuta bodoče banke in same organizacije poslovanja in to v najtesnejšem sodelovanju z združenjem ko- munalnih bank in komitenti. Glavna naloga komisije pa je predvsem povezovanje s posameznimi korriitenti in sklepanje poslovnih pogodb glede naložb tekočih sredstev komitentov in poslovanja komitentov preko nove banke. Komisija bo razpi- sala ustanovno skupščino komitentov in to najkasneje do no- vembra; kajti sklic mora trajati najmanj tri mesece. Kot kaže, bo nova mešana komercialna banka poslovala na področju dosedanjega delovanja, po možnosti pa bo ta krog še Sirila. Bodoča skupščina banke bo imela glasovalno pravico pri usmerjanju kreditno poslovne politike banke. Število glasov pa bo odvisno od vloženih sredstev, tako da je omejeno na najvišjo možno število glasov, in sicer do 10 odstotkov. V prihodnjih 14 dnevih se bo komisija posvetovala na ce- lotnem sedanjem področju delovanja s komitenti o vseh teh spremembah. J. Klančnik Čestitke ob dvajsetletnici REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA INFORMACIJE »Dovolite mi, da vam ob 20-letnici izhajanja Celjske- ga tednika v imenu sekreta- riata za informacije v Iz- vršnem svetu Slovenije in v lastnem imenu iskreno česti- tam. Hkrati izrekam željo, da bi tudi v prihodnje vsestran- sko obveščal občane celj- skega in širšega območja o živi in bogati problematiki ter izkušnjah našega sociali- stičnega razvoja. S tem bo še vnaprej odigraval po- membno vlogo, ki mu jo za- upa naša družba, in prispe- val k boljši obveščenosti o vseh važnih in pestrih vpra- šanjih, ki zanimajo sodobne- ga občana.« Sekretar: Ing. Miloš Bučar »Ob vašem pomembnem jubileju vam iskreno čestita- mo. Prepričani smo, da bo vaš list tudi v prihodnje us- pešno opravljal i ■ vo demokratične tribuni !. I . o- jem območju.« Društvo novinarjev Slovenije »Ob dvajsetletnici izhaja- nja vašega časnika vam iskreno čestitamo. Želimo vum, da bi bil Celjski tednik tudi v prihodnje tako uspe- šen, kot je bil doslej, v ko- rist napredka na ' območju, kjer izhaja.« Kolektiv uredništva Dela Republiškemu sekretariatu za informacije, Društvu no- vinarjev Slovenije kakor ko- lektivu uredništva Dela se za čestitke in izraze želja za ■adaljnje uspešno delo iskre- no zahvaljujemo, prav tako smo dolžni zahvalo tudi Do- lenjskemu listu. Pomurske- mu vestniku in ostalim. Upamo, da bo Celjski ted- nik ob razumevanju in pod- pori naše družbe v prihodnje še dosledneje izpolnjeval svoje poslanstvo. Uredništvo CT SVEČAN SPREJEM BfVStH BORCEV V. PREKOMORSKE BRIGADE V CELJU PRIZMNJE BORCEM v ČETRTEK, 10. JUNIJA, JE OBČINSKA SKUPŠČINA V CELJU NA SVEČANI SEJI SPREJELA ODLOK O PREVZE- MU POKROVITELJSTVA ZA V. PREKOMORSKO BRIGA- DO NARODNEGA HEROJA IVANA TURSICA-IZTOKA, V KATERI SE JE BORILO NAJVEČ BORCEV IZ OŽJEGA IN SIRSEGA CELJSKEGA TER MARIBORSKEGA OBMOCJA. Na tej prisrčni manifestaciji je predsednilc občinske skup- ščine Marjan Učakar izročil za- stopnikom brigade zastavo, skupščina pa je sprejela še od- lok o imenovanju ulice po tej brigadi v novem naselju Otok III. Predsednik občinske skup- ščine je na svečanosti orisal težko toda zmagovito pot V. prekomorske brigade in ko je izročal zastavo nekdanjemu komandantu brigade Stanetu Mahnetu, je čestital borcem za vse slavne zmage brigade in k njihovim uspehom v povojni graditvi. Predsedniki brigade so izro- čili gostiteljem prve izvode knjige »Prekomorci«, v kateri, je orisana zgodovina vseh pre-| komorskih enot. Med nekdanji-] mi borci je bil navzoč tudi: nekdanji komisar te brigade Silvo Hrovat. Svečani seji so- prisostvovali številni borci s celjskega in mariborskega pod- ročja ter predstavniki občin- skih družbenih organizacij. Slovesnost, ki se je končala s sprejemom pri predsedniku občinske skupščine ter z ogle- dom celjskega muzeja revolu- cije, je dal še posebno prisrč- no obeležje nastop celjskega komornega zbora pod vodstvom prof Egona Kuneja. -ma- POSI.f'DN'JE SLOVO OD ČASTNEGA MEŠČANA CEUA FRANCA kaCa v ponedeljek, 14. junija, je v 68: letu umrl častni meščan me- sta Celja Franc Kač. Kot indust- rijski delavec, ki je bil največ ča- sa zaposlen v Tovarni emajlirane posode v Celju, je bil znan na- predni proletarec in organizator predvojnega delavskega gibanja v Celju. Franc Kač je bil v bivši Jugosla- viji član raznih delavskih društev in organizacij. Bil je član pevske- ga društva »Naprej« in pozneje društva »Svoboda«. Bil je tudi ze- lo vpliven član sindikalne organi- zacije do 1919. leta. V Tovarni emajlirane posode je bil glavni zaupnik v predvojnem delavskem gibanju ter vseskozi najtesneje povezan s Francem Leskoškom — Luko. V tem obdobju je sodeloval kot organizator v treh velikih stavkah te tovarne in v več manjših stav- knh. Po zadnji veliki stavki 1936. Iclu je bil med prvimi odpuščen i/ tovarne. Z rdečim pečatom v delavski knjižici zanj ni bilo več kruha v Celju. Dalj časa je bil brezposeln, dokler se ni zaposlil v Zagrebu, kjer je vneto delal kot sindikalni odbornik. V času okupacije je ostal v Za- grebu in nudil zatočišče najvid- nejšim predstavnikom narodno osvobodilnega gibanja. K njemu so se zatekli v ilegali Franc Le- skošek, Edvard Kai-delj in Vida Tomšičeva. Ves čas med okupa- cijo je bil aktivni sodelavec NOB Po osvoboditvi se je spet zapo- slil v TEP v Celju. Bil je kontro- lor proizvodnje in 1947 leta je bil /aradi svojih zaslug in razrednega prepričanja sprejet v Komunistič- no partijo. Ves čas je bil tudi sindikalni funkcionar. Bil je prvi predsednik delavskega sveta v TEP, zadnja leta, ko je bil že v pokoju, pa je bil še vedno pri- zadeven član množičnih organiza- cij ia društev. Vse njegove zasluge so bile tako velike, da ga je občinska skupšči- na v Celju 1955 leta za občinski praznik imenovala za častnega me- ščana Celja. Temu primerno so se tudi Ce- ljani poslovili od zaslužnega po- kojnika. V sredo dopoldan so se ')b katafalku v avli Sindikalnega doma na Šlandrovem trgu menjale častne straže delavcev TEP, za- stopnikov krajevne skupnosti Ga- herje ter članov obči.iskih druž- benih organizacij in občinske skupščine. Mimo odra se je zvr- stilo veliko število šolske mladine in zastopnikov delovnih kolekti- vov. v sredo popoldne se je ob zvo- kih godbe TEP in petju žalostink začela pogrebna svečanost. Pogre- ba so se udeležili mnogoštevilni Celjani, družbeni in javni delavci, med njimi mnogo njegovih sode- lavcev. Zvoki godbe in petje žalostink so spremljali dolg žalni sprevod na iTlpstnem pokopališču. Za za- stavo in delavskimi prapori so nemo korakali nosilci vencev in odlikovanj, svojci pokojnika, dru- žbeni delavci, zastopniki kolekti- vov in množica Celjanov. Pogreb- nih slovesnosti sta se udeležila Franc Leskošek - Luka in Franc Simonič Od zaslužnega pokojnika se je v imenu delavcev Tovarne emaj- lirane posode poslovil tov. Franc Belak, v imenu občinske skup- ščine in občinskega odbora ZB pa f)dhornik Jože Jošt. Celjani, zla- sti pa še delavci iz Gaberja bodo pokojnika še dolgo ohranili v spo- minu kot predvojnega organiza- torja delavskega gibanja in na- prednega proletarca. — am --- SEJA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI V ŽALCU 0BRAra4 SREDSTVA PREMAJHNA PRED DNEVI JE V ŽALCU ZASEDAL ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI TER RAZPRAVLJAL O PERECIH VPRAŠANJIH GOSPODARSKE PROBLEMATIKE, O DELITVI DOHODKA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN O TROSEMJU SRED31EV SKLADOV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. Medtem ko je prvo tromeseč- je letošnjega leta še vsaj zado- voljivo, se je stanje v drugem Iromesečju bistveno poslabšalo. Vzroki so splošni in znani. Gre za pomanjkanje surovin in ma- teriala, pomanjkanje obratnih in deviznih sredstev ter tržne prilike (stabilizacijski proces!). Doslej so delovne organizacije del čistega dohodka, ki je bil namenjen za sklade, uporablja- le za investicije v osnovna sred- stva, manjši del pa uporabljale za obratna sredstva, Že sprejeti ukrepi za stabilizacijo in tisti, ki so v pripravi, pa v bistvu menjujejo to politiko, zato je^ razumljivo, da so se industrija/ gradbeništvo in tudi obrt zna- šli v težavnem položaju. Tako kaže analiza poslovanja v I. tromesečju v Montani, da so poslovni partnerji v zaostan- ku s plačili, da pa je proizvod- nja, manjša kot lani, vendarle nad planskimi predvidevanji. Vprašanje obratnih sredstev pa je izredno težavno v keramični; industriji v Libojah, kjer so la- ni koristili 80 milijonov kratko- ročnih kreditov, medtem ko jih v letošnjem stanju banka ne mo- re dati. Podjetje pa je dokajš- nja sredstva vezalo za nabavo surovin in materiala. Udarec za podjetje je tudi zmanjšanje obratnih sredstev kupcev, ki ne kupujejo več na večje zaloge, niti redno ne plačujejo dobav- ljeno blago. Neplačana realiza- cija se veča, saj je znašala s 1. majerp nad 170 milijonov. Po- temtakem se je keramična indu- strija znašla v škripcih, kajti brez 140 milijonov kredita ne bo sposobna odkupiti odobrena devizna sredstva. Posebej pa je pereče poslo- vanje ekonomske enote opekar- ne, ki že v prvem tromcrscčju kaže čez 12 milijonov poslovne izgube in v enaki meri tudi pro- izvodnja grafita izkazuje 18 mi- lijonsko izgubo zaradi neredne dobave surovin. (Nadaljevanje na 3. strani) Seja občinske skupščine Celje TEŽAVEN POLOŽAJ NA 6. STRANI Reportažni zapis s poti po Zgornji Savinjski dolini GOSTOV še ni !.! ^'ITE NA 3. STRANI PRETEKLI TEDEN JE BILA V NAŠEM PODJETJU SVEČA- NOST, NA KATERI JE BILO 22 DELAVCEV NAGRAJENIH ZA DVAJSETLETNO DELO V PODJETJU. POSNETEK PRIKAZUJE DFL NAGRAJENCEV MED ČESTITKO TOVARIŠA DIREKTORJA. NAGRADE SO PREJELI: ROZALIJA BERGER, SLAVA DORNIK, ALBINA FAKTOR, RUDI FERME, JOŽEFA GREGORČIČ, IVAN JANCIC, PEPCA KATIC, STANE KITAK, MARIJA KOROšAK, JOŽE KUNEJ, IVAN LEBER, LJUDMILA MALGAJ, FRANJO MAUER, MARIJA MIRNIK, LJUDMILA MULEJ, MARIJA PARADIŽ, HINKO PLAHUTA, RIKO PRESINGER, MAKS VESTER, MILKA VRABL IN ŠTEFKA ŽNIDER. MADŽARSKI UMETNIKI V CElJl v Celju bo v organizaciji de-- lavske univerze 5. avgusta go-| štovala -VEDRA SCENA ES-1 TRADNIH UMETNIKOV« iz' Madžarske. Na sporedu so madžarske opere ter variete z glasbenimi parodisti in humo- risti. Med umetniki so znana imena budimpeštanskih gleda- lišč in Radiotelevizije, npr. Jo- lanka Boroš, ki je pred nedav- nim gostovala v Beogradu na prireditvi »Ekspres politike«, kjer je požela velik uspeh. ; VREME Približno do 19. junija v splošnem še lepo vreme, vendar včasih krajevne nevihte. Od 20. junija ne<;talno vreme. NOVE PRIZNA- VALNINE BERITE NA 4. STRANI LAŠKO PiVO-cvetje OD 11. DO 18. JULIJA ODGOVOR NA ČLANEK »DELAM IN BOM DELAL« PETMJST LET - ZAKAJ? v zvezi s člankom »Delam in bom delal« — razgovor z nekdanjim intendantom bolnice »ZIMA« Antonom Oličem — Pavletom daje- mo pojasnilo v zvezi z podelitvijo odlikovanja. Mišljenja smo, da je opis samega postop- ka in ćasa pri/iianja do podelitve odlikova/ija bil drugačen kot je naveden v članku tov. Sever Janeza iu da je v članku nerealen. Resnično je, da je tov. Ofič Anton prejel odlikovanje »Zasluge za narod« šele v letu 1965, vendar bi radi opisali postopek, kako je prišlo do tega, da je odlikovanje izdano od PREZlDIJUiMA NARODNE SKUPŠTINE hLRJ z dne 21. januarja 1950 potovalo do tov Ofič Antona celih 15 let. Tov. Ofič Anton je v letu 1960 uveljavil posebno dobo na osnovi potrebnih dokazil. Dne 4. 3. 1961 je komisija pri združenju borcev NOV občine Šentjur predlagala, da se tov. Ofič Antonu — Pavlelu za njegove zaslu- ge v NOV podeli odlikovanje in sicer zato, ker do takrat imenovani odlikovanja še ni dobil, vendar je bil predlog komisije zavr- njen z obrazložitvijo, da je imenovani prejel odlikovanje »Medalja zasluge za narod^< »MZN« 11/50. Seveda, ker tov. Ofič odliko- vanja dejansko ni sprejel, je bil ^agrenjen, čeprav so mu nekateri očitali, da je to odli- kovanje prikril. Občinsko združenje je poiz- vedovalo, kje se odlikovanje nahaja, vendar je šele 10. 11. 1964 občinsko združenje ZB NOV občine Šentjur sprejelo od okrajnega združenja ZB NOV Celje seznam oseb, za katere se odlikovanja nahajajo na ^združenju borcev NOV okraja Celje v Celju. V tem se- znamu je bilo tudi ime Ofič Antona. V sezna- mu so bili odlikovanci, za katere so iskali naslov in kraj bivališča. Predstavnik ZB NOV Šentjur Edo Plausteiner je sam ^7. 2. 1963 prevzel odlikovanje za tov. Ofič Antona na okrajnem združenju borcev NOV okraja Ce- lje. To odlikovanje pa izhaja iz leta 1950 in je prišlo do občinskega združenja šele leta 1965. Mislimo, da smo s tem povedali vse glede samega postopka o podelitvi odliko- vanja in da ta le ni bil takšen, kot je nave- den v članku. Prav tako bi na kratko obrazložil oziroma pojasnil tisti del sestavka, ki se nanaša na vročitev navedenega odlikovanja, kajti sam postopek vročitve ni bil takšen kot je nave- deno v članku. V članku piše, da je Ofič Anton — Pavle prejel odlikovanje ob priliki obhoda, vendar smo iz razgovora z njim zvedeli in kar tudi sam potrjuje, da je odli- kovanje sprejel osebno na svojo zahtevo, sicer ne na običajno svečan način, ampak od predsednika krajevne organizacije ZB NOV Dramlje Vicka Pusserja v njegovem stanovanju in ne na cesti kot je navedeno v članku. (»Ob nekeme obhodu ga je srečal človek in ga prosil, naj sprejme to kuverte in manjšo kuverto, MEDALJO, v Šentjurju so mu jo dali, naj mu jo izroči. In ko jo je po dolgem prigovarjanju sprejel se je človek odahnil, kot da bi uspešno končal nehvale- žen posel«). Mislimo, da takšna nepreverjena in včasih preuranjena člankarska napaka lahko nega- tivno vpliva na odnos same organizacije do svojih članov kot tudi bralcev časopisa do preverjenih objavljenih obvestil. Predsednik občinskega , združenja borcev NOV Hlastec Peter dlikovanja dejansko ni SPREJEL (ali PREJEL? — op. pis.), je bil zagre- njen, čepnav so mu nekateri očitali, da je to odlikovanje prikril...« Iz tega odgovora ni pri najboljši volji razumljivo, ali je torej odlikovanje SPREJEL ali NI PREJEL! Po podat- kih v prvem odstavku kaže (tudi po njegovem zatrjevanju, op. pisca), da medalje ni prejel. Torej je bil moj pripis njegovih izjav točen in če ho- čete: REALEN! V tretjem odstavku je napisano, da sam postopek vročitve ni BIL TAK- ŠEN KOT JE NAVEDENO V ČLAN- KU, kmalu za tem pa: »...vendar smo iz razgovora z njim izvedeli in kar tudi sam potrjuje, da je odliko- vanje sprejel osebno na svojo ZAHTEVO, sicer NE NA običaj- NO SVECAN NACIN...« Mimogre- de: kje piše, da je odlikovanje spre- jel na cesti? Pa še to; zakaj je od- likovanje sprejel osebno na svojo za- htevo? Kar pa zadeva nepreverjene in včasih preuranjene CLAN- KARSKE napake, še tole: v mo- jem razgovoru s tovarišem Ofičem nisem niti za hip podvomil v njego- vo moralno, in če hočete — borčevsko moralno vrednost ter sem zato po- sku.šal najverodostojneje prenesti njegove izjave. Prepričan sem, da se tovariš Ofič s tem strinja. Kot kaže, je res, da sem o tej »potojadi^^ nje- gove in na neobičajen način predane MEDALJE mogoče res pisal pre- URANJENO, toda vendarle pre- VERJENO. (Saj si podatkov nisem izmislil!) • J. Sever y celjski tovarni emajlirane posode je letos čedalje več novosti. Med zadnjimi novostmi je tudi novo oblikovana težka posoda, z bru- šenim dnom, zaradi boljše prevodnosti toplo- te. Proizvodni program predvideva med dru- gim tudi 10 tisoč econom loncev velikosti 5 in 7 litrov. Posnetek prikazuje delavce v enem izmed proizvodnih obratov tovarne emajlirane posode. Foto: V. David PRIPIS Iz odgovora na moj razgovor z nek- danjim intendantom partizanske bol- nice Zima — Antonom Ofičem-Pav- letom je v drugem odstavku nave- deno: »Mišljenja smo, da je opis sa- mega postopka in časa od priznanja do podelitve odlikovanja bil druga- čen kot je naveden v članku tov. Se- ver Janeza in da je v članku nere- alen.« Takoj za tem pa potrjujejo,^ je tovariš Ofič prejel odlikovanje (res) šele v letu 1965. Torej kaj ni realno? V odgovoru je med drugim tudi na- vedeno: ... »Seveda, ker tov. Ofič od- SREČKI PEPEll V SLOVO (NAMESTO GOVORA OB ODPRTEM GROBU) Dragi, težko je govoriti ob od- prtem grobu — še toliko teije, če so v njega pravkar položiti mo- jega prijatelja. Mnogo skupnega je imela na j i. na rana mladost — težka borba za skromen kos kruha, za eksi- stenco, za bodočnost. Komaj sva si jo za silo ustvarila je prišel okupator in kakor bi jih s solno kislino požgal, tako je bilo z naji- nimi načrti in sanjami. Srečko kakor tudi vsi ostali Pe- pelovi ni niti za trenutek pomiš- Ijal, kam hi se opredelil, ko se je začela borba. Kdo bi danes mogel ugotoviti, koliko prispevkov je zbral, v denarju in materialu, za OF. Kako je bil iznajdljiv, ko je šlo za to, kaj vse hi fantdm v go- zdovih prav prišlo. Kakšne drzne vragolije je počel, ko je iskal in nabavljal material bodisi za sani- tetno službo ali pozneje za potre- be tehnik. Nekega večera mi je na vsem lepem pripeljal nove stroje za tisk literature! Koliko voženj podnevi in ponoči je opra- vil s svojim avtomobilom, ki ga je sicer skrival pred okupator- jem! Bali smo se zanj, vendar ga nismo mogli ustaviti v njegovem prizadevanju, ko je bil tako vesel vsakega najmanjšega uspeha par- tizanske vojske! Roka slovenskega judeža ga je naposled pahnila v roke gestapu. S tem se je začela njegova trnje- va pot. Strahotno so ga pretepali in mučili, na nečloveške načine, kakor je znal in zmogel le človek — zver, prežet s fašistično ideo- logijo. Toda ta drobni človek, zdaj črv v rokah pošasti, ni izpol- nil pričakovanja: ni izdal svojih sodelavcev, ni klonil, temveč je tudi v tej neenaki borbi zmagal. Zmagal kot posameznik nad mo- gočnim gestapovskim ustrojem. Poslali so ga v Mauthausen. Te- lesno težko prizadet, od pretepa- nja in mučenj oslabel, se je tu že spet vključil v organizacijo OF, spet kljuboval, sabotiral, vlival poguma šibkejšim, si pritrgoval že tako preskromne grižljaje, sa- mo da je lahko Fronta nudila po- moč bolehnim in drugim pomoči potrebnim. Vseskozi pa optimist, prepričan v zmago, ki jo je na- posled tudi dočakal. Vrnil se je domov, toda nikdar več zdrav. In da je zdaj veliko prerano legel v grob, so to posle- dice tega, kar mu je prizadejal fašizem. Še zdaj — po dvajsetih letih padajo njegove žrtve. Srečko, danes je bilo prvič, ko se mi nisi nasmehnil — s tistimi tvojimi tako živimi očmi in me prijateljsko sprejel! Nikdar več me ne boš, ne mene in ne toliko drugih, ki smo radi prihajali pod tvoj krov. Nič več ne bomo sku- paj obujali spominov, kaj vse smo počeli proti okupatorju! Zdaj počivaš v zemlji domači, ki si jo tolikanj ljubil, da si lahko tudi toliko prestal za njo! Naj Ti bo lahka svobodna do- mača zemlja! Rado Zakonjšek — Cankar CELJE NA TEKMOVANJU STENOGRAFOV IN .STROJEPISCEV V BEOGRADU SOLI DNA UVRSTITEV v soboto, 5. junija je bilo v telovadnici 5. gimnazije v Beogradu tekmovanje najboljših strojepiscev in stenografov SFRJ. Strojepisne- ga tekmovanja se je udeležilo 77 tekmoval- cev in tekmovalk. Prvo mesto v brzini je za- sedla Ljubljančanka Majda Kušar, ki je 30 mi- nut zdržala in pisala vsako sekundo povpreč- no po več kot 8 čistih udarcev, druga je bila Olga Zor, deveta Marolt Julka iz Maribora. Od treh Celjank je Majda Staničeva dosegla v brzini 22. mesto in naredila 420,95 čistih udarcev na minuto, v pravilnosti pa je Mira Gaspari dosegla v tej najtežji disciplini 18 mesto. Lep uspeh pe je zabeležila tudi Mojca Jagrič. Popoldne je bilo v veliki dvorani skupšči- ne mesta Beograd stenografsko tekmovanje, kjer je nastopilo 18 najboljših iz vse države. Prvo mesto si je priboril večkratni državni prv^k Milan Bajić iz Beograda, drugo mesto Zagrebčanka Višnja Sinobad. Od treh zastop- nikov iz Slovenije je le Celjanki Majdi Cmok, ki se je naučila stenografije pri društvu ste- nografov in strojepiscev Celje, uspelo doseči 10. mesto, medtem ko sta se celjski gimnazi- jec Borut Zupan in Ljubljančanka Brigita Pun- gartnih znašla med tistimi osmimi tekmoval- ci, ki se jim ni posrečilo uvrstiti se med jugoslovansko stenografsko elito, v kateri so nekateri dosegli na svetovnih tekmovanjih odlične uspehe in pustili za seboj vse naj- boljše Nemce, Francoze, Špance, Italijane in Poljake. Šest najboljših strojepisk in šest najbolj- ših stenografov naše države s tega tekmova- nja se bo konec julija letos borilo na svetov- nem prvenstvu v Parizu za naslov svetovnega prvaka, rned katerimi bomo našli tudi Slo- venko Majdo Kušar, med stenografi pa na žalost še vedno ne bo zastopnika Slovenije. J. Zupan Komisija za varnost prometa pri občinski skupščini Laško je v sode- lovanju z združenjem šoferjev in avtomehanikov te dni zopet obiskal^ večmo osnovnih šol z namenom, da posreduje učencem najvažnejše spre- membe novosprejetega zakona o prometu. Komisija meni, da bo najbolj učinkovito, če bodo poleg šoferjev s temi spremembami najprej dodobra seznanjeni šoloobvezni otroci, zato bo v tem pogledu tudi v bodoče nudila s svojimi predavatelji šolam potrebno pomoč. Tolmačenje novih predpisov je organiziralo tudi združenje šoferjev za svoje člane, ki je s svojimi člani priredilo demonstrativne vožnje z motor- nimi vozili; cilj je bil, da bi s parolami, ki so bile nalepljene na vozlih" opozorili na pomen akcije varnosti v prometu. T. K Petruška v Celju RADIVOJ PETERLIN — PETRUŠKA, ROJEN V KAMNIKU LETA 1879, JE BIL PESNIK. KOT AVSTRIJSKI VOJAK JE LETA 1902 DEZERTIRAL V CRNO GORO IN RUSIJO, OD KODER SE JE VRNIL DOMOV ŠELE PO ZLOMU AVSTRO- OGRSKE. SREDI MED OBEMA VOJNAMA JE IZDAJAL REVIJO »ODMEVI« IN JO OSEfiNO PO SLOVENSKIH KR.4J1H PRODAJAL. Prišel je v Celje. Obdan s pri- jatelji je po opravljenem poslu krenil v gostilno Pri mostu. Ve- černi mesec se je zrcalil na gla- dini Savinje, ko smo stopali po kapucinskem mostu. Pa je dejal Petruška: »V moji zbirki ,Po cesti in ste- pi' sta tudi verza: Plava v vodi bledi mesec, zdi se mi, da hleb je sira. Neki kritik mi je očital banal- nost pri tem. Toda jaz sem tedaj na vse pretege stradal in zato sem pač celo v luni želel videti kos sira, ki bi ga bil rad pojedel. Moj kritik pač ni še poznal lako- te. Priznati pa moram, da sem la- čen tudi zdajle.« Posedli smo v zadnji sobi go- stilne pri Pepci Žerdonerjevi na Bregu. Profesor Matiček Trobej iz naše družbe je prevzel nalogo, da pesniku poskrbi za dobro ve- čerjo. Šel je v kuhinjo in se čez čas vrnil med nas s skrivnostnim nasmeškom. Cez četrt ure je k naši mizi pri- stopila gostilničarka. Emajlasto skledo, s premerom ne dosti manjšim od metra, je postavila pred Petruško. Bila je zvrhano polna temno zelenega motovilca s petimi trdo kuhanimi jajci na vrhu. »Večje posode nimamo,« se je krčmarica še hudomušno opravi- čila. Vilice in nož pa je položila samo pred pesnika. »Za koga pa je vsa ta solata z jajci?« je ta nedolžno vprašal. »Samo za vas, tako je bilo na- ročeno!« je odvrnila žerdonerje- va. »Vidim, da ste mi zares dobri prijatelji,« se je čez vsa rožnata lica zasmejal Petruška in se lotil svoje večerje. Solata z jajci — to mu je od nekdaj bila najljubša jed. V pol ure je pospravil vso vsebino sklede z nekaj kosi kru- ha, si oddahnil in rekel: »Ljubi, preljubi prijateljčki Ce- ljani! Zdaj pa še trčimo!« F. R. NAJAKTIVNEJŠE DRUŠTVO V LAŠKEM — UPOKOJENCI BREZ ODDIHA IN ODMORA Društvo upokojencev v Laškem je eno izmed tistih društev, ki ne po- zna odmora, zato je s svojo dejav- nostjo na gospodarskem kot druž- beno političnem področju lahko za zgled vsem ostalim društvom in or- ganizacijam. Upokojence najdemo vsepovsod, s polno mero odgovorno- sti in predanostjo zelo aktivno sode- lujejo v številnih društvih, zlasti pa so zelo aktivni v svojem stanovskem društvu, v katerem je včlanjeno 66U članov. Najštevilneje so v društvu zasto- pani upokojenci iz Rečice in Hude jame, zato ni slučaj, da je organiza- cija prav v tem delu občine najak- tivnejša. Poleg ostalega po.svcča dru- štvo precej pozornosti tudi kulturno prosvetnemu delu, zato so že pred leti ustanovili upokojenski moški pevski zbor. Pevski zbor je poleg številnih nastopov na raznih kultur- nih prireditvah nastopil že preko 30-krat tudi na pogrebih upokojen- cev. Eden takih družabnih večerov je bil pred nedavnim v sindikalni dvo- rani rudnika Laško. Obisk je bil ta- ko številen, da bi kmalu dvorana rie mogla sprejeti vseh udeležencev. Program te prireditve je vseboval poleg koncerta pevskega zbora še razne šaljive točke, ki so pri poslu- šalcih vzbudile mnogo smeha in do- bre volje. Zlasti pa je bil ob tej pri- liki deležen vsega priznanja pevski zbor, ki je za svoje zelo zahtevne pesmi prejel vse priznanje. S svoji- mi solo skladbami so bili poslušal- cem najbolj všeč 63-lelni Potočnik Albert, 60-letni Komaricki Hajnč in Pader Štefan. V ostalem ni prav nič zaostajal s šaljivo pesmijo Dragar Ludvik, ki kot star kulturni delavec in eden najstarejših udeležencev NOV v Rečici ne pozna oddiha, saj dela na kulturno prosvetnem pod- ročju že preko 40 let. RAZPIS Svet delovne skupnosti uprave Skupščine občine 2alec razpisuje pro- sto delovno mesto DAVČNEGA IZVRŠITELJA v oddelku za finance. POGOJI: nižja strokovna izobrazba, po možnosti praksa v navedeni služ- bi. Prošnje, kolkovanc z din 50 državne takse, z navedbo dosedanjih zaposli- tev je dostaviti najpozneje do 28. ]U'< nija 1965 na Svet delovne skupnosti uprave Skupščine občine 2alec. KmJ^BO pojSi? Dolgo sem premišljevala o raznih nepravilnostih v našem mestu, mimo katerih gredo nekateri ljudje z gluhi- mi uSesi in zaprtimi očmi, pa čeprav se jih dobro zavedajo. > Z mešanimi občutki sem pričakovala konca šolskega leta. Pa saj je to ra- zumljivo, približevala se je matura. Mislila sem, da se mi bodo s tem, ko opravim zrelostni izpit, odprla vrata v svet. Vendar, kako zelo sem bila razočarana, ko sem končno uvidela, da se bom morala odpovedati edini želji — študiju v Mariboru. Najpogostejši problem, na katerega naletimo dijaki, je seveda denar. Obr- nila sem se na podjetja s prošnjo za štipendijo in tudi z željo, da bi m na počitniški praksi zaslužila denar, ki ga bom potrebovala za knjige in druge potrebščine. Pošiljala sem prošnje, tr- kala na vrata tovarn in prosila. Zdelo se mi je, da prosim za miloščino, pa čeprav sem hotela z d<.'lom opravičiti dobljeni denar. Toda žal — zame ni bilo ne štipendije ne dela. Jokala sem od razočaranja, ko sem se vračala do- mov. Bila pa bi verjetno molčala o vsem tem, da ne bi bila pred kratkim priča pogovoru dveh naših nogometa- šev. To, kar sem slišala in kar sem v zadnjem času doživela, mi je vsililo trditev, da je nogomet le denarna kup- čija. Skoraj za vsakega nogometaša smo plačali težke denarje. Samo nekoliko bi si ogledali Celje in njegovo okolico, pa bi še marsikje naleteli na revščino ljudi, ki bi jim denar veliko bolj koristil. Ce nogometaši gojijo šport samo za- radi športa, zakaj se potem ne zado- voljijo h tako vsoto denarja, ki jim je za življenje potrebna. Tako pa zanje dajemo težke sto tisočake, za marsi- katerega dijaka pa se v Celju ne naj- de ne skromne službe nc štipendije, da bi se lahko izobraževal in bi tako po- stal nekoč koristen član naše skup- nosti. Kdo mi bo na to odgovoril? Malčka German, Celje Drapšniova 17 \ETOVA!n!>KI OI)\OS Pred časom, v soboto okrog pol de- sete ure me je presenetil dogodek v čakalnici celjskega zdri)vstvenega do- ma. 15 bolnikov nas je čakalo na spre- jeip pri doktorju Krajncu, ki je ta dopoldan ordinlral. Vstopil je neki de- lavec, star okrog 30 let. Vsedel se je blizu mene, tako da sem ga lahko dobro opazovala. Presenetilo me je, da je moški jokal. Pozneje sem ugotovila, da je imel ranjeno roko. Cez nekaj časa se je od bolečin zvijal in, kot sem že omenila, jokal. Mod tdhi časom je bolniška se- stra več kot dvajsetkrat prišla v čakal- nico, vendar sc ni zmenila za bolnika. Bolniki smo poslali nanj pozorni; opo- zorila sem bolniško sestro, ta pa je nadrla bolnika, češ. kako se obnaša, kaj se to pravi, da moški joka in po- dobno. Nastop sestre se mi je zdel skrajno žaljiv in netovariški. saj pred- videvam, da se je moški jokal ravno zaradi bolečin, ki jih je moral trpeti. Končno ga je bolniška sestra le od- vedla k zdravniku, in kot smo pozneje ugotovili, ga je ta poslal v bolnico. Vsled tega smatram, da je ravnanje bolnšike sestre bilo krivično in ne v skladu z njenim poslanstvom, ker lju- dje ne prihajajo v zdravstveni dom zaradi zabave, temveč iščoč pomoči. Terezija Rihtar Vojnik 50 ;..|N NIEN ODMEV NOV TEMELJNI ZAKON O PODJETJIH Pravice in dolžnosti delovnih enot Nov temeljni zaltoii o podjetjih nam poleg ostalih novosti zago- tavlja enoten družbeni in gospo- darski razvoj ter pomeni pravno osnovo zd nadaljnjo izpopolnjeva- nje in vsestranski razvoj samo- upravljanja delovnih ljudi v pod- jetjih in drugih gospodarskih orga- uizacijah. Posebno pozornost posveča pred- vsem delovnim enotam. Tako po- stavlja kot osnovno načelo delov- nih ljudi v delovni enoti, da odlo- čajo o delitvi dohodka, o izkorišča- nju sredstev, o organizaciji dela ter o medsebojnih delovnih odno- sih. Zakon sicer ni formuliral vso širino pravic delovne enote, niti ni odredil ta odnos znotraj podjetja na relaciji delovne enote do pod- jetja kot celote. To je prepustil, da se uredi s statuti delovnih organi- zacij, kar pomeni, da je samo- upravljanje odvisno tako od ob- jektivnih pogojev procesa same proizvodnje kot od dela in zavesti delovne enote. To je potrdila že sama praksa. Nekatere delovne organizacije so v svojih statutih vse to že uresni- čile. Tako delovne enote odločajo o organizaciji svojega dela in sa- moupravljanja, o sredstvih za ob- navljanje in razširitev materialne osnove, odločajo o delitvi dohod- ka, o uporabi skladov ter o delitvi osebnih dohodkov; urejajo sodelo- vanje z drugimi enotami, odločajo o namestitvi novih delavcev, o za- sedbi delovnih mest, o možnostih za nadaljnje izobraževanje svojih članov, o socialni zaščiti svojih članov, ustvarjajo skupni dohodek in skrbijo za izpolnitev svojih na- log in obveznosti. Delavski svet podjetja zasleduje, analizira in ocenjuje izvrševanje dolžnosti in pravic delovnih enot ter usmerja njihovo aktivnost s pri- poročili. V slučaju, da zbor delov- ne enote ne sprejme priporočila, mora o tem obvestiti delavski svet in obrazložiti, zakaj ne. Delovni ljudje v delovnih eno- tah uresničujejo svoje pravice ne- posredno preko zbora delovne eno- te, posredno pa preko organov upravljanja. Zbor delovne enote je najvišji organ samoupravljanja v delovni enoti in le-ta odloča o vseh vprašanjih delovne enote. Sicer je ta proces upravljanja v delovnih enotah šele v povojih in je odvisen v dokajšnji meri pred- vsem od delovne enote in splošnih družbenih pogojev in vplivov. Jas- no je, da mora biti prav družbeni vpliv na nenehno razvijanje in po- glabljanje samoupravljanja trajen in vseskozi progresiven, kajti v nasprotnem primeru lahko prihaja do utrjevanja starih odnosov v de- lovni organizaciji, kar je nezdravo in vodi do številnih neljubih in ne- potrebnih zapletov, ki imajo za po- sledico samo zaviranje družbenega razvoja. PLENUM ZVEZE TEKSTILCEV SLOVENIJE NA POLZELI Rešitev: vecja storilnost previsoke izvozne obveznosti pov- zročajo velike težave. v soboto je v tovarni nogavic na POL2ELI zase- •^al plenum zveze inženirjev in teh- "^ikov tekstilcev slovenije. obrav- "^avali so predvsem uvozno izvozne t^kjave, vprašanje kakovosti proiz- vodov, odpuščanje proizvajalcev in ••odobno. Predsednik zveze tekstilcev Jugo- slavije ing. Jože Kolarič je orisal ^^^lo in položaj tekstilne industri- ja v gospodarstvu Slovenije in pou- ^^ril nujno potrebo modernizacije, ^ai" pa bo spričo sedanjih delitvenih ^'azmerij (24 odstotni prometni da- v^k, nizki skladi, nesorazmerja med Ustvarjenim narodnim dohodkom in P^^'bnimi dohodki) vsekakor težko izvedljivo. Menil je, da bi rentabil- !^^>st tekstilne industrije vsekakor večja, če bi čimprej rekonstrui- rali oplemenitilnice v MTT Maribo- I}^' Tekstilindusu v Kranju in TT Prebold. y razpravi so udeleženci naglasili ezave zaradi visokih izvoznih ob- ^^nosti in zaradi težav z uvozom I^^Pro-materiala in surovin. In reši- ^v: večja storilnost in boljša kako- ^sf, ne pa odpuščanje direktnih PJ^oizvajalcev. Plenum je bil mišlje- nja, da člani ZITT ne morejo in ne ^^ejo biti toliko zavzeti zgolj z go- Podarskimi cilji in racionalizacijo, Ijan^^ imeli časa za samouprav- —an po turističnih postojankah zgornje savinjske Gostov še ... jj; Mo Je drugega dne naše letošnje izjemne po- mladi, ko smo si vzeli sonce v celodnevni zakup. Meliko smo drseli z avtom v rosno jutro. Letuš, Mozirje in že smo pristali pri Jakiju - atraliciji Zgornje Savinjske doline. reportažni zapis^ Zatekli smo ga v ateljeju sredi množice dokončanih in nedokončanih siik. Ni bilo treba besed, iz samo- všečnega in samozaverovanega po- gleda umetnika smo povzeli, da šte- vilne siike, ki se sušijo na policah in po tleh, pomenijo milijone. Torej, do- nosna >k>brt« ki jo moraš spoštovati, čeprav nimaš slučajno preveč smisla za tovrstno izživljanje čopiča ali pa- lete na lesonitnih ploščah. To, kar najtežje doumeš je, da se sredi idili- ke bogatih gozdnatih pobočij in po- zelenelih prodnatih tal, ki jih reže Savinja, srečuješ z izrazom groze so- dobnega človeka. Sicer pa je z umet- niki, ki gredo samosvoje smeri, ved- no križ — so moda in zanikanje, so zanimivost in nerazumevanje — toda so. Čas nas preganja. Mimo Nizke in Grušovlja, Radmirja in Ljubnega smo se znova ustavili v Lučah. Občutek mučne praznine v želodcu smo si od- pravili pri Jezernikovih. Gostišče »-Raduha« nam je že dolgo pri srcu. V tem gostišču vedo, da so gastro- nomski užitki nomadskih turistov najboljša reklama in ni mogoče za- nikati, da žanjejo dober sloves. Pa ne le za prehodne goste. Imajo tudi tujske sobe s skupaj 20 ležišči. In ce- na penziona. Znosna je: 1.800 dinar- jev. In oprema sob: okusno, lepo po- hištvo. Vsekakor je >>Raduha« pri- vatno gostišče, ki lahko služi marsi- kateremu družbenemu gostišču za zgled. Toda tako »-Raduhi« kot dru- gim, ki letos pričakujejo dohodek od turizma, je letošnja pomlad slabo ustregla. Gostov še ni. Sicer se na- povedujejo, a šele za drugo polovico julija. Sezona pa je v osrčju gora kratka in ne le pri Jezernikovih, tudi drugod so mišljenja, da bo letošnji turistični dohodek slab. Dobre četrt ure od Luč, v smeri Solčave pa smo se ustavili na malem parobku nad Savinjo pri Ježevih. Pe- tra ni bilo doma. Soproga in mati, ki jih šteje že nad osemdeset, pa sta nam pokazali dvoje poslopij, kjer imajo skupaj s svakinjo urejenih 16 ležišč. Ježeva mama pravi: »Takole se mujamo, da bi kaj zaslužili. Lju- dem je zelo všeč pri nas, posebej ino- zemcem.« In kaj Ježevi nudijo gostom. Lepe, lične sobe v alpskem stilu, domačo jedilno sobo s krušno pečjo, malo knjižnico, televizor, nasad malinov- ja, bližino Savinje s prodišči in edin- stven mir. »Dobili smo kredit,« je dodala Je- ževa mama, »a ne vem, kako bo kaj letos?« »Ali so gostje kaj izbirčni pri hra- ni?« i »Ne. Obratno, naša domača pre- hrana jim je strašno všeč. Nekateri so se toliko navduševali nad žganci, da smo jih morali kar večkrat sku- hati — posebej so jim bili všeč aj- dovi!« Tudi mi smo si jih zaželeli, toda čas je hitel in kmalu zatem nas je zaustavil stop znak pri Robanovi kmetiji. Izmenjali smo nekaj spomi- nov z Jožem Robanom in že nam je dovolil, da s fičkom krenemo v Ro- banov kot in oskrunimo tišino v osrč- ju v nebo skrepenelega kamenja. Prenovljena hiša pod vznožjem Ro- banove stene, Ojstrice, Devic in Stre- lovca je na stežaj odprta gornikom in tu se srečaš s takšno tišino, da bi v njej, vajen vsakdanjega trušča, oglu- še!. Ko si zamisliš, da bi ta kot lahko posejal s hoteli in modernimi turisti, se zgroziš in zazdi se ti, da bi bilo to skrunjenje. Nazaj grede smo poklepetal! z Tlo- banovo mamo, ki jih ima že nad 90 let. In ko sem povprašal, kako ji kaj gre, je dejala: »Gre že gre, le bolj težko morem pomagati.« Solčava je že za nami. Pri Logar- jevih je vse polno šolarjev. Bližajo se počitnice. Rednih, stalnih gostov pa je malo. Vreme je slabo. Podobno je pri Celjskem planin- skem domu in prav tako pri Plesniku. Novo zgrajeno gostišče je na lepem prostoru. 20 ležišč, prostorna gostin- ska soba in prijeten vrtni prostor. V Logarski je šele sedaj spomlad. Bezeg se šele razcveta in prav tako hruške in drugo sadje. Vrhovi in pobočja Ojstrice ter Planjave so še od»ti z ve- likimi zaplatami snega. Pri Plesniku smo kosili. Dobro ko- silo za 800 dinarjev. Znosna cona za planinsko gostišče, kjer morajo sko- ra.) vse nabaviti. Strežba: odlična. Vsi domači se bavijo z gostinstvom. Po- maga tudi hčerka, ki študira v Ce- lju. »Ne gre drugače,« je dejal Ple- snik. »Saj veste. Precej sredstev sem vložil v to gostišče in ne vem, kdaj se mi bo začelo vračati. Letos bo sla- bo. Vse prehitro bo teh nekaj lepih dni mimo.« In še nam je pravil o svojem očetu, starem Plesniku, ki je umrl pred tre- mi leti. Najzanimivejše je bjl vseka- kor njegov razgovor s Titom, ko je prišel k njim. Popoldansko sonce nas je lovilo na serpentinah nove gozdne alpske ce- ste, ki vodi nad Matkovim kotom proti Pavličevem sedlu. Ta cesta bo odprla nov maloobmejni prehod, zbližala Logarsko s sosednjo Avstri- jo in tudi kmetom, ki živijo na tem predelu, olajšala stike z dolino. Pri Ziboltu smo. Višina 1.09.5 me- trov. Ena med redkimi visokimi kme- tijami. Doslej še nisem našel tako ču- dovitega prostora, kjer bi človek vsa- ko leto za dlje časa našel resnični mir in počitek. Razgled je edinstven. Vsi vrhovi Savinjskih alp v snežni odeji; velika hruška pred hišo in ne- kaj češenj v bližini v belem cvetju, samoten grm španskega bezga višnje- vo cveti, na hruški velik kos železa, ki je pred leti, ko je bilo na domu sedem otrok, služil za klicanje h ko- silu in k večerji; veliki razsežni go- zdovi, ki večno šumijo in blagodej- na tišina, ki se ji moraš šele priva- diti. In kaj pravi Zibolt. »Zaenkrat imam eno sobo že urejeno. Rad bi pričel s kmečkim turizmom. K meni so in še prihajajo številni gostje, ki biva- jo v Logarski dolini in pravijo, da Robanova mati, s svojima sinovoma pred domačijo »Nočem se slikati!« — »Z mano?« je vprašal Jaka z nasmehom. »No, pa naj bo!« je pristala Ježeva mama. bi radi preživeli tukaj nekaj časa. Toda, zavedam se, da žena, ki dela v hlevu, ne more istočasno gospodi- njiti. Imava troje otrok, a ti so še premajhni.« Torej ima materialne pogoje, a ni- ma subjektivnih, bi dejali. In če se ozremo nazaj na našo da- našnjo pot. Obiskali smo dolino, ki ima enkratne, edinstvene pogoje; do- lino, ki bi lahko sprejemala še in še v kratki letni sezoni, dolina, ki bi lahko postala tudi turistični pojem v zimskem času. Za to pa so potrebna sredstva, potrebno razumevanje in volj^posameznikov in dobra rekla- ma — in ne nazadnje, dobra cesta. Sicfer pa je bil to bežen obisk. Vse preveč nas je preganjal čas. Ko bom imel čas, bom sam odšel v Zgornjo Savinjsko dolino in si dodobra ogle-' dal kot turist, kot počitniškar in brž-' čas bom takrat še bolj kot danes znal ceniti njene lepote. J. Klančnik »Naš kruh so gozdovi in pašniki, rad pa bi začel tudi s turizmom,« pravi Zibolt... SEJA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI V ŽALCU Premala obratna sredstva (Nadaljevanje s 1. strani) Poseben problem pa stoji pred tekstilno industrijo žalskega območja. Tako so v TT Prebold v maju morali ustaviti proizvodnjo za štiri dni in so delavci bili na kolektivnem plačanem dopustu. Pomanjkanje deviz pa še slabša stanje, prav tako pa pomanjkanje iz- bire potrebnega materiala. Tako so morali vzeti bombaž boljše kakovosti, kar pomeni za 100 do 180 dinarjev višjo ceno pri kilo- gramu, poleg tega pa druge predilnice, ki dobavljajo prejo, ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti, kajti predilnice prejo raje izva- žajo, ker je to zanje stimulativneje. Jasno je, da TT Prebold upravičeno pred- videva zmanjšanje proizvodnje. Devizna de- ficitarnost je osnovni problem, pridružujejo pa se mu še manjši uvoz bombaža ter pro- blem pomanjkanja dinarskih sredstev, kajti vsa uvozna podjetja zahtevajo ob naročilu takojšen avans. In »Juteks«? Tu ni problem zalog nedovr- šene proizvodnje, kajti inozemski trg išče jutine izdelke in je pomanjkanje na doma- čem trgu močno občutno. Problem so pre- majhne in preveč desortirane zaloge. Pod- jetje ima težave z uvozom jutinega vlakna in je bilo prisiljeno prevzeti predelovalni posel za tuje firme — to se pa odraža pri skladih; pri takem poslu se ne ustvarjajo. Bil ■ je torej le izhod v sili, kajti v nasprotnem primeru bi podjetje v letošnjem letu stalo najmanj mesec ali dva. Kot kaže, je trenutno še najboljše pri pro- izvajalcih nogavic na Polzeli. Sicer pa je tudi tu stanje le trenutnega značaja, "kajti kot ka- že, bo tekstilna industrija dobila le polovi- co potrebnih deviznih sredstev in večanje nedovršene proizvodnje je zaradi motenj v .izbiri surovin v porastu že sedaj. Težava pa je pri obratnih sredstvih. Blago tovarne je odvisno od sezone in podjetje nujno dela na zalogo, zato bo potrebovalo okrog 700 mili- jonov obratnih sredstev. Izvoz je trenutno v zastoju zaradi zakasnelega sklepanja po godb. Restrikcija obratnih sredstev pa je močno prizadela tudi kmetijski kombinat v Žalcu. Kreditirana je predvsem odkupna dejavnost, medtem ko v lastni proizvodnji gre le za na- bavo materiala. V kmetijstvu je vprašanje nekritja osebnih dohodkov posebej pereče, ker traja proces proizvodnje celo leto (kar porneni praktično celoletno nedokončano proizvodnjo). Najostreje so restrikcijski ukrepi prizadeli predvsem gradbeno dejavnost — omejevanje investicij vpliva na naročila in rešitev bo v manjšanju števila zaposlenih. Tudi trenutno stanje obrtnih podjetij v žalski^ občini je izredno pereče. Obrtni cen- ter Žalec je sklenil, da bodo v juniju izko- ristili vsi delavci dopust in da bodo pričeli z enoizmenskim dclovnikom. Imajo premalo obratnih sredstev in pojavlja se težnja, da opustijo deficitarne dejavnosti (čevljarstvo, pečarstvo, dimnikarstvo in reklam-foto ser- vis). V tem položaju se je rodila težnja po združitvi z obrtnim centrom v Preboldu. Invalidska delavnica na Vranskem pa tre- nutno ne dela in so delavci na kolektivnem neplačanem dopustu. Prizadel jih je odlok o zmrzovanju cen in tako so sc jim nakopi- čile prevelike zaloge. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE mn PRizMVAi^mE v OBCmi NAJ BI ČIMPREJ RAZŠIRILI MALOOBMEJNI PROMET NA ZADNJI SEJI JE OBČINSKA SKUPŠČINA V MOZIRJU SPREJELA DVA POMEMBNA ODLOKA ZA BORCE NOV IN ZRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA. GRE ZA ODLOK O PRIZNAVALNINI BORCEM IN AKTIVI- STOM NOV IN POSEBNI POMOCi ZA ŠOLANJE NJIHOVIH OTROK TER ODLOK O VIŠINI DENARNE POMOCi ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NA- SILJA. Tako bo denarna mesečna pomoč borcem in aktivistom znašala od 5 do 25 tisoč dinarjev in njihovim svojcem od 5 do 15 tisoč dinarjev; višina bo odvisna od zdravstvenega in social- nega stanja upravičencev; denarna pomoč za šolanje otrok pa 20 tisoč dinarjev mesečno. Po tem odloku bo v mozirski občini prejemalo prizna- valnine dkrog 80 upravičencev. Žrtve fašističnega nasilja brez last- nih dohodkov bodo prejemale pomoč do 15 tisoč dinarjev, tiste z lastnimi dohodki pa manj. V nadaljevanju so člani obeh zbo- rov razpravljali o 9,3 odstotni stopnji osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in sprejeli sklep z ve- ljavnostjo od. 1. julija dalje. Na zadnji seji so se zedinili za od- pravo družbeno investicijskega sklada občine, potrdili so letni davčni račun za lansko leto in soglasno sklenili, da siklad za finansiranje šolstva II. stopnje nadaljuje svoje delo kot med- občinski sklđd. Iz poročila o delu občinskega sod- nika za prekrške je razvidno, da je prekrškov vse več, saj je bilo lani 852 primerov ali kar za 202 več kot v letu 1963. Največ je poraslo število cestno prometnih prekrškov. Skupščina se je posebej izrekla za čimprejšnjo razširitev maloobmejnega prometa s sosednjo republiko Avstri- jo. 2al je po sporazumu o maloobmej- nem prometu zajeta le polovica kra- jev mozirske občine. To pa nikakor ni najboljša rešitev, kajti mozirska občina je zaokrožena celota, omejena z naravnimi mejami in bi bili vsi kraji občine primerni za moloobmejni pro- met. Prav tako pa so bili odborniki mišljenja, da je odprtje maloobmejne- ga prehoda'tia Pavličevem sedlu nad Logarsko dolino izredno pomembno za turizem Zgornje Savinjske doline. -er V Žalcu so v teku ureditvena dela mesta, ki jih nekoliko onemogoča slabo vreme. Dela bi namreč morala biti zaključena do praznovanja občinskega praznika. Posnetek prikazuje delavce pri urejevanju ulice na glavnem trgu, kjer je bilo nekoč makadamsko postajališče za avtobuse. Foto: J. Sever GRADNJA CESTE z LASTNIMI ROKAMI ZADRECANI so DOSLEJ ŽE DOBRO POLOVICO CESTE OD NAZAR- JA DO GORNJEGA GRADU ASFALTIRALI Z LASTNIMI SREDSTVI. CE BO- DO TAKO NADALJEVALI IN BO TUDI OBCINA IMELA KAJ VEC SRED- STEV ZA POMOC, LAHKO PRIČAKUJEMO, DA BO TUDI ODSEK V ZGOR- NJI SAVINJSKI DOLINI ZANIMIVEJŠI ZA TURISTE IN BREZ PRAHU. Z akcijo so pričeli pred dvemi leti. Zadrečani so si zastavili nalogo: zbra- ti moramo sredstva, kajti ni prav, da bi zaostajali za Rečičani in Ljubenci. In uspeh akcije: v kratkem času so zbrali nad 600 kubičnih metrov lesa. Sprva so mislili predvsem na naselja in tako je stekla asfaltirana cesta sko- zi Bočno in Šmartno ob Dreti v vred- nosti nad 30 milijonov dinarjev. Pre- ostali del stroškov za, modernizacijo pa je krila občina in glospodarske or- ganizacije. Uspeh je občane navdušil in tako so lani nadaljevali z akcijo zbiranja lesa, da bi povezali preostale štiri ki- lometre med Bočno in Gornjim gra- dom in med Bočno ter Šmartnim ob Dreti. Akcija je znova uspela. Dola bodo vredna okrog 30 milijonov, z de- lom pa bodo pričeli te dni. Ko bodo asfaltirali ta odsek, bo dobra polovica ceste Nazarje—Gornji grad asfaltirana. To je vsekakor ve- lika pridobitev za razvoj turizma v tem delu mozirske občine. Posebej pa je to pomembno, ker kaže, da prav s takšnimi skupnimi akcijami šele pri- de do izraza prava podoba občine in delo občinske skupščine. In prav pri- mer v Zadrečki dolini, ki je letos spro- žili podobno akcijo med prebivalci ob zgornjem toku Savinje, je ne le hva- levreden odnos občanov do skupnosti in skupnih koristi, temveč lahko to postavimo kot zgled gospodarjenja in družbenega upravljanja pri reševanju skupnih problemov. -er V Šempetru v Savinjski dolini je v zadnjih mesecih kot čez noč vzniklo novo naselje eno — ali — več stanovanjskih hiš. Prostor za stanovanjskimi bloki ob avtocesti se je tako spremenil v naselje, ki iz dneva v da«? spreminja svoje obličje. Posnetek prikazuje še nedograjen stanovanjski blok, pred katerim so vidni že temelji za tri individualne hiše. Foto: J. Sever VOLITVE V ZADRlŽm SVET V nedeljo so volili polovico članov zadružnega sveta kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Volitve so bile v ekonomskih enotah Bistrica ob Sotli, Imeno, Pristava, Rogaška Slatina, Mesnine, »Sad-rsok« Kostrivnica in Prevozništvo. V preostalih ekonom- skih enotah članov zadružnega sveta niso volili, ker so bili njihovi pred- stavniki na lanskoletnih volitvah iz- brani za dobo dveh let. V ekonomski enoti Kozje so v ne- deljo izbrali tudi polovico novih čla- nov sveta ekonomske enote. V dru- gih ekonomskih enotah sveta niso volili, ker zaradi majhnega števila zaposlenih opravlja vlogo sveta eko- nomske enote celoten kolektiv. Med novimi člani zadružnega sve- ta je tudi več žensk, mladine in ko- operantov. -pk Posvetovanje Delavska univerza v Mozirju je skupno z občinskim sindikalnim svetom organizirala posvetovanje o novem zakonu o delovnih razmer- jih. Delovne organizacije so želeli tako seznaniti z novostmi tega za- kona, ki jih^ je treba čimprej upo- števati in,uresmčiti. PREDAVANJE O PROMETI V šmarski občini bodo avtcAioto društva, društva ljudske tehnike in združenje šoferjev in avtomehanikov pripravila za šolarje predavanja o varnosti prometa. Vsako društvo je zadolženo za izvedbo predavanj na eni izmed šol. Na šolah bodo organi- zirali tudi preizkušnjo znanja cestno- prometnih predpisov in tekmovanja v praktični vožnji s kolesom. Razen šoferjem bodo društva raz- lagala temeljni zakon o varnosti pro- meta na javnih cestah še voznikom motorni!^ vozil in drugim občanom. Pomembno mesto v petmesečni ak|::iji naj bi imelo tudi negovanje humanosti in pozornosti voznikov motornih vozil, zlasti do starejših ljudi. RAZPIS GOSTINSKA ŠOLA V CELJU bo sprejemala v šolskem letu 1965-66 učence za poklic KUHAR in za po- klic NATAKAR. Šolanje bo tri šolska leta. Pogoji za sprejem v šolo so na- slednji: 1. starost od 15. do 18. let, . 2. dokončanih 8 razredov osnovne šole, 3. telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oz. natakarja. Za sprejem v šolo se morajo kandi- dati pismeno prijaviti do 29. junija; v primeru naknadnega sprejema pa do 20. avgusta. K prijavi je treba priložiti: a) potrdilo o rojstvu, b) zdravniško spričevalo, c) spričevalo o dokončanem 8 raz- redu osnovne šole. Učenci, ki nimajo stanovanja v Ce- lju ali v okolici, naj si preskrbijo stanovanje v internatih — domovih. Za vse informacije se obračajte na upravo šole, Celje, Ulica 29. novem- bra št. 12. EKONOMSKA ŠOLA V CELJU sprejme v prvi razred oddelka za od- rasle za šolsko leto 1965-66 35 sluša- teljev, ki so uspešno dovršili popolno osnovno šolo oziroma nižjo gimnazijo in so do 1. septembra 1965 stari nad 20 let ter zaposleni v stroki, za katero izobražuje šola. Prijave za vpis (na obrazcih DZS, št. 1,50), kolkovane z din 50-sprejema uprava šole do 24. junija 1965. Prijavi mora biti priloženo: rojstni list, zad- nje šolsko spričevalo, mnenje oziro- ma priporočilo gospodarske organi- zacije (podjetja), urada ali ustanove z navedbo delovnega mesta in delov- nega staža kandidata in izjava o pla- čilu šolnine, ki bo znašala za šolsko leto 1965-66 predvidoma S.OOOdin me- sečno. Seznam sprejetih kandidatov bo objavljen 28. junija 1965 na razglasni deski šole. Ravnateljstvo NA GLASBENI ŠOLI V CELJU bodo sprcjciimi Izpiti V TOREK 22. junija, od 9. do 10. In od 16. do 17. ure. Sprejemamo učence za violino, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, trobento, rog, pozavno, solopetje, klavir in kitaro JAKA SLOKAN: OD CELJA DO ŽALCA, PA SE KAJ DLJE II. D tugi stavek, ki ga želim osvet- liti iz publikacije LEPO MESTO z dne 25. 4. 1965, se glasi: »Posebno obdobje se je pričelo v preteklem sloletju, ko se je pojavil hmelj«! Kaj se pravi: »hmelj se je poja- vil«? Pojavljal se je pred pol stoletja — ali nekaj takega — tolovaj Jože Guzaj! Od Žusma do Celja, pa še kaj dlje! Divji hmelj pa je nastal po vsem svetu takrat in tako kot — splošno rastje. Veščino, kako ga je moč uporabljati v zdravilne namene, so prenesli iz Azije v Evropo — Stari Slovani; da, tja v zahodno Evropo! Na domala enaki strokovni višini so ga gojili — kultivirali — povsod tam, koder so se najprej naselili naši predniki ... In, končno, zakaj se je »hmeljarija« vkoreninila — praiv v Spod'nji Savinjiski dolini? In, kdaj? Moj v CT odmerjen prostor sem že skoraj izčrpal, zavoljo tega prav na kratko! Ko se je začela razkrajati fevdal- na agrarna struktura, se je začelo uveljavljati individualizirano kme- tijstvo, predvsem z uvajanjem no- vih kultur in bolj smotrnih oblik kmetovanja. Za nas velja ta »nova kultura«: HMELJ. To pa je bilo pred dvema stoletjema — v obdob- ju, ko so začeli ustanavljati KME- TIJSKE DRUŽBE — (Celovec 1764 — Gradec in Gorica 1765 ter Ljub- ljana 1767). Toda, kdo bi se le ukvarjal z »nečim takim«, ko pa se \>ojda ta- ko lepo sliši in bere, da so »pri- nesli« k nam viso učenost od »za- hoda«?! Germanski fevdalci?! Zapiki III. Zdaj še tretji »napadeni« sta-/ vek iz članka v LEPEM MESTU: » ... z nastankom žalske komune, ki je dala gospodarsko homogenost zahodnemu delu celjske doline ...« Sodim nedvomno med tiste prve javine delavce po NOV, ki smo »zastavili pero« in »dvignili glas« med mnogim drugim tudi za indu- strializacijo in socializacijo kmetij- ske proizvodnje in znotraj nje še predvsem proizvodnje hmelja, ki je dosegla izredino visoko stopnjo razvoja, vendar gornjega stavka si ne bi nikoli drzml napisati! Najprej, »celjske doline« sploh nikdar ni bilo, potem pa — »za- hodni del celjske kotline« je ven- darle precej večji od območja žal- ske komune! ALi morda ne?! Morda se bo še kakšna bralka aili bralec CT spomnil mojega sikromnega komentarja na ljubljan- skem večernjem Raddjisikem dnev- niku 3. junija lani? Naj gre v zapis — nespremenjen! »IS Skupščine SRS je obravnaval med drugim tudi predlog Zakona o spremembi zakona o območjih okrajev in občin v Sloveniji. V bi- stvu gre za določitev območja mest Ljubljane in Maribora, ki sta raz- deljena na več občin; za razširitev območja mest Celja, Kopra, Laške- ga, Krškega in Šoštanja; za preime- novanje občine Gornje Radgone ter za prav poseben primer v naši pravni praksi: za določitev kraja Žalec, ki je veljal doslej kot »TRG«, za »MESTO« in seveda hkrati tudi za določitev njihovega območia. Žalec bo tako v bližnji prihod- nosti — najmlajše slovensko me- sto. Res je, da v naši povojni pravni ureditvi »MESTO« — razen Ljub- ljane in Maribora — nima poseb- nega upravnopolitičnega položaja, Zakon o območjih okrajev in občin v Sloveniji pa vendarle posebej opredeljuje »MESTA« in določa njihova območja v okviru posa- meznih občin. Večidel vpliva odločilno — tra- dicija. Ne glede na vse to pa ima ozna- ka »MESTO« dejansko določen po- seben pomen pri obravnavanju nje- gove problematike, zlasti pa neka- ko nujno, še bolj poudarja izjemno pozornost za komunalno in urbani- stično urejevanje zadevnega kraja — mesta. V žalskem primeru je določitev kraja za »MESTO« predlagala ob- činska skupščina. Pri tem se je oprla na nekakšno »ZGODOVIN- SKO PRAVICO«, hkrati pa na zah- tevo silnega tempa v krajevnem razvoju. Žalec se namreč — kot gospodarsko in upravno središče Spodnje Savinjske doline — izred- no hitro razvija. Po že izdelanem in odobrenem urbanističnem pro- gramu se bo Žalec povečal — gle- de na število prebivalcev za več kot trikrat. Pa tradicija? Znanstvena zgodo- vina pozna Žalec kot eno najsta- rejših naselij — še daleč pred Rim- ljani. »JANTARSKA CESTA«, se- ver-jug, je šla skozi Savinjsko do- lino in prek Trojan proti morju ... leta 1265, torej polnih 58 let pred Celjem kot »TRGOM«. Res ga je Celje pozneje na moč prehitelo — največ zavoljo neprimerno ugod- nejše zemljepisne lege (križišče komunikacij, cest in železnice, ter stečišče voda, Savinja, Voglajna in Ložnica). Žalec je bil v obdobju zadnjih 100 let gospodarsko dovolj trden, da se je lahko — kot najmočnejša trdnjava na takratnem Slovenskem Štajerskem — uspešno in pogumno upiral poskusom nasilne germani- zacije. Drugi SLOVENSKI TABOR je bil v Žalcu — leta 1868 — komaj me- sec za prvim v Ljutomeru. Največji razmah pa je Žalec do- živel po drugi svetovni vojni s tek- stilno tovarno JUTEKS, s Tovarno KOVINSKIH IZDELKOV, z novo organizacijo — KMETIJSKIM KOMBINATOM —, ki praktično na območju celjske in žalske komune pospešeno modernizira vso druž- beno in hkrati z njo tudi vso za- sebno kmetijsko proizvodnjo. Za upravno središče takega ob- močja pa je naslov MESTO — ute- meljen!« Svojo dopolnilno kritiko članči- ča v publikaciji LEPO MESTO z dne 25. 4. 1965 zaključujem z jav- no zahtevo, da kaže o nečem ta- kem, kot je proglasitev Žalca za mesto, prav zavoljo bližajočega se zadevnega praznika, poročati bolj skrbno, če že — skrčeno v skrom- nih/stavkih! Šolstvo v laSki občini Težave[ii položaj VELIKE INVESTICIJE NE PRINAŠAJO REŠITEV Po reorganizaciji osnovnega šol- stva so sedaj na območju občine La- ško popolne osnovne šole v Laškem s 754 učenci, Rimskih Toplicah z 286 učenci in v Radečah s 600 učenci. Te šole imajo 7 podružničnih osnov- nih šol, ki jih obiskuje 367 učencev. Pouk na podružničnih šolah se vrši le do 4. razreda. S področij, kjer so avtobusne zve- ze, se učenci vozijo v šolo z avtobu- som, za kar prispeva tudi občina v obliki regresa svoj prispevek. Zlasti pozimi, ko je visok sneg, je težje z učenci iz hribovitih področij občine, ker morajo v šolo peš, pri čemer prepešačijo dnevno tudi preko 20 kilometrov. Poleg teh osnovnih šol je na ob- močju občine Laško še 5 osemraz- rednih šol, ki so sicer samostojni šolski zavodi, nimajo pa pogojev, da bi se razvili v popolne osemletke. Tako je v občini Laško 15 osnovnih šol, ki jih obiskuje 2.477 učencev. Vzdrževanje šol predstavlja za ob- čino veliko breme, saj bo samo v le- tošnjem letu uporabljeno v te name- ne samo za osnovnošolsko dejav- nost preko 224 milijonov din, kar je za 42 odstotkov več kot lani ali 90.440 din na posameznega učenca. Potrebe za investicije pa zdaleč pre- segajo trenutne zmožnosti oziroma razpoložljiva sredstva, zato bo v letu 1965 za te namene zelo malo sred- stev. Od vseh šol ima pogoje za uspe- šen pouk le i>opolna osemletka v Radečah; osemletki v Rimskih Top- licah in Laškem sta glede tega v znatno slabšem položaju, zato že resno razmišljajo, da bo treba slej ko prej pristopiti h gradnji novih šolskih objektov tako v Laškem kot v Rimskih Toplicah. Zelo slabe delovne pogoje ima tu- di osnovna šola v Reki in Vrhu, zla- sti pa v Brezi, kjer število učencev nenehno raste, učilnici sta pa samo dve, zato se bo v naslednjem šol- skem letu po vsej verjetnosti pouk moral vršiti že v 4 izmenah. Zatega- delj bo treba takoj najti rešitev v dozidavi nove učilnice. Učna mesta v šolah so kolikor to- liko zasedena, trenutno nezasedena mesta pa bodo v letošnjem letu več- ji del zasedli štipendisti. Šolanju uč- nega kadra posveča skupščina obči- ne veliko pozornost, saj bo v te na- mene v letošnjem letu porabila bli- zu 6 milijonov dinarjev. šolske mlečne kuhinje so z ukinit- vijo pomoči, ki jo je prispevala mednarodna organizacija CARE, prišle ponekod v velike težave, kot posledica tega so na nekaterih šo- lah prenehale poslovati. Občinska skupščina je s tem v zvezi sprejela sklep, da ukinitev te pomoči ne sme vplivati na poslovanje mlečnih ku- hinj, zato je v te namene zagotovila v letošnjem proračunu 8 milijonov dinarjev. Na osemletki v Radečah in v Rimskih Toplicah so to vpraša- nje postavili kot osnovno vprašanje šole in so poleg mlečne kuhinje ustanovili še šolske kuhinje, v ka- terih za učence iz oddaljenih krajev pripravljajo tudi kosilo. V Laškem obstaja tudi pfosebna osnovna šola, v katero je vključenih 33 učencev z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Glede na slabe pogoje je vpis v šolo omejen, zato se že več let zapovrstjo pojavlja po- treba, da bi v doglednom času pri- stopili k ureditvi novih prostorov, ki naj bi po možnosti imeli tudi svoj internat, že pred leti izvedena anke- ta je pokazala, da bi gradnjo šole lahko izvedli le v medobčinskem so- delovanju, ker bi kapacitete nove šole zadoščale tudi za sosedne obči- ne. Glede drugostopenj-skega šolstva si občina Laško prizadeva, da bi za letošnje leto zagotovila potrebna fi- nančna sredstva. Ker teh v proraču- nu ni bilo dovolj, bodo manjkajoča sredstva v te namene prispevale go- spodarske organizacije, ki so s tem v zvezi že sprejele svoje obveze. Ta- ko bodo po predvidevanjih zbrali (tudi sredstva iz proračuna občine) preko 58 milijonov dinarjev. T. K. NA KOZJANKSEM JE PROBLEM ŠOLSTVA ZELO PEREC. Z DOGRADITVIJO OS- NOVNE ŠOLE, KI SO JO PRIČELI GRADITI LANI V KOZJL, BO TA PROBLEM VSAJ DELNO REŠEN. PRI GRADNJI ŠOLE SODELUJEJO OBČANI IN DELAVCI GOSPODAR- SKIH ORGANIZACIJ S PROSTOVOLJNIM DELOM. FOTO: J. SEVER Tekmovanje mladih matematikov že več let se vršijo tekmovanja iz matematike za dijake 6., 7. in 8. raz- redov osnovnih šol. S tem vzpodbu- jamo vse tiste dijake, ki matemati- ko dobro obvladajo, k intenzivnejše- mu delu. Letos je tekmovanje mate- matikov organiziral zavod za PPS ob sodelovanje okrajne zveze prija- teljev mladine in ljudske tehnike. Okrajnega tekmovanja, ki je bilo 26. aprila se je udeležilo 91 učencev iz osnovnih šol bivšega celjskega okra- ja. Komisija, ki je naloge izbrala in potem ocenila, je razdelila nagrade naslednjim učencem: Koželjnik Marjana, 8. razred (osnovna šola Šoštanj I); štokovnik Jožica, 8. raz- red (Velenje I); Baša Borut, 8. raz- red (Celje II); Steblovnik Konrad, 7. razred (Šmartno ob Paki); Arlič Breda, 7. razred (Velenje II); Bauer Marjan, 7. razred (Žalec); Govedič Miran, 6. razred (Celje III); Kaste- lic Janez, 6. razred (Celje II). Letos je bilo prvič tudi tekmova- nje matematikov za 8. razrede v re- publiškem merilu. Na tem tekmo- vanju je sodelovalo 26 učencev iz našega okraja. Iz vse republike pa jih je bilo li5. Tekmovanje je bilo 30. maja v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novi ^rici istočasno; učenci so reševali Popolnoma enake naloge. Posebna ^omisija je naloge ocenila in priso- J*.'la: I. nagrado Bonač Mirku (Ljub- 'jana, osnovna šola Prežihov Vo- l^anc), II. nagrado Baša Borutu (Ce- [je, osnovna šola II), III. nagrado J-vahte Mirku (Slovenska Bistrica), Y- nagrado Kikec Borisu (Sloven- ska Bistrica). v Za lep uspeh je bilo pohvaljenih n učencev, med njimi tudi Her- j^^g Drago iz Celja (III. osnovna šo- , ^^estitamo vsem nagrajenim in po- hvaljenim, istočasno pa se zahvalju- lerno vsem prosvetnim delavcem, ki ^ dali tem učencem pobudo za po- stobljen študij iz tega predmeta. Komisija zh tekmovanje Vagrade pionirjem - risarjem v počastitev dneva mladosti je Mestna ljudska knjižnica v Celju raz- pisala nagrade za najboljše risbe, ki prikazujejo določeno osebo ali prizor iz mladinskega čtiva. Na ta razpis je prejela 40 risb iz Celja, Letuša in Le- sičnega. Pregledala jih je žirija, ki so v njej bili zastopani slikarji, pedagogi in knjižničarji. Prejšnji petek je upravnica Mestne ljudske knjižnice Marica Zorko ob spodbudnih besedah mladim risarjem v prostorih Pionirske knjižnice raz- glasila izid natečaja in jim izročila nagrade oziroma izplačala odkupljene risbe. Te bodo dobile svoje mesto na stenah P'onirske knjižnice. Medtem je predsednik žirije Fran Roš pionirjem pojasnil kriterije, upoštevane pri od- ločitvah ocenjevalne komisije. Spre- govoril je o kulturnih dobrinah, ki človeku bogatijo življenje, in vred- nost teženj k lastni kulturni tvornosti. Za risbe, ki so izpričevale prisrčno otroško samoniklost ob dovoljni teh- nični spretnosti, so prejeli: 1. nagrado 5000 din Blaž Kolman^ 5. a razred osn. šole Poluie, za prizor iz »Bratovščine Sinjega galeba« (Se- liškar); 2. nagrado 4000 din Jožica Delost, 6. a razred osn. š. Polule, »Povest o muli« (Seliškar); 3. nagrado 3000 din Duianka Pavlo- vić, 6. razred II. osn. š. Celje, »Butal- ci« (Milčinskij. Odkupljene so' bile po 2000 din slike: 1. Vera Šrot, I. osn. š. Celje — Moj- ca iz »Srečno, Kekec!«; 2. Srečko Kovač, I. osn. š. Celje — »Gospod in hruška« (Milčlnski); 3. Miro Pavlovič, II. osn. š. Celje — »Živi zid« (Terčak); 4. Alenka Hohnjec, III. osn. š. Celje — »Janko in Metka« (Grimm) in 5. Jelka Cernelč, osn. šola Lesično — »Peter Klepec« (Bevk). Natečaj je koristno povezal ljube- zen do dobre knjige z likovnim obli- kovanjem. Vzpodbudil in izpričal je domiselne in ustvarjalne sposobnosti mnogih pionirjev. Umestno bi bilo vsako leto ponoviti podoben razpis. Seveda br' se dale na delo Pionirske knjižnice navezati še druge mladinske kulturne dejavnosti, tudi v obliki krožkov. R. NAPOTNIKOVA GALERIJA V ŠOŠTANJU SE DANI DRUGA ŠOLSKA GALERIJA V SLOVENIJI Po osvoboditvi se je naše likovno življenje močno razmahnilo. Svoječas- no smo imeli poleg Jakopičevega pa- viljona. Narodne in Moderne galerije v Ljubljani edina razstavišča, ki so ustrezala po funkcionalnosti zahtevam dostojnega razstavljanja. Šele pod no- vimi pogoji je bila ustvarjena Mari- borska galerija, pred kratkim pa je dobilo tudi Novo mesto samostojno zgradbo za galerijske namene. Vendar porajale so se vedno nove naloge. Ce mislimo na novi tip galerije, tako ime- novane šolske galerije, ko so dobile umetnine svoje zatočišče v šolski zgradbi, je omeniti v prvi vrsti gale- rijo v Kostanjevici, v drugi pa Napot- nikovo galerijo v Šoštanju. Starejšim generacijam je bil pojem šolske galerije povsem neznan. V naši državni skupnosti se more pohvaliti s tovrstno ustanovo le Slovenija. Ni nam treba poudarjati vzgojnega mo- menta, ko dan za dnem prihaja več stotin mladine v stik z razstavljenim gradivom. Take ustanove so žarišča likovne umetnosti, ne le za kraj se- deža, marveč tudi širokega zaledja. Napotnikovo galerijo so odprli leta 1963 . 2e ob ustanovitvi je bilo zbra- nih lepo število umetnin živečih slo- venskih mojstrov. Danes kaže inven- tar že kar zavidljivo zbirko, zlasti olj in drugih slikarskih tehnik, vrh vsega pa pomembni izbor grafike. Vodstvo galerije se trudi z rednimi odkupi po- večati njen fundus. Katere umetnine si lahko ogledamo v Napotnikovi galeriji? Plastika. Ce pričnemo z ogledom ki- parskih izdelkov, je treba v prvi vrsti omeniti dela Ivana Napotnika, šo- štanjskega domačina, ki je skoraj vsa leta kiparil v rodni Zavodnji in v sa- mem Šoštanju. Ko je šoštanjska ob- čina njega izbrala za svojega prvega častnega meščana, je že tako navzven poudarila pomen edinstvenega rojaka. Njegova dela v galeriji pa so: Gani- med, Ikarus, Metalec diska, Glava tal- ca, Ženski portret. Nekatera Napotni- kova dela je poklonila galeriji umet- nikova vdova. Značilno je portretno poprsje pisatelja Ivana Cankarja (de- lo kiparja Ivana Sajovica). Zelo mar- kanten in danes le malo komu znan je izdelek, ki predstavlja pisatelja Frana Levstika, to je umetnina Pe- ruzzia. Lojze Dolinar je prispeval doprsni portret mojstra Jakopiča, Tine Kos pa Livarja z značilnim delom metalurgij- cev. Med odlična dela mojstrov pla- kete prištevamo okroglo plaketo, portretno glavo pisatelja Vladimirja Levstika, ki je deloval v letih osvobo- ditve v Celju. To delo je poklonil ki- par Vladimir Stoviček. Olja, tempere, akvareli Med razstavljenimi deli srečujemo Alojza Zavolovška, Franceta Slano, Franceta Zupana, Alberta Sirka, Jeli- co Zuža, Ivana Kosa ter Gabrijela Kolbiča. Šibka stran te zbirke so dela v olju. Grafika — risbe Na področju grafike je galerija že dovolj bogata. Zapišimo seznam av- torjev, ki so soudeleženi v tej zbirki: Lojze Spacal, Franc Stiplovšek, Boži- dar Jakac, Ivan Cargo, Marjan Pogač- nik, Darirn^a Pavletič-Lorcnčak, Jan Oeltjen, Janez Mežan, Alenka Gerlo- vič, Niko Pirnat, Miha Malež, Jože Gorjup, Marjan Trčar, Andrej Jemec, Vladimir Makuc, Ivan Kos, Albert Sirk, Gabrijel Kolbič in Andrej Ajdič. A. S. TA MESEC NA PLATNU Srečanje s Fridericom Fellinijem jc morda za tega ali onega gledalca prijetno. Dejstvo jc, da je bil Fellini 2 krat nagraj reda za naslednji dan (Ljubljana); ca. ob 23.00 Zaključek (Ljubljana); PETEK — 25. junij (program vseh studiev) 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.15 Živalski karneval — odd. st. Ljubljana (Ljubljana); 17.30 Trite dedovi prasinja — odd. st. Skop- je (Ljubljana); 17.42 Skola u trdnjavici — odd st. Zagreb (Zagreb); 17.52 Osenčen venec voda — odd. st. Skopje (Beograd); 18.02 Rijeka bez obala — odd. st. Beograd (Beo- grad); 18.27 Muzičke marginalije — odd. st. Zagreb (Zagreb); 18.57 Na plesu — odd. st. Zagreb (Zagreb); 19.45 Nina peje za vas — od. st. Skopje (Beograd); 19.55 Ura (Beo- grad); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20..V.) Branko Radičevič — Lirika (Beograd); 20.40 timarosa: Kapelnik — TV opera (Zagreb); 20.57 Koča Milenkov: Otrovna biljka — odd- st. Beograd (Beograd); 21.53 Pjeva Zehra Deovič — odd. st. Sarajevo (Beograd); 22.03 Kolubarska bitka — odd. st. Beograd (Beo- grad); 22.28 Barve — rdeča, rumena, modra — balet (Ljubljana); 22.58 Poročila (Ljublja- na); 22.38 1. junij 1924 — odd. st. Ljublja- na (Ljubljana); SOBOTA — 26. junij (dan st. Beograd) 16.40 Objavljanje programa (Beograd); 16.50 Slovo na slovo (Beograd); 17.42 Moz.aik — inf. blok (Beograd); 18,25 Muzika danas: Karter (Beograd); 18.53 Galilej (van konku- rencije) (Beograd); 19.05 Licem u nalićji-'- Sačuvaj mi Ameliju (Beograd); 20.00 Tv dnevnik (Beograd); 20.30 Narodna muzika fruli (Beograd); 20.40 Vremeplov (Beograd): 21.05 Devojka sa tri oca — drama B. Crnče- viča (Beograd); 22.00 Savnik — reportaža (Beograd); 2230 Praznik u Meksiku (vaU konkurencije) (Be<^;rad); 23.15 Vesti (BeflT grad). VABIMO VAS NA IZLETE: 1. .2.000 MILJ PO SREDOZEMLJU«. V Času 0đ 26. oktobra do 3. novembra 196S organizi- ramo tradicionalno 9-dnevno krožno polova- oje t luksuzno motorno ladjo »JUGOSLAVI- JA«. Relacija potovanja; Benetke — Split — Hvar — La Valetta (Malta) — Palermo — Ca- («iiia — Taormlna — Krf — Dubrovnik — Be- netke — Reka. Ubilrne programe potovanja >2.000 milj po Srcdoztanlju« prejmete v poslovalnici »KOM- PAS« Celje, oziroma Vam Jlli dobtavlmo ua Vai naitlov po poSU. 2. 8-dncvno potovanje 2 avtobusum In vla- kom v PAKIS v tubu od 15. 7. do 25. 7. mS. I>rlj«vc do lU. junija 1965. 3. S-dnevno potovanje na ogled PRVE SVE- TOVNE RAZSTAVE PROMETA V Mt)N- CHEN u. Vrši se v času od 25. 6. do 3. lU. 1965. Prijave do 1. julija 1965. 4. Stalni dvodevni izleti TRST — BENET- KE. 5. 6 dni po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI v Času od 15. do 20. 8. 1965. Prijave do 10, ju- lija 1965. 6. v prvi polovici septembra 6-dnevni avto- busni izlet v CHAMONIX. Prijave do 30. ju- lija 1965. 7. 4-dnevno avtobusno potovanje po DOLO- MITIH v prvi polovici meseca septembra. Prijave do 10. avgusta 1965. H. Od 22. do 28. avgusta 1965 avtobusno po- tovanje v BUDIMPEŠTO, PRAGO in DUNAJ. Prijave do 10. julija 1965. 9. Koncem avgusta 6-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili v ŠVICO. Prijave do 20. 7. 1965. 10. v času od 26. 9. do 1. 10. 1965 potova- nje v BERLIN. Prijave do 1. avgusta 1965. 11. SONČNA ITALIJA VAS VABI NA 5- dnevne POČITNICE V RIMINIJU v času od 16. 9, do 20. 9. 1965. Prijave do 15. avgusta 1965. PRODAJAMO ŽELEZNIŠKE VOZNE REDE! KOMPAS Celje prodaja vse vrste vozovnic za tu- In Inozemstvo; organizira izlete in po- tovanja, posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov, menja devize In daje vse informacije za Vaša potovanja v tu- In Inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajiii. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da je v času sezone poslovalnica odprta od 7.30 do 18. ure ter ob nedeljah od 8. do 13. ure. Pred vsakim potovanjem ali Izletom obišči- te turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tom- šičev trg 1, tel. 23 50. Se priporoča KO.MPAS CELJE, Tomšičev trg 1 • PRODAM Luobtanovaiijsko hišo prodam. Naslov v upra- vi lista. Motorno kolo PRIMA 3 K prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Žalec, stolpič 4. Televizor RR Niš prodam (3 mesece garanci- je). Jože Vrečer, Šmiklavž 12, Ljubečna. Polovico hiše prodam. Ponudbe poslati pod šifro »Ugodno«. 2 popolnoma novi emajlirani pomivalni ko- riti z omarico in radio »Simfonija« proda: Šega, Celje, Trubarjeva 53-B/VIII. Ugodno prodam motorno kolo »VESPA«. Vza- mem tudi ček. Naslov v upravi lista. Moško kolo »ROG« v dobrem stanju prodam. Avgust Belas, Celje, Trubarjeva 3. Kombiniran (s pleteno ko.šarico) otroški vo- ziček in kuhalnik na 2 plošči prodam. Na- slov v upravi lista. Novo obnovljeno vseljivo hišo z lokalom, 20 ležišči in popolnim komfortom v turistič- nem kraju Vodice pri Šibeniku prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »IVAS«. Opremo za dnevno sobo prodam. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjen globok otroški voziček »Ja- dran« — Zagreb prodam. Naslov v upravi lista. Fiat 750 dobro ohranjen prodam. Anton Ka- pus, Prebold, Latkova vas. Nov bojler 50 1 prodam. Plečnikova 23/1. Sobno kredenco prodam. Krajne, Celje, De- lavska 12 (od 14. — 16.ure). Kuhinjsko kredenco prodam, tudi na ček. Naslov v knjigarni »Mladinska knjiga« Celje, Stanetova ulica. Otroško posteljico z vložkom in gramofon s ploščami prodam. Naslov v upravi lista. • STANOVANJA Opremljeno ali prazno sobo s posebnim vho- dom iščeta nujno mlada zakonca brez otrok. Najemnina ni omejena. Kličite: Mag- dič — TEP Celje, tel. 39-21 interna 204. Opremljeno sobo oddam dvema vajenkama ali dijakinji. Naslov v upravi lista. Mlajši upokojenki nudim lepo sobo v mestu, za varstvo otroka. Naslov v upravi lista. Za stanovanje nudim posojilo pri gradnji v bližnji okolici Celja. Naslov v upravi lista. • RAZNO Garažo v bližini bolnice iščem. Dr. Borut Marlenšek, Celje, Bolnica. Iščem inštruktorja angleščine za drugi raz- red gimnazije. Naslov v upravi lista. Odstopim vrstni red za »Zastava 750« — do- bava v septembru. Vprašati v trgovini, Pre- šernova 6. Uslužbenec 41/173, v življenju razočaran, želi spoznati uslužbenko srednjih let, ki bi ime- la veselje do skupnega življenja in sofinan- ciranja pri gradnji dvojčka (eno stanovanje vseljivo). Ponudbe na upravo lista pod šifro »Do 5 milijonov«. Garažo na Mariborski cesti oddam. Javiti: telefon 21-21, Celje. Kovinsko podjetje KLIMA cm sprejme za šolsko leto 1965/66, v učno razmerje naslednje število učencev: Instalaterjev vodovoda 3 učence Instalaterje centralnih kurjav 1 učenca Splošne ključavničarje 3 učence Strojne ključavničarje 1 učenca Orodjarje 1 učenca Pogoj: Kandidat mora imeti uspešno dokončano osemletko. Vsak kandidat pa bo moral opraviti sprejemni izpit iz matematike in slovenščine. Vloge z zaključnim šolskim spričevalom je dostaviti kadrov- skemu sektorju podjetja do vključno 30. 6. 1965. Uprava za mere in dragocene kovine — Beograd, Banatska ul. 14 razpisuje prosto delovno mesto 1 REFERENTA ZA MERILA (KONTROLORJA) pri Kontroli meril in plemenitih kovin v Celju, Mariborska c. 1 Kandidati morajo izpolnjevati: 1. Splošne pogoje iz čl. 19 Temeljnega zakona o delovnih raz- merjih in čl. 118 Zakona o zvezni upravi; 2. Posebne pogoje: končana srednjetehnična šola — strojni od- delek, z ali brez prakse na istem ali podobnem delovnem mestu. Mesečni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave za razpis (prošnje z delovnim življenjepisom) taksirane z drž. kolkom 50 din predložite osebno Kontroli meril in plemenitih kovin v Celju, Mariborska c. 1. V POMANJKANJU DRUGIH BAKRE- NIH ZAŠČITNIH SREDSTEV OPOZARJA- MO KMETOVALCE IN KMETIJSKE ZA- DRUGE NA NAS PROIZVOD CUPRABlAl • CUPRABLAU ima odlične fizikalne lastnosti - se ne seseda, ne maši škropil- nih šob, se počasi izpira, intenzivno mo- dro barva liste. Uporabljamo ga lahko s tlačnimi škropilnicami in s pršilniki (molekulatorji). • Priprava škropiva je zelo enostav- na. Apno ni potrebno. • CUPRABLAU je preizkušen prepa- rat za zatiranje peronospore na vinski trti in hmelju, krompirjeve plesni in cer- kospore na sladkorni pesi ter za zatira- nje ostalih glivičnih bolezni. Navodilo se nahaja na vrečkah. • CUPRABLAU lahko kupite pri vseh Kmetijskih zadrugah in pri Agrotehniki. CINKARNA metalurško kemična industrija CELJE OBVESTILO »Občinski upravni organi občine Celje bodo v času od 19. do 25. 6. 1965 opravili selitev na Trg svobode št. 9. Zato prosimo občane in druge stranke naj se v tem času obračajo na upravne organe samo v izjemnih in nujnih primerih. Od 26. 6. 1965 dalje bodo vsi občinski upravni organi razen oddelka za notranje zadeve poslovali na Trgu svobode št. 9.« Služba za organizacijo — Skupščine občine Celje OBVESTILO Okrožno sodišče v Celju, občinsko sodišče v Celju, okrožno javno tožilsitv.o v Celju in občinsko javno tožilstvo v Celju obveščajo vse občane, da zaradi vskladitve delovnega časa z drugimi delovnimi organizacijami s 1. julijem 1965 ukinjajo 4el«v'ni čas ob sredah po- poldne od 17. do 19. ure. Spričo tega pa se spreminja tudi delovni čas ob sobotah tako, da bo od 1. julija 1965 dalje trajal od 7. do 14. ure. Celje, dne 16. junija 1965. Zavod za stanovanjsko gospodarstvo Žalec — Sklad za urejanje mest- nih zemljišč razpisuje na podlagi odloka o urejanju mestnih zemljišč natečaj za pridobitev stavbnih parcel za gradnjo zasebnih hišic in sicer: 1. 2ALEC: a) Soseska Ložnica: 5 vrstnih hišic a 440.000 din 2. ŠEMPETER: a) Soseska Škorenj: 2 enodružinski hišici a 440.000 din 2 dvojčka a 440.000 din b) Soseska Dobertešnica 2 bungalov hišici (pri zdravstvenem domu) a 720.000 din 10 hišic (tip Dl in bungalov — Vedenikov travnik) a 720.000 din 3. PREBOLD: Soseska Terasa 4 enodružinske hišice . a 440.000 din V ceni za licitacijo so zajeti stroški ureditve cestišč in vodovoda. Izrecno pa navajamo, da niso zajeti stroški elektrifikacije in javne razsvetljave. Ločeno se tudi plačajo naslednji stroški: a) Vrednost stavbnega zemljišča do 150 din a m^ zemljišča; b) Dejanski stroški odškodnin dosedanjim lastnikom zemljišč; c) Načrt po stvarni nabavni ceni Zavoda + 5% manipulacij skih stroškov; d) Režija Zavoda za gradbena nadzorstva in priprava lokacijsko tehnične dokumentacije in zemljiško knjižni prepis (administrativni stroški manipulacije) v skupnem strošku 45.000 din. Pogoji: 1. Interesenti za gradbena zemljišča vplačajo 10.000 din kavcije na račun št. 603-17-681-1 Sklad za urejanje mestnih zemljišč 2alec. 2. Vplačila izlicitirane parcele in ostalih stroškov se izvrši v 10. dneh po podpisu pogodbe, oziroma z garancijo z dolgoročnim kredi- tom, če ima interesent odobren kredit. 3. Aktivni borci NOV (z izjavo obč. odbora ZB) imajo pri licitaciji prednost. (Licitanti predlože potrdilo o plačani kavciji pri licitaciji). Licitacija bo dne 23. 6. 1965 (v četrtek) ob 12. uri v prostorih Kra- jevne skupnosti Žalec (nasproti osemletke Žalec). Podrobnejši podatki se dobe na upravi Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Žalec. avtoimisticno FOUJBTIE IZLETNIK CELJE PUTNIK Nudimo vam vse turtailCne usluge. organt7jramo l/lete In potovanja po JuffO- slavijl t v Inozematvo ■ turističnimi avto- busi. — BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠA- VA — BERLIN — FRACJA — l)UNA.l - 10- dnevno potovanje z avtobusom dne 27. 7. 1965. Rok prijav 17. 6. 1965. — COP — KIJEV — LENINGRAD — MO- SKVA — 15-dnevno potovanje z vlakom in le- talom dne 28. 7. in 11. 8. 1965. Rok prijav 25. 6. 1965. — MDNCIIEN — 4-dnevno avtobusno po- tovanje na prometno razstavo dne 22. do 25. Vil. 1965. Prijave .-.prejemamo do 25. VI. 1965. Vožnja bo potekala po Koroški — Lienz — Grossglockner — Salzburg — MUncben. Za- htevajte program. — z osebnimi avtomobili 3-dnevno potova- nje po ITALIJI, Celje — Kranjska gora — Tolmezzo — Cortina d' Ampezzo — Bolzano — Trento — ob Gardskem jezeru — Sirnil- one — Verona — Padova — Benetke — Trtt — Celje. Prijave sprejemamo do 25. VI. 1965. — ZORICH — LONDON — PARIZ — MtJN- CHEN — 9-dnevno potovanje z vlakom, dne 19. — 27. VII; 1965. Prijave do 20. VI. 1965. — ATENE — DELFl — LARISA — SOLUN — 8-dnevno potovanje z avtobusom, dne 20. — 27. VII. 1965. Prijave do 20. VI. 1965. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in ITALIJI — Celovec — Beljak — Gossglockner — Cortina d' Ampezzo — Bol- zano — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za kolektive. — TRST — BENETKE, stalni avtobusni Iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. — TRST — MlRAMARE. stalni enodnevni Izleti z avtobusom, za kolektive In posamez- nike. Prodajamo vozne rede za prometno sezono 1965/66. Vse Informacije In prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnicah v Velenju In Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča y IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje Montana — Zabukovški rudniki rja- vega premoga in nekovine — Žalec razpisuje prosto delovno mesto: VODJE OBRAČUNSKE SLUŽBE OD POGOJI: Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev še Ekonomsko srednjo šolo s prakso na enakem ali sorodiiih delovnih mestih. Kandidati naj se osebno zglasijo ali dostavijo pismene ponudbe najkasne- je do 26. t. m. Možnost nastopa službe 1. 7. 1965 ali po dogovoru. op po pravilniku. • KUPIM Lepo posestvo — poslopje v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista. • HE.UŽBE Krojaškega pomočnika{co) sprejmem takoj. Kari GLUK, krojač, Braslovče. Iščem gospodinjsko pomočnico — takoj. Mag- da BRKIC, Celje stanetova 20. • K TNO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 19. in 20. junija 1965 »SOJENJE V NURNBERGU« ameriški film Dne 22. junija 1965 »PET OSTRIŽENIH ŽENA« italijansko ameriški tlim Dne 24. junija 1965 »OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA« sovjetski film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 19. in 20. junija 1965 »BILO JIH JE SEDEM« angleški film ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi moža, \)četa in starega očeta ANTONA RANCIGAJA in njegovega vnuka JANIJA ZUPANČIČA ki se je istega dne za vedno poslovil od nas, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z njima, ju v hudi bolezni obiskovali in tolažili. Lepa hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ju v tako velikem številu spremili na njuni zad- nji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravni- koma dr. Bilancu in dr. Krancu, čč. duhovščini iz Polzele in Tabora, oseb- ju Doma oskrbovancev Polzela, PGD Gomilsko, Loke, Kapla, Ločica pri Vranskem in Ojstriška vas, Kmetij- skemu kombinatu Žalec, obratoma Tr- nava in Tabor. Posebna zahvala tudi za ganljivi govor g. župniku Caslu in tov. Hanžiču. Ojstriška vas, 12. junija 1965. Žalujoči družini Rančigaj in Zupančič OBISKALI SMO ŠOŠTANJSKE NOGOMETAŠE Brez moke ni kruha Ce govorimo o šostanjskem telesno vzgojnem društvu »Par- tizan«, potem moramo reči, da zaradi aktivnega vključevanja šol- ske mladine v te vrste in zaradi tesnega sodelovanja učiteljev te- lesne vzgoje na šolah vsekakor uspešen. Več kot odlični dosežki raznih sekcij, posebej v prostih vajah mladinke, ki so že nekaj- krat bile na zveznih tekmovanjih, prav tako pa košarkarji, ki ima- jo kar okrog sto aktivnih igralcev in največje število privržencev v domačem kraju, smučarji, strelci in lahkoatleti ter nogometaši, ki so pred kratkim dosegli prvo mesto v I. celjski podzvezi in se že uvrstili v II. vzhodno republiško consko ligo. Pred dnevi je TVD »Partizan« priredil Dan športa v počastitev dneva mladosti. Več kot tisoč ak- tivnih športnikov se je udeležilo slavnostne parade skozi mesto, za- tem pa so se pomerili v tekmo- vanjih. Pri tem je vsekakor zani- mivo, da so nekateri v Šaleški do- lini mišljenja, da tovrstne masov- ne športne prireditve vse preveč spominjajo na bivše sokolske zlete in žal pozabljajo, da je masovnost pogoj za kakovost. Že prej smo omenili uspeh šo- štanjskih nogometašev, tistih, ki se pode na zelenem polju zato, ker jih žoga in igra veselita in ne zaradi sredstev, čeprav tudi tak- šni klubi ne morejo brez sredstev in so prav ta najhujša zapreka za večje uspehe. Obiskali smo vodstvo kluba no- gometne sekcije TVD '>Partizan<' v Šoštanju. Niso nas bili preveč veseli, kajti zamerili so nam, da nismo objavili lestvice v zadnjem kolu, ki jasno kaže. da je Šoštanj za celo točko ušel Rogaški Slatini in tako postal član II. republiške conske lige — vzhod. V razgovoru so se malce omehčali in ko smo omenili vprašanje finančnega sta- nja, smo izvedel prav zanimive podatke. Herman Kralj — predsednik no- gometne sekcije: Za jesenski del tekmovanja je bilo nekako ureje- no, v pomladanskem delu tekmo- vanja pa smo hodili na tekme lah- ko le s- sposojenim denarjem. Si- cer pa naj o tem spregovorita tudi tehnični vodja in trenefV-. Zase po- vem, da sem doslej založil za klub okrog 90 tisoč dinarjev. Karlo Patzner — tehnični vodja sekcije: Klub je dolžan že nad 1,5 milijona dinarjev. Morali smo ure- diti sanitarije v slačilnicah, čeprav ne vemo od kod bomo dobili de- nar. Moj prispevek h klubu je manjši, založil sem nekaj nad 10 tisoč dinarjev. Herman Kralj: Predračun za le- tošnjo sezono je 6,5 milijona (v to vsoto so vključene tudi investici- je). Za prihodnjo sezono pa bodo stroški porasli za dobro polovico. Karlo Patzner: Lastnih dohod- kov bomo imeli okrog 300 tisoč. Stadion ni ograjen. Nabiranje sredstev z reklamami pa je sedaj brezpredmetno, ker nismo več sa- mostojen klub. In ko smo se pozanimali, koliko dobijo igralci za igro, je odgovoril nogometaš Edo Vučina: Ce bi igra- li za denar, bi bili na treningih vsi. Tako pa prihajamo, kadar pač utegnemo in kadar nas zaskomina po žogi. To sicer ni najbolje, je pa do- kaz, da bi ob rednejšem trenira- nju lahko dosegali še boljše uspe- he. Zal smo zvedeli, da ima šoštanj- ska nogometna sekcija odlično mladinsko moštvo, ki je odigrajo doslej dve tekmi, tri tedne pa že ni bilo obveščeno o nadaljevanju tekmovanja in bi bilo prav, če bi to zadevo pojasnila celjska nogo- metna podzveza. Na vprašanje, kaj predvidevajo z igro v conski republiški ligi, so bili mišljenja, da bodo dosegli naj- manj tretje do peto mesto. Upaj- mo, da bodo svoj optimizem tudi dokazali. Šoštanjčani pravijo, da bo njihov Dan športa postal tradicionalen KOMENTAR NOGOMETA \Um MA^J Nogometna prvenstva gredo h koncu. Od zvezne do okrajne lige je razen v slovenski nogo- metni ligi prvenstvo končano. Najnesrečnejši so seveda navi- jači Kladivarja, ki so v najbolj- šo celjsko enajstorico po prvem delu tekmovanja polagali pre- cej upov, vendar pa so bili krepko razočarani. Najbolj pa se vesele seveda navijači izven- reljskih enajstoric Velenja in Šoštanja. Oba sta v svojih ligah zasedla prvi mesti in se povzpe- la v višji rang tekmovanja. Tu- di simpatizerji Celja in Olimpa morajo biti kar zadovoljni, saj so se eni in drugi v zadnjih pr- venstvenih dvobojih kar lepo izkazali. Celje je v nedeljo v predzadnjem kolu premagalo v gosteh moštvo Gorice s sicer tesnim rezultatom, vendar je to dovolj za solidno uvrstitev. Tu- di Olimp je v zadnjih dveh tek- mah v gosteh iztržil štiri točke v Radečah in Lendavi ter se re- šil zadnjega mesta v SCNL — vzhodna skupina. Kladivarjevega neuspeha ne gre več objokovati, saj moramo priznati, da so igralci z Glazije zasluženo izpadli iz zveznega tekmovanja. V prvem delu tek- movanja so dosegli 13, v dru- gem pa le 6 točk. Ce k temu do- damo še podatek, da so v jesen- skem delu dosegli 24, v spomla- danskem pa le 7 golov je to menda dovolj jasen prikaz ne- moči celjskih igralcev — poseb- no napadalcev. Kogarkoli kri- viti za ta neuspeh bi bilo sko- rajda nesmiselno, vsekakor pa na igralce same pade manjši del krivde. Zanimivo pa bi bilo iz- vedeti, kakšne načrte imajo pri društvu za vnaprej. Nesmiselno je prisluškovati raznim »brez- veznim« komentarjem navija- čev, češ da bo sedaj vse razpad- lo, da se Kladivar ne bo nikoli več dvignil itd., itd. Podobne oscilacije v delovanju športnih ali drugih kolektivov so nekaj normalnega in velikemu uspehu kaj rad sledi tudi neuspeh. Te- daj je treba krizo prebrodili. NDK je društvo s tradicijo in z golovimi izkušnjami. Prav go- tovo hndo znali prebroditi kri- zo. Seveda pa bodo morali vsi člani od odbornikov do pionir- jev trdo prijeli za delo. E. G. iKmr m drobno Odbojkarice Partizana so v nedeljo osvo- jile naslov republiških prvakinj in si prido- bile pravico do sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v zvezno žensko odbojkarsko ligo. Vprašanje pa je, če se bodo spričo pomanj- kanja finančnih sredstev kvalifikacij lahko udeležile. Simo Važič je bil na dveh tekmovanjih v Franciji uspešen. V Parizu je v ostri kon- kurenci v teku na 5 kro zasedel 5. mesto z zelo dobrim časom 13:57,3, nato pa še v svoji skupini teka na 2000 m odnesel prvo mesto s časom 5:11,6. V nadaljevanju II. ■ odbojkarske lige je Partizan Celji Mežici s 3:1, nato pa v Celju z ljnlumriom z istim rezul- tatom. Moštvo Partizan Gaber je je premagalo Šempeter prav tako s 3:1. šaht Pre-i časom se je vršil v Konjicah pod po- kroviteljstvom »Partizana«, veliki brzopotezni ekipni in posamezni šahovski turnir, v poča- stitev 20-letnice osvoboditve. Na tem turnir- ju so sodelovale ekipe Maribor, Celje, ŽŽ^lec, Ro,oaška Slatina, Konjice, »Kovinar« Maribor in Zreče. Prvo mesto je zasedel Maribor, ki je nasto- pil v najmočnejši postavi in zbral 37 točk, druao mesto je pripadlo Celjanom, ki so zbrali 31 točk, v postavi Štrajher, Bervar, Ojstrež, Pertinač, Jazbec in Tomič, sledijo 2alec 28 in pol. Rogaška Slatina 23 točk, »Kovinar« Maribor 20 in pol, Konjice 17 in pol itd. Na posameznem turnirju, kjer je sodelo- valo preko 40 igralcev, je zmagal Strucelj (Maribor) 8 in pol, Bervar (Celje) 7 in pol, Cojhter (Maribor) 7, Ojstrež (Celje) 6, Štraj- her (Celje) 5 in pol, Pertinač (Celje) 5 točk, Džurković (Rogaška Slatiiia) in Florjančič (Maribor) štiri in pol ild. V drugi skupini je zmagal Tomič (Celje) 12 in pof, sledijo Tišma (Rogaška Slatina) 10 in pol, Skok (Prebold) 10, Sarafini (Konjice) 8 točk itd. V tretji skupini jc zmagal Ranzinger (Ža- lec) 10 točk, štorman (Šempeter) 9 in pol. Bučar (Konjice) in Jazbec (Celje) 8 in pol itd. Za dobro organizacijo tega turnirja se je treba predvsem zahvaliti šahovskemu klubu Konjice na čelu s tovarišem Tratenškom. —ać__ Okrajna liga končana Končano je tekmovanje v obeh okrajnih nogometnih ligah. Naslov prvaka v 1. ligi je osvojila ekipa Šoštanja, v II. ligi pa moštvo Zreč. V zadnjem kolu II. lige so bili dose- ženi naslednji rezultati: Celulozar — Rogatec 0:3 p. f., Gotovlje — Polzela 1:2, Store — Vransko 1:2, Šentjur — Šalek 3:0 p. f., Po- niktva — Zreče 1:9. Tretje mesto so zasedli nogometaši Žalca CELJSKI TRG S cenami na zelenjavnem trgu res ne moremo biti zadovoljni; vi- soke so, zelo visoke. V primerjavi z lanskim letom, prav tako juni- jem, so letošnje cene znatno višje. Ce pa bi primerjali izbiro, bi verjetno tudi ne bilo sorazmerja. Paradižnik je v največ primerih mehak, droben, dozorel na silo in velja brez konkurence 850 dinar- jev. Grah dobimo za 120, novi krompir za 210, privatniki iz Dal- macije pa ga imajo po 200 dinar- jev. Solata je od 180 do 240 dinar- jev, kumarice pa po 500 dinarjev. Tu in tam vidimo še redkvice — šop stane 40 dinarjev, šop nove lepe čebule pa 70 dinarjev. Jajčka držijo ceno, in sicer so od 35 do [40 din. Jagode in češnje, če jih seveda sploh dobimo — in še to zelo gnile, so po 620 in 400 dinar- jev. Pojavile so se že borovnice po 400 din in priznati moram, da še kar sladke in zelo debele. Nasploh pa je izbira zelo slaba; res je slabo vreme in povrtninar- Iji ne morejo sproti spraviti zele- njave. Celjsko preskrbovalno pod- jetje Agrokombinat, ki dobiva si- cer povrtnine na Koprskem, Go- riškem in v Dalmaciji, se mora letos zaradi slabega vremena v Sloveniji zadovoljiti samo s pre- skrbo iz Dalmacije. Upajmo, da bo z boljšim vremenom tudi izbira boljša, pa ne samo izbira — cene, cene. ROlSTVA - POROKE - SMRTI CELJE V času med 7. in 13. junijem se je v Celiu rodilo 23 dečkov in 29 deklic. POROČILI SO SE: Ivan Skušek iz Ljub- ljane in Draga Agrež iz Trbovelj; Jožef Poznič in Marija Raček, oba iz Celja; Bogomir Kladnik in Štefanija Krajne, oba iz Celja; Ivan Mikšič in Marija Zdol- .šek, oba iz Škofje vasi; Ivan Steničnik in Marija Podvršnilć iz Hramš; Anton Gla- van in Jožefa Vodcnik, oba iz Celja; UMRLI SO: Franc Ličen iz Levca (60): Anton Harapin iz Lučelnica (67); Marija Kršlin iz Lokavca (69); Jožefa Kotnik "iz Hrušovja (47). ŠENTJUR V času med 7. in 13. junijem so se ro- dili Iriie dečki in dve deklici; POROČILI SO SE: Amon Franc iz Stra- ške gorce in Kolman Frančiška iz Loke pri Planini; Brečko Avguštin iz Gorice pri Slivnici in Arh Marija, iz Jermovca; Aužncr Stanislav iz Laz pri Dramljah in Kocbek Sonja iz Dramelj; Sivka Leopold iz Drapielj in Zabukovšek Pavla iz Boho- vega pri Ponikvi; Pisanec Jakob in Esih Erika, Marija oba iz Ponikve; Salobir Martin iz Kranjčice in Jug Marija iz No- ve vasi; Žaberl Vincenc iz Grobelc in Bovha Štefanija iz Javorja; UMRLI SO: Turnšek Jakob iz Gorice pri Slivnici (78). KAJ JE Z GRADNJO IGRISCA V LASKEM Brezbrižna mladina Res je, da se je moralo edino športno igrišče, ki je bilo v Laškem pri domu TVD »Partizan«, umakniti v korist novo nastajajočega parka, v ničemer pa to ne more biti razlog, da je trenutno športna dejavnost ta- ko nazadovala. Športniki pravijo: ustvarite nam najprej pogoje, potem boste pa vi- deli, kaj zmoremo. Ta izgovor drži le delno, na splošno pa velja pri- pomniti, da je poleg zainteresirano- sti športnikov, da pridejo do nove- ga igrišča, nujno pokazati tudi pri- pravljenost sodelovanja, ki bi se naj odrazilo v prostovoljnem delu, h ka- eremu naj bi pritegnili vso športno nladino. Ureditev š|x)rtnega igrišča naj bi )ila v Laškem prva večja mladinska lelovna akcija, žal pa temu vpraša- iju vodstvo mladinske organizacije er športnih organizacij ne posveča lobene pozornosti, še manj pa od- govornosti. Politični kot upravni or- gani občine smatrajo problem ure- ditve novega igrišča za pomembno akcijo v letu 1965, zato so pravočas- no določili lokacijo za novo športno igrišče, ki naj bi bilo na dosedanjem šolskem vrtu, ki ni služil svojemu namenu. Začetna zemeljska-dela je pred tedni žc opravil buložer. Razveseljivo je, da so za rešitev problema pokazala vso pripravlje- nost tudi laška podjetja, ki so že prevzela svoje obveze. Dejstvo, da v letošnjem letu mno' gokje znatno otežuje delo stalno de- ževje, ne more biti v ničemer opra' vičilo, da bi z izgradnjo igrišča za- vlačevaH. Delovne organizacije sO pripravljene svoje obveze takoj rej)riden je, razumen, zanesljiv, in nemško zna in celo hrvaško, lepo pisavo ima, ni pijanec, čisto drugačen kakor njen mož! In tudi na pogled ni neroden. Res da je precej mlajši od nje, pa saj tudi ona še ni stara, kar dobro ohranjena je, počuti se skoraj kakor dekle, — kar v redu bi vozila! Zaenkrat pač — tako, pozneje pa, kdo pa ve, kaj je še v.se lahko. Ce bi ji mož umrl, — lako so sc ji predle misli po glavi. Že skoraj v spanju je stegnila roko, kot da hoče nekoga objeti — Francelj! — Oh! Z njegovim imenom na ustnicah je potem zaspala. Francelj Guzaj pa v svoji kamri o vsem tem niti slutil ni. Njegovo srce je s plamenom gorelo za Mici s črnimi lasmi in rdečim trakom v njih in njenim kraguljčkastim smehom in pa- radiž obetajočimi očmi. Ko se je spravljal spat, je tudi on še enkrat v duhu doživljal, kako se ga je IVtici tesno dotaknila, in si ponavljal in spet ponavljal njene besede: — Ali bi me vzel, če bi te vzela? Potem pa se je odločil, jutri jo vprašam zares. Naj bo po- tem, kakor hoče. In povedal ji bom, da jo imam že dolgo rad, že odkar sem jo prvikrat videl. Ce toliko ljudi pride naprej, ki V začetku tudi niso nič imeli in so tudi praznih rok začeli, — saj sta oba mlada in zdrava in pridna! Saj denar tudi ni vse. Jutri ji povem, pogum velja. — 8 — Tudi Mici se je tisto uro spravljala spat. V svoji sobici je bila čisto druga kakor v gostilni, prav nič razigrana. Zadnje čase so jo že večkrat obletavale take neprijetne misli — p>etin- dvajset jih že ima, v šestindvajseto gre, — mar naj na vse več- ne čase ostane natakarica?! Saj ji zdaj res še ni nobena sila za nobeno reč ne, ampak kaj bo potem — ? Treba si bo le pre- skrbeti lastno streho nad glavo, omožiti se! Ce bi bila prilož- nost, bi morda kje začela z gostilno na svoje, ali karkoli pa- metnega, nekaj bo treba! Samo, koga naj vzame? Saj za moške res ni nobene zadrege, pol preveč jih je na svetu, samo takega ni od nikoder, ki bi bil zanjo. Samo sladki so in lepo govorijo in se dobrikajo in obljubljajo zvezde z neba, potem pa se je dosedaj še pri vsakem izkazalo, da samo laže in da bi rad samo med lizal. Francelj bi bil še najbolj resen med njimi in najbolj pošten. Ne bi ga smela tako grdo vleči za nos. Škoda, da nič nima in da ga ne more vzeti! Da bi se vse življenje morala ubi- jati na gruntu in grude tolči in krompir okapati in svinjske škafe vzdigovati?! Še na misel ji ne pride. Ni neumna. Ko bi imel vsaj kmetijo kakor se spodobi. Ne, v tako strgano slam- nato bajto pa res ne. Ni navajena tega in sploh, — čemu se je pa potem v Nemškem Gradcu dve leti kuhanja učila. Ne bo se živa pokopala, rajši ne vem kaj. Povedala mu bo, naj si le ogle- da drugje za nevesto, če se hoče oženiti. Lepše bo, če mu pošte- no in odkrito pove. Kaj bo le rekel? Saj je siromak, saj ne more nič zato, da je samo hlapec. Bo že našel katero, — manj- ka .se deklet! Takoj jutri mu bo povedala ... Tisto noč se je Klančarici sanjalo, da je bila še dekle in da sta se z Guzajem pravkar vzela. V Rogaški Slatini sta imela imeniten nov hotel in ona je kuhala in pekla in cvrla in nosila na mizo samo svojemu Franceljčku. In po kosilu sta malo legla in se zabavala in ptički so peli in polno rož je bilo vsepovsod in njen možiček pri njej. In potem je bil naenkrat večer in sta šla štet denar in sedela mu je v naročju in mu pomagala šteti in naenkrat so se srebrniki spremenili v same plesnive kraj-, carje. Samih plesnivih krajcarjev še nikoli ni bilo veliko prida, in če se ti sanja o njih, še .sploh ne. Ce bi bilo po mojem, bi se tale zgodba končala čisto dru- gače kakor pa se bo. Napravil bi razmeram primerno srečen konec, Francelj in Mici bi se vzela, v začetku bi jima šlo seveda še bolj trdo, vsak začetek je težak! Ker pa sta oba varčna, bi kmalu vsaj za silo popravila najprej kočo, potem bi s prihranki dokupila še njivico, redila bi kravico, morda celo dve, pozneje bi pomagali še otroci, ko bi odrasli, pa bi šlo vedno laže, pod streho, ki bi bila do takrat seveda že z opeko pokrita, bi se na- selila skrita in tiha družinska sreča in tako dalje. ZVEZNA AKCIJA ZA VARNOST PEŠCEV IN KOLESARJEV DA BI BILO MANJ NESREČ lani izgubilo življenje 31 kolesarjev in pešcev Zvezni svet za varnost prometa organizira zvezno prometno vzgoj- no alicijo pod geslom »Za večjo varnost pešcev in liolesarjev v prome- tu«, ki bo trajala od 1. junija do 31. oktobra letos. Pri izbiri teme za letošnjo akcijo je zvezni svet za varnost prometa imel pred očmi predvsem dejstvo, da so pešci in kolesarji med udele- ženci v prometu tisti, ki so najpo- gosteje hudo prizadeti in zelo pogo- sto med številnimi povzročitelji ne- sreč. Prometne nesreče nastajajo zaradi njihove nevednosti ali zaradi zavestnega kršenja prometnih pred- pisov. Na področju nekdanjega celjskega okraja je bilo lani preko 800 nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 61 oseb, od tega 31 pešcev in kolesar- jev. Težje ali lažje poškodovanih, pešcev in kolesarjev je bilo v istem obdobju 164! Materialne škode je bilo pri teh nesrečah za več kot 50 milijonov dinarjev. Ce bi upoštevali ostale stroške, kot so stroški zdrav- ljenja, izguba narodnega dohodka itd., bi škoda znašala vsaj trikrat več. Da bi akcija dosegla svoj namen, je zlasti potrebno seznaniti pešce o njihovih dolžnostih in pravicah, an- gažirati starše in vzgojitelje mladi- ne pri vzgoji šolskih otrok, skrbeti za humanost in potrebno previdnost udeležencev v prometu, preko od- govornih institucij pospeševati grad- njo kolesarskih stez, obeleževanje pasov in prehodov za pešce, pred- vsem pa opozarjati voznike motor- nih vozil na njihove dolžnosti. JP PRED DNEVI SO CELJSKI PRO.METNI ORGANI ORGANIZIRALI AKCIJO, S KATE- RO so ŽELELI PREVERITI KOLIKO VOZIL TEHNIČNO USTREZA PROMETNIM POGO- JEM. REZULTAT JE BIL PORAZEN. VSAKO DRUGO VOZILO, KI SO GA USTAVILI, JE IMELO NEKAJ NAPAK. TALE NA SLIKI JE SICER IZ PULE, VENDAR JE BIL EDEN IZMED TISTIH, KI POTRJUJEJO ZLATO PRAVILO. KLJUB TEMU, DA JE IMEL RDE- ČO TABLICO, NI IMEL IZPOLNJENEGA POTNEGA NALOGA; BIL PA JE KVEČJEMU ZA DOBRO DELAVNICO IN NE ZA CESTO. PA SE TO: VOZNIK JE PREPUSTIL KRMI- LO SOPOTNIKU, SAM PA SE JE KRATKOČASIL NA ZADNJE.M SEDEŽU S SOPOTNI- CO. O TAKSNIH PRIMERIH VAS BO.MO SEZNANILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI Z RE- PORTAŽO, KI S.MO JO ZABELEŽILI OB TEJ AKCIJI. Foto: J. Sever JUSTIN FELICIJAN OBSOJEN DVE LETI ZAPORA Pred dnevi je celjsko okrožno sodišče izreklo sodbo Justinu Felicijanu, pomočniku glavnega direktorja trgovskega podjetja »Kovinotehna« Celje, ki je zlorabil uradni položaj. O poteku sod- be, ki je bila preložena, smo v našem časopisu že poročali. Justin Felicijan se je pred sodi- ščem zagovarjal zaradi devetih kaz- nivih dejanj, ki jih je zagrešil kot odgovorna oseba celjske Cinkarne, Metalke iz Ljubljane in Kovinotehna Celje, s tem da je opravljal posred- niške posle za dve italijanski tvrdki in za to prejel okrog 800.000 dinar- jev. Felicijan je z nepravilnim poslo- vanjem pričel že, ko je bil zaposlen v celjski Cinkarni. Takrat je sklenil škodljivo pogodbo in izvozni posel za Metalko, čeprav je imela Cinkar- na registracijo za opravljanje zuna- njetrgovinskih poslov. S tem je Cin- karno oškodoval za 352 tisoč dinar- jev. Lani je kot pomočnik glavnega direktorja Kovinotehna zlorabil svoj položaj s tem, da je izpeljal navidez- ni uvoz in izvoz železarskih izdelkov. Poleg tega je neki italijanski tvrdki izstavil lažno potrdilo za naročilo raznih železarskih izdelkov v vred- nosti 20 milijonov lir, s katerim sa ja tvrdka izognila obveznosti, ki jo je sklenila v smislu uvoza teh izdel- kov. Drugo lažno listino je Felicijan izstavil za 85 milijonov lir, ki bi jih naj Kovinotehna izvozila za železar- no v Kikindi. To lažno listino so na- to predložili Jugobanki v Novam Sa- du kot dokument za odobritev kre- dita za livarno v Kikindi. Polag na- vedenih mahinacij Justina Falicija- na so še druge, o katerih smo ža pi- sali. Sodni senat je v svoji razsodbi Felicijana oprostil obtožbe, da bi sklenil še tri druge škodljiva pogod- ba. Za navedena kazniva dajanja ga ja sodni senat obsodil na zaporno kazan dveh let in tristo tisoč dinar- jev denarne kazni, odvzel mu j a pre- moženjsko korist, ki si jo ja proti- pravno pridobil (840.000 din), ter na povrnitev stroškov kazenskega po- stopka v znesku 100.000 dinarjev. Poleg tega mu je sodišča izreklo pre- poved, da bi za dobo dveh lat po prestani kazni smel opravljati ka- kršenkoli posel, kjer bi lahko samo- stojno razpolagal z denarjem ali opravljal službo pri zunanjetrgovin- skih poslih. ZORA TRATENŠEK PRIGOLJUFALA 264.000 DINARJEV LETO IN POL ZA UMAZANO GOIJUFIJO NAMESTO DA BI SKRBELA ZA SVOJA DVA NEDOLETNA OTROKA, JE Z LJUBIMCEM POHAJKOVALA IN PIJANCEVALA. SREDSTVA SI JE PRIDOBIVALA Z GOLJUFANJEM. IZKORIŠČALA JE NAIVNOST LJUDI, KI SO JI POD RAZNIMI PRETVEZAMI POSOJALI DENAR. ' Življenjska tragedija tridesetletne ZORE TRATENŠEK se je, kot kaže; začela po razvezi zakona. Tratenško- va je namreč spoznala prijatelja LUD- VIKA REBERNAKA iz Loke pri 2us- mu, ki ji je pomagal zapraviti izku- piček, katerega je dobila za njeno prodano pohištvo. Bila je brez zapo- slitve in stalnega prebivališča, tako da se je zvečine zadrževala pri REBER- NAKU. Dvoje nedoletnih otrok je pu- stila v oskrbo svoji bivši tašči, sama pa se je prepustila pohajkovanju. LUDVIK REBERNAK je potem, ko je TratenškoVa prodala pohištvo, celo zapustil zaposlitev v šentjurskem Al- posu, baje na prigovarjanje Traten- škove, in jo spremljal na njenih po- hodih. Ko sta zapravila denar od pro- danega pohištva, ie začela Tratenško- va goljufati. Izmislila si je neverjetno primitivne fraze, kot na primer, da rabi denar za plačilo bolnice, da ji je zmanjkalo denarja za prevoz ali za nakup pohištva, motornega kolesa in podobno. Pri tem je zanimivo, da so ji nekateri posodili tudi večje zneske. Tako sta ji na primer Janez Canžek in Jože Šmit iz Crnolice posodila v več obrokih po 25.000 dinarjev, Ivan Soler i-z Šentjurja 19.000, Celjan Vik- tor Vanovšek in Marija Šmit iz Crno- lice po 14.000 dinarjev itd. Tratenško- va je na podoben način, vendar za manjše zneske ogoljufala še veliko število drugih ljudi, saj je tned pre- iskavo in na sodišču priznala, da je ogoljufala 47 ljudi. Ivanu Artnaku pa je celo ukradla 7.000 dinarjev. Iz ob- tožnice je razvidno, da je prigolju- f,ala 264.000 dinarjev. ■ Sodba kaže na neverjetno dobro- srčnost in lahkovernost nekaterih lju- di, ki so z raznimi dajatvami »ipoma- gali« Tratenškovi in njenemu prija- telju, ki je opustil pošteno delo in jo spremljal pri nepoštenem delu. Po uspelih goljufijah sta namreč večkrat skupaj zavila v gostilno, kjer sta se zalivala s pijačo in gostila še druge, pri tem pa sta prepuščala oba otroka v varstvo njeni nekdanji tašči. Sodišče je s svojo razsodbo želelo Zori Tratenšek omogočiti, da bi se čimprej posvetila poštenemu delu in varstvu svojih dveh nedoletnih otrok, zato je za stranski -ukrep poleg kazni poldrugega leta odmerilo še obvezno zdravljenje zoper alkoholizem v času prestajanja kazni. Oškodovancem je dolžna vrniti tudi denar, ki si ga je >iizposodila«. Zora Tratenšek je bila obsojena na poldrugo leto zapora in povrnitev škode. IVAN KIDRIČ PODLEGEL. KDO JE KOGA IZZVAL? uboj cestarja Pred dnevi je v celjski bolnišnici zaradi poškodb umrl 54-letni IVAN KlDRlC, cestar iz Stojnega sela pri Rogatcu. Pokojnik je zadobil hude po- škodbe po glavi, ki mu jih je povzro- čil IGNAC "ZAGORŠEK iz ište vasi. Danes, ko je preiskava še v teku, je težko reči kako je lahko prišlo do tega žalostnega dogodka, da sta se dva zrela moža tako daleč spozabila, da je eden ubil drugega. Naj bo mo- tiv kakršenkoli — osebno sovraštvo — ali ne, nihče nima pravige nad živ- ljenjem drugega, najmanj pa v takšni obliki. Nekaj dni zatem, ko je IVAN KIDRlC izdihnil v celjski bolnišnici, si je — tudi zaradi žalosti za izgubo nečaka — samovoljno vzel življenje še ALOJZ KlDRlC. Tako je ta trage- dija posredno zahtevala več žrtev. Tri družine so izgubile očete, varuhe in skrbnike. O poteku preiskave, ki je v teku, bomo še poročali. 3 ukradeni Abas Helmi in Šaban bej sta za- čudeno poslušala Billa, ki je nena- doma spremenil snov pogovora, ka- kor da ni pri pravi pameti. Zelo res- no je rekel: »Princ Ahmed je nad- vse trdno prepričan, da ga v Rimu ne bodo odkrili, posebno še, ker se ni nikoli ukvarjal s politiko in se zdi Intelligence Servicu docela nepch\ memben. Transport orožja zd Egipt je v Rimu že pripravljen. Točen datum bo sporočil takoj, ko dobi zanesljivega prevoznika. O po^ drohnostih programa se bomo po- govorili jutri. Lahko noč!« Abas Helmi in Šahan bej sta bi- la v mučni zadregi, ko je Bili ugas- nil luč. Potem je stopil k obema in jima prišepnil, naj takoj zapustita sobo. Na hodniku je Bili sezul čev- lje in se splazil nazaj v sobo. Ob steni pod oknom je pekaj časa po- čakal. Potem je potegnil revolver, se vzravnal in napeto gledal v te- mo. Takoj nato so prasnili trije streli. Stražarji so takoj vedeli, za kaj gre. Zdirjali so na vrl in tudi Bili je že tekel skozi park, naglo preplezal zid in krenil proti obali. Stražarji in psi tik za njim. Na obalo so pritekli še ravno dovolj zgodaj, da so videli neosvetljeno jahto, ki se je s polno paro od- daljevala od otoka. Vohuna je Bili zadel, ker je bil zid tam, kjer ga je preplezal, oblit s krvjo. Po sledovih so ugotovili, da je nekdo splezal po ovijalkah do pr- vega nadstropja in vlekel na-ušesa. »Kdo je princ Abraham?« je vprašal Šaban bej Billa, ko so se vrnilli v sobo. »Nikoli še nisem sli- šal zanj!« »Tudi jaz ne,« je odvrnil Bili pro- stodušno. »Vendar se mi zdi, da ga bomo morali nemudoma poiskati, ker nam bo še hudo potreben.« BiH se je Abas Helmiju in Šahan beju prikupil, ker je bil spreten in bistroumen, pa tudi zato, ker ni uganjal hinavščine, ampak jima ponudil pošteno kupčijo, ki sta jo sprejela, čeprav je svojo idejo, če mu jo ho uspelo izpeljati, cenil na\ blizu trideset tisoč funtov. . Princ Ahmed Seifedin je bil od\ dolgočasja že čisto otopel, le ne-, kaj leta ni več beležil tednov in i mesecev, ker je bil zaprt v tisti priskutni umobolnici blizu Londo- na. Kralj Fuad, ki ga je Seifedin nameraval takrat ubiti, se je izka- zal za ljubeznivega sorodnika, ki je redno plačeval stroške za zdrav- ljenje svojega bolnega svaka. Iz umobolnice so mu v zameno za njegov denar pošiljali dvakrat let- no obširno poročilo, ki je v učenih besedah dopovedovalo, da je princ Ahmed nevaren idiot, ki mora v blagor Egipta živeti v blaznici. Norišnica, kjer je živel ta nevar- ni dostojanstvenik, je bila nekak- šen sanatorij za posebno petične norce: veliko moderno poslopje z obsežnim parkom, ohdanim z viso- kim zidom. Po prihodu princa Ah- meda so na vrh zidu pritrdili še dva metra visok dodatek iz gosto sprepletene bodeče žice. Tako je princ Ahmed živel med svojim apartmanom in parkom. Časopisov ni smel brati, »ker bi lahko neugodno vplivali na njego- vo zdravje«, lahko pa je listal po ilustriranih revijah, kolikor ga je bila volja in si ogledoval filmske igralce, dirkalne konje in še nič koliko drugih zanimivih ničevosti. Posebni uradniki pa so poprej po. skrbeli, da bi se med stolpce ne vrinil kak stavek, ki bi ufegnil bol- nega princa vznemiriti. Čudno je bilo samo to, da so bili to uradni- ki Intelligence Servica, saj do ti- stih dob še ni bilo znano, da se ukvarja obveščevalna služba Veli- ke Britanije z umobolnimi princi in skrbi za njihovo zdravje. Ahmeda Seifedina je vsak dan obiskal primarij umobolnice in ga ljubeznivo povprašal po njegovem zdravju. Bil je zelo zaposlen in se ni nikoli dolgo zadrževal pri svo-. jem bolniku. Princ je obupaval in je btl hinavskega primarija že do grla sit. ahmed £RTVE PROMETA Letos manj nesreč Po poročilih varnostnih organov je bilo v preteklih mesecih letoš- njega leta manj prometnih nesreč kot lani. To je vsekakor razvese- ljivo, saj so lani žrtve prometa na področju nekdanjega celjskega okraja dosegle najvišje število po vojni. Varnostni organi so zabeležili 60 nesreč manj kot lani. V istem ob- dobju je bilo 8 smrtnih žrtev manj kot lani. Tudi težje telesno poško- dovanih je manj, vendar je število še vedno katastrofalno: 101. Ma- terialne škode je približno prav toliko — 60 milijonov dinarjev. Vzroki letošnjih prometnih ne- sreč so isti kot lani: prekoračenje hitrosti glede na pogoje ceste in promet, neupoštevanje prednosti in ALKOHOL. Lani smo kot vzrok nesreč zasledili ALKOHOL šele na sedmem mestu! Veliko nesreč je povzročilo neprimerno zavijanje v levo. Letos je opazen porast nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. Varnostni organi navajajo, da so pešci letos nedisciplinirani in pre- malo pozorni pri prečkanju cestišč. Kljub temu, da je bilo v pretek- lih mesecih manj nesreč, je število vsekakor še katastrofalno. To tem- bolj, ker je zaradi slabega vreme- na v pomladnih mesecih promet nekoliko slabši kot lani. Tudi ino- zemskih udeležencev je, zaradi vremenskih neprilik — turistična sezona se pravzaprav še ni začela — manj, torej so obremenitve na- ših cest nekoliko nižje kot lani. K manjšemu številu nesreč je vseka- kor doprinesel tudi nov Temeljni zakon, saj varnostni organi proti kršilcem strožje ukrepajo. IZSILJEVAL PREDNOST Voznik motornega kolesa CE 20-449 MAKS ZDOVC iz Podkraja pri Ravnah na Koroškem je v večernih urah izsilje- val prednost v križišču Šaleške in Celjske ceste v Velenju. V trenutku, ko je hotel zaviti na prednostno cesto, je po njej namreč pripeljal z osebnim avtomobilom Marjan Ravnikar iz Celja. Prišlo jc do trčenja v katerem so bili lažje, poškodo- vani MIRAN IN ZARJA RAVNIKAR ter motorist in njegov sopotnik IVAN PITRŽ- NIK. Na poškodovanih vozilih je za 150 tisoč dinarjev škode. SLABE GUME IN VELIKA HITROST Na cesti II. reda v Veliki Pirešici se je pripetila nesreča vozniku oseb.nega avtomobila ANTONU DOLARJU z vozilom CE 28-74. Voznik se je peljal proti Vele- nju. Med vožnjo ga je na slabem delu cestišča in zaradi obrabljenih gum začelo zanašati, tako da je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal pravokotno čez cesti- šče v obcestni jarek. Med nesrečo ni bil . nihče poškodovan, na avtomobilu pa je za 300.000 dinarjev škode. TRČIL IN SE PREVRNIL Na cesti med Sevnico in Krškim je na nepreglednem zavoju prišlo do trčenja med voznikoma osebnih avtomobilov LJ 327-27, ki ga je upravljal VLADO STRAŽISAR in LJ 195-63, ki ga je uprav- ljal ALEKSANDER MACIC. Voznik Stra- žisar je zapeljal v ovinek v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal Mačič. Voznika sta iz neznanega vzroka z vozili trčila tako močno, da je Stražisarja odbilo s ceste, kjer se je prevrnil 15 metrov glo- boko v prepad ter se ustavil tik ob reki Savi. Pri nesreči je voznik utrpel težje telesne poškodbe, medtem ko so bili so- potniki lažje poškodovani. Na obeh vo- ziliji je škode za milijon dinarjev. Voznik Mačič je vozil brez vozniškega dovoljenja. TRČILA PRI SREĆAVANJU LEO HRIBERSEK, voznik osebnega av- tomobila NM 11-12 doma iz Senovega je pripeljal na cesto Stare pravde v Krškem s pre\'eliko hitrostjo. V nepreglednem za- voju mu ie nasproti pripeljal voznik oseb- nega avtomobila LJ 11-22 MARJAN TEK- KAJ, doma z Zaloške ceste v Ljubljani. Zaradi prevelike hitrosti na slabi in ozki cesti se voznika nista mogla nemoteno siečati in sta trčila. Pri trčenju so bili težje poškodovani NUSKA GRACIC in FRANC NAJDIC, lažje pa voznik Hribcr- šek in njegov sopotnik. Na vozilih je za 7(jO tisoč dinarjev škode. POVOZIL KOLESARJA Na cesti tretjega reda med Blanco in Brezovim je prišlo do težje prometne nesreče, ko je nemški državljan LEON IIARTZIMANN z osebnim avtomobilom AA-LV-75 po srečavanju z vprego zavil preveč v levo in trčil v kolesarja JOŽE- TA MIRTA, posestnika iz Blance. Kole- sarja je zbil po cestišču, voznik pa se je z avtomobilom prevrnil v obcestni jarek. Kolesarju je zlomil obe nogi pod kole- nom. Na vozilih je za 160 tisoč dinarjev škode. Voznik je kazal znake vinjenosti in mu je bila odvzela kri za preiskavo. MOPEDIST V AVTOMOBIL Na križišču cest v Tržišču pri Krmelju je prišlo do prometne nesreče, ko se j^ mopedist brez vozniškega dovoljenja za- letel v reševalni avtomobil CE 122-69, ki ga je upravljal JANEZ STARIC iz Sev- nice. Pri trčenju sta mopedist in sopot- nica utrpela telesne poškodbe. Sopotnica si je zlomila nogo in so jo prepeljali v novomeško bolnišnico. ZARADI PREVELIKE HITROSTI SE JE PREVRNIL Na cesti tretjega reda v bližini breži- -škega pokopališča se je voznik osebnega avtomobila CE 20-81 MIHAEL LAPUH iz Crnca prevrnil s cestišča. Voznik je pii' vozil s preveliko hitrostjo glede na slabo cesto v zavoj, kjer ga je začelo zanašati in se je nato prevrnil s cestišča na stre- ho in nato nazaj na kolesa. Na avtomo- bilu je za 30 tisoč dinarjev škode. Avto- mobil je last FRANCA ZORKA iz Sent- lenarta pri Brežicah. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA © DOM < PRVI koraki v BRANJE IN PIŠANJE Naučiti se brati za otroka ni pre- prosto. Koliko novih znakov, novih kombinacij je v berilu! Potreben je precejšen napor in veliko pozornosti, da si naš mali učenec vse zapomni. Pri tem mu pomagajte tudi vi. Ne bo- dite preveč neučakani, če že kar v začetku ni uspeha — tudi vi se goto- vo niste naučili brati čez- noč. Potreb- no bo nekaj časa, da si bo otrok pri- dobil to znanje. Cas med šestim ali sedmim letom je za učenje najpripravnejši. Otroški možgani morajo bili dovolj zreli, da lahko sprejmejo vase abstraktne zna- ke in se jih tudi naučijo. Prav tako morajo biti sposobni za redno učenje domačih nalog brez posebne utruje- nosti. Da se bo lahko vaš otrok uspešno učil, mora imeti dober sluh. Učitelj bo govoril popolnoma drugače kot vi, z glasom, na katerega otrok ni navajen — govoril pa bo tudi o popolnoma novih stvareh, in s tem firinašal v otroški besedni zaklad nove besede. Ce boste opazili, da mali učenec po- gosto izgovarja besede napak, ne okle- vajte, odpeljite ga čimprej k speci- alistu — morda sluh le ni čisto v redh. Starševska neučakanost, da bi jim otroci čimprej brali in pisali, lahko slabo vpliva na otroka. Nikar ne si- limo otroka naj se uči pisati in brati že v petem ali celo četrtem letu sta- rosti. Četudi si vaš otrok v prvem tromesečju pouka ne bo zapomnil sno- vi in je ne bo razumel, se ne vzne- mirjajte. V drugem tromesečju bo prav gotovo bolje. Počakajte do konca šolskega leta. Ce je imel vse pogoje dela, a se ven- dar ni naučil brati in pisati, ne bo ško- dovalo, če obiščeta psihopedagoga. ZAVESE v VEDRIH TONIH Na oknih v kuhinji ali kopalnici, posebno poleti, so bolj prijetne zavese v vedrih, živih barvah, bodisi kockaste ali črtaste. Takšne zavese lahko naredite tudi sami. Dolžina in širina zaves je odvisna od dimenzij okna, okrasite pa jih lahko: — na kockaste zavese všijete isti vzorec drugačnega tona; všitek mora biti pri dnu zavese; — na črtaste zavese pa lahko prišijete kak- šne tanjše pletene vrvice, seveda tudi v drugi barvi. NOGEi POLETI V tesni ob^utvi noga, ki ^še na toploti širi, oteče in boli. Zaradi vseh teh reči bi morale obuti žene poleti čevlje,"'ki so jih že dobro prilagodile nogi, ki so jih že raz- širile. Nove čevlje bi morale nositi le krajši čas, najbolje zvečer, po dve ali tri ure, da se noga privadi nanje. Zelo dobro bi se bilo tudi navaditi, da bi čez dan večkrat menjale obutev in to: dopoldan bi nosile udobne sandale brez pet ali s čisto majhno petico ali pa tudi odprte čevlje. Šele popoldan in zvečer bi obule eleganten čevelj. Priporočljivo je namakanje nog v vodi, mrzli ali topli, kakor pač kater; ugaja. V vodo lahko damo tudi žlico soli. Hitro se pokaže re- zultat — preneha utrujenost, bole- čin ni več in kri se svobodneje pretaka. Ce položimo utrujene no- ge na zvišen prostor, se najlažje odpočijejo. V poletnih mesecih nosi precej deklet popularne »japonke«. Ne samo, da te niso lepe, temveč se že čez nekaj časa pojavi na nogah hrapava koža. Dobro bi bilo, da obiščete vsaj enkrat mesečno pe- dikerja. ORIGINALNO AKTUALNO... VEDNO JE KORISTNO I.METI ENO ALI DVE BLAZINI, TISTIM PA KI IMAJO AVTOMOBIL TAKSNE BLAZI- NE LAHKO SLUŽIJO KOT SEDEŽI. ZA OKRAS LAHKO NA TE BLAZINE NA- PRAVIMO .MOTIVE PROMETNIH ZNA- KOV, KI SO ZELO DEKORATIVNI, ORIGINALNI IN ZABAVNI. MOTIVI SO LAHKO NA BLATINAH IZVEZENI, LAHKO PA SO TUDI NA- REJENI IZ KLOBUĆEV1NE ALI KAKŠNEGA DRUGEGA BLAGA IN N.V TO NAŠITI NA BLAZINE. BLAGO ZA BLAZINE MORA BITI V... BARVAH, KI USTREZAJO BARVAM PROMETNIH ZNAKOV. NAJLEPŠE Sff BARVE SUHEGA LISTJA, STAREGA ZLATA, SIVA, DRAP ITD. VELIKOSl BLAZINE JE 40 x 45 cm. CE SE ODLOČITE, DA BOSTE ZNA KE IZVEZLE MORATE NABAVITI SU-' KANEC V ŠTIRIH BARVAH, IN TO: " KARMIN RDEČO, MORNARSKO MOD- RO, BELO IN CRNO. KAKO ČISTIMO PREPROGE Predno pričnemo čistiti preproge s tekočino, jih moramo temeljito izpra- šiti. Najbolje je, če jih odnesemo na balkon in jih dobro iztepemo in pre- krtačimo. Preproge lahko čistimo na več na- činov: 1. V liter vode damo veliko žlico amoniaka. S to tekočino in mehko kr- tačko očistimo preprogo. Po čiščenju odrgnemo preprogo s krtačko, namo- čeno v čisti vodi. 2. V naših prodajalnah lahko kupi- rrfo posebno sredstvo za čiščenje pre' prog »Tep-tih«. Preparat v umivalniku zmešamo z vodo, da nastane bogata pena. S krtačko zajamemo samo peno; ko te zmanjka moramo napraviti no- vo. Tako očiščena preproga se hitro posuši. 3. Oba zgornja načina sta primerna za čiščenje preprog z mastnimi ali blatnimi madeži. Ce pa je preproga umazana od črnila, posujte umazani del preproge s kuhinjsko soljo in jo pustite na preprogi tri dni. Potem očistite preprogo s »Tep-tihom« ali amoniakom. 4. Zelo zamazano preprogo iz ko- noplje lahko očistite takole: v umival- nik nalijete toplo vodo in ji dodate bis, v drugi umivalnik pa samo toplo vodo. Z ostro ščetko in bisom čistite preprogo. Ko očistite del preproge, ga takoj zdrgnite s krpo, namočeno v mlačno vodo. Ta način seveda ni pri- meren za dragocenejše preproge. MEZGA IZ RABARBARE Prav zdaj je čas, da napravimo dobro rabarbino mezgo, ki je kot na- maz na kruhu dobra in zdrava. Takole jo napravimo: 1 kg prav mladih od- ganjkov razrežemo na majhne kosce, operemo in zmešamo s kilogramom sladkorja ter postavimo na hladno za tri dni. V tem času nastane dosti soka. Četrti dan jo skiihamo na .močnem ognju — kuhamo 30 do 40 minut — in damo še vročo v kozarec. V DRUŽBI, SLUŽBI, DOMA Biti lepa je prav gotovo želja vsake žen- ske. Predvsem moramo bili vedno negovane, nato šele nalepotičene. Kdaj pa kdaj si lahko pomagamo tudi z majhnim trikom — ki ga pa seveda ne sme nihče opaziti. Lepota je privlačna le, če ohrani tajnost lepotičenja. V restavracijo ali na prireditev ste prišli lepo počesani in našminkani. Toda dobra hrana in toplota sta napravili, da vam je nos malo pordečil, da na ustnicah ni več rdečila, da niti pričeska ni več najlepša. Neprijetno vam' je — toda iz restavracije res ni potreb- no napraviti v tem trenutku svoj intimni pro- stor za lepotičenje. V družbi si prav gotovo ne bi umili zob; prav tako ni primerno, da bi si v družbi uredili frizuro ali se našmin- kali. Vstanite z izgovorom, da si morate oprati roke 'ali da morate nujno telefonirati in si v toaletnem prostoru uredite, kar je potrebno. Ce ste na prireditvi, se pač umak- nite v osamljen kotiček. V javnem prostoru si nikar ne čistite noh- tov s konico kuverte. Ce ugotovite, da nima- te najbolj čistih nohtov, obdržite na rokah rokavice. Nikar ne uporabljajte ogromne ko- ličine parfuma, češ »dišala bom cel dan«. Parfum sme samo rahlo dišati. Tudi vonj po znoju ovira okolico; četudi računamo na to in se redno umivamo, je najbolje, da ima- mo pri rokah »solea led«. V službi ni potrebno, da vidijo vsi prisotni, ko odprete vaš mizni predal, pravcato ko- lekcijo olepševalnih sredstev. Bolj korektno do okolice bo in seveda dosti bolj higiensko, če imate vse te zadevice shranjene v posebni škatli, ki je lahko tudi okrašena s kakšnim risanim v/.orčkom. Tudi doma nam ni vse dovoljeno. Nikar se ne sprehajajmo pred otroci in možem, nakopičeni po obrazu z mastno kremo ali z viklerji na glavi. Z eno besedo — pokažimo se drugim takšne, kakršne bi želele videti druge. Za vašega moža je takale volnena srajca poživitev za hladnejše poletne dni. Je sicer precej prilegajoča, toda kljub temu zračna in bo marsikomu ugajala. MALCE MOČNEJŠO POSTAVO JE TALE lii,\'BKA OBLEKA V MAJHNEM KARU PRAV ^«IJET\A. BREZ SKRBI PA JE LAHKO 'AKO NAREJENA TUDI OBLEKCA IZ CRTA- ALI CELO GLADKEGA BLAGA. Spopad je bil kratek, saj partizani niso nifi od- govorili. Lashof ni tvegal pohoda za njimi. Svabi so se bali teme in vzpetin ter so se zvesto držali doline. Ko se je Jože prepričal, da ni več Svabov v bližini, je poklical brata Simona, ki ga je po krat- kem razmišljanju zavlekel v čebelnjak, kjer mu je uredil udobno ležišče ter mu razčistil in povil rano. Švabi pa so se vgnezdili v dolini. Kamorkoli so prišli, so jemali, kar so našli. Klali so živino, pekli, zahtevali pijačo in pretepali domačine. V opravičilo so dejali: »Ce imate za bandite, potem je vse, kar imate, našel Verstanden Dummkopfel« Medtem pa so se partizani sestali v Suhadolu. Bilo jih je 18. Imeli so dva nova angleška mitra- ljeza, devet brzostrelk in sedem pušk. Mnogi so imeli tudi pištole in ročne bombe. Čeprav jiH je bila le peščica, so trdno sklenili, da Švabov ne bodo izpustili iz pasti. Komandant je dejal: »Prišli so po nas, a jih sedaj mi imamo v kletki!« IZ ALBUMA SVETOVNEGA POPOTNIKA Riba - vrag, ki je ni bilo v nekem časopisu v Guatemali je izšla slika (ki jo po- obljavljamo), pod njo pa besedilo, ki bi spadalo prej v sred- nji vek kot pa v našo dobo. Trije potapljači, — je zatrjeval novinar — so v bližini mehiške obale pri potapljanju doži- veli prizor, ki je bil tako grozen, da sta dva takoj umrla od kapi, tretji pa se je komaj vzdignil na površino. V čolnu je izgubil zavest. Ko se je v bolnišnici zbudil, je povedal, da so se jim pod morjem približali trije peklenščki, visoki nekaj več kot meter. Imeli so krila in rogove in repe, obraze pa so imeli tako spačene, da potapljači tega niso mogli prenesti. Nekaj časa pozneje so ribiči »ujeli« takšnega »morskega vra- ga«, kar je vzbudilo vsesplošno vznemirjenje. Po tem dogod- ku se je ribičem še večkrat posrečil lov na hudiča. Eden se je pojavil (presušen) v izložbi neke trgovine, drugega je od- kupil prirodoslovni muzej. Po temeljiti preiskavi pa se je končno stvar pojasnila. Vsi hudiči, kar so jih ribiči ujeli, so bili — potvorbe. Ko je prvi falsifikat uspel, so se ribiči pričeli intenzivneje ukvar- jati z izdelovanjem morskih hudičev. Za osnovo jim je slu- žila vrsta niorskci^a lista, ki so ga s »kirurškimi« posegi spretno spremenili v hudiča. Metamorfoza jim je tako uspe- la, da ]i niso nasedli samo posamezni turisti ampak celo pri- rodoslovci. Po Tiborju Seklju, foto: T. Sekelj ZNANSTVENA PREDVIDEVANJA BODOČNOSTI L 2025 NESMRTNI LJUDJE? KOZMICNA smrt NEPREMAGLJIVA Znanstvena predvidevanja so pred- vsem domena Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Ti dve dr- žavi imata tolikšna sredstva, da lahko z vlaganjem bistveno vplivata na bo- dočnost. In predvidevanja tisočih znanstvenikov, tisočih planerjev ni- kakor niso samo kvazi napovedovanja bodočnosti in so daleč od spsrkulativ- ne znanstvene dedukcije, čeprav na- slov sam — nesmrtni ljudje leta 2025 — zveni nekako neverjetno. Prav si- stematično znanstveno delo daje mož- nosti, da lahko danes v grobih obri- sih znanstveno predvidevamo sliko sveta v prihodnjih deset, dvajset in sto letih. Čeprav poznamo gigantske napore sovjetskih znanstvenikov, žal Rusi — morda imajo svoj prav — vse drugače skrivajo svoja dognanja kot Ameri- kanci. Prav zato vam tokrat posredu- jemo iz ameriških virov: dela profe- sorja T. S. Gordona in Olafa Helmera, ki so bila pred časom objavljena v meja. Prav zato se upravičeno vpr^- šujemo, ali spadamo med poslednjo generacijo mrtvecev v zgodovini člo- veštva. Toda tudi na pragu bajeslov- nega veka, na pragu nesmrtnosti, v času ko bo človeštvo začelo smelo osvajati kozmos, bo še vedno ostala ena oblika smrti: kozmična smrt, smrt, ki jo povzroča radiacija! SPOŠTOVANI! Vseskozi zasledujem, kaj vam pišejo bralci o CT. Preveč ste spraševali, če je komu všeč npr. novi naslov. Ce ne bi vprašali, bi verjetno marsikdo še ne opa- zil, da je kaj drugačen. Tako pa ste mo- rali marsikatero pikro slišati zaradi nje- ga. Saj je vendar vseeno, kakšen je na- slov; kmalu se ga navadimo. Opazila sem, da doslej še nihče ni vpra- šal, kdo je Radivoj Rehar, ki je napisal »Zlato orhidejo«. Od kod je in kaj je še napisal? Vsaj jaz še nisem našla nič nje- govega, čeprav rada berem. Danes sem roman sešila in spet sem za enega boga- tejša, čeprav njegova oblika iie more kra- siti nobene knjižnice. Roman je sicer napisan zelo privlačno, čeprav nekoliko neverjetno. Uporabili pa ste obliko za roman, ki se človeku kar ponuja v bra- nje. Ohranite to obliko še vnaprej! Zdaj ste vendar upoštevali želje bral- cev in pričeli z romanom o Guzaju. Lju- dje izredno radi bero, če se piše o nji- hovih krajih, vedo za vsako hišo, za vsa- ko grapo in hribček ter sledijo svojemu junaku na vseh poteh. Pred vojno je zgodba o Guzaju izhajala v »Slovenskem gospodarju«. Izrezali smo ga, a od sa- mega posojanja je postal umazana kepa papirja. Rekla bi še samo besedo o pisatelju Raz- bojnika Guzaja v CT. Zadnjič ste o njem napisali članek: vse je tako, njegov vrt je resnično v okras našemu kraju. Oba z ženo sta med nami izredno priljubljena. Karkoli ju prosiš, v vsem rada pomagata. Da bi le še dolgo let bila zdrava in za- dovoljna med nami! Zdaj pa še eno prošnjo. Tokrat ste z domačim romanom ustregli vzhodnemu delu celjske pokrajine, drugič pa se obr- nite še v Savinjsko dolino. Poobjavili bi »Gru;it« izpod peresa Janka Kača. Ne vem ali ljudje ne poznajo tega romana, da vas šc niso zanj nadlegovali. To j3 od Celja in daleč v dolino slavospev Sa- vinjski in njenim ljudem, hmelju in delu. Eniirat sem brala to knjigo, pa je ne morem pozabiti. Lepo pozdravljeni od vaše bralke E. Naglic iz Ljubečne. Mislite, da je narobe, če vprašujemo ljudi za mnenja. Ni, pa čeprav nam mar- sikdo postreže s kakšno pikro. Sicer pa je CT, tednik vseh občanov, ne pa nas v uredništvu. O pisatelju Radivoju Re- liarju samo to, da ie pisal že pred vojno kot novinar mariborskega »Večernlka«, danes pa je noarinar pri »Primorskih no- vitnh«, kot tak pa je nedvomno napisal že precej, zlasti pred vojno. Želje bralcev smo upoštevali. Ce bo Se več predlogov za roman o Savini.ski doli- ni ali kaj novega, bomo tudi upoštevali. SIcer pa na Savinjsko dolino nismo pa- zabljali, saj objavljamo »Savinjske za- nohtnice« Jake Slokana ter slikanico »Boj na kač jeku«. Prav lepa hvala za ob- širno pismo! MATI BIDAIOSTI Leta 1900 je velik prerok vzkliknil: Socializem je umrl! In vsi njegovi častilci so mu ploskali. Leta 1920 je še večji prerok vzklik- nil: »Socializem je umrl!« In vsi častilci so mu ploskali. Leta 1940 je največji prerok vzkliknil: »Socializem je umrl!« In častilci so mu do onemoglosti plo- skali. Leta 1961 ]e velik prerok vzkliknil; »Socializem je umrl!« In častilci so mu ploskali. Namreč, veliki prerok vedno ve, da mati budalosti nenehno rodi otroke. DOBER TEK! LJUDJE IMA.TO RAZLIČNE OKUSE. TA LJUBI BELUSE, DRUGI KUMA- RICE. MOŽAKAR, CIGAR SLIKO DANES OBJAVLJAMO, PA BAJONETE. POGOLTNIL JE KAR ŠTIRI HKRATI. CE BO OD TEGA SIT — NE VEMO. Los Angelesu, bežen vpogled v fanta- stične podvige bodočnosti. Prav na ureditvi novega sveta dela znana Rand Corporation v Santa Monici. V Santa Monici je centrala »eksplozije idej«. Kaj predvidevcijo? V razdobju od 1965. do 1990. leta se bo s strahovito naglico razvijala avtomatizacija in z njo bo raslo vse- splošno izobraževanje. Prvi večji mej- nik v zgodovini človeštva pa bo let- nica 1990. Takrat bodo baje iznašli sintetične proteine in s tem bo rešeno bistveno vprašanje človeštva. Strah pred pomanjkanjem prehrane bo iz- ginil in šest milijard ljudi in še več bo živelo brezskrbno. In 2020? Znan- stveniki predvidevajo, da bo takrat Zemlja eno samo veliko mesto, prav zato bo to leto tudi velikega pomena, kar bo rešilo vprašanje pomanjkanja prostora za ljudi. Pet let zatem, leta 2025 bo znanost popolnoma nadzirala proces staranja in smrt ne bo več človekova končna 18. 6. 1965 — št. 24 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel, je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Leš- nik, glavni urednik; Drago Hribar, odgovorjji urednik; Borivoj VVudler, tehnični urednik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in upra- va: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Tekoči ra- čun 603-11-1-656. Cena posamezne šte- jilke 30 din. Letna naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Ino. zemstvo 2.400 din. Rokopisov ne vra- čamo. Kako daleč gre ameriška interven- cija v Južnem Vietnamu, kaže tudi grozljivi prizor na sliki, pod katerega je celo ameriški Times zapisal: »Ob- glavljena žrtev — najgnusnejše deja- nje, ki ga je bilo kdajkoli sploh mo- goče videli.« Da. To in — ameriško dejanje! RAZPOZNAVANJE BARV Pred nedavnim so psihologi na uni- verzi v Edinbourghu napravili zanimiv poizkus o sposobnosti človeka za raz- ločevanje barv. Poizkus je pokazal, da je sposobnost razločevanja odvisna od starosti. Človek najbolje loči barve v obdobju od 16. do 35. leta. Otroci in starejši ljudje nimajo te ostrine raz- ločevanja in kar je prav zanimivo, je to, .da sposobnost razločevanja barv po 55. letu hitro ^pada. Tako kaže poizkus, da večina ljudi nad 66 let starosti ne loči modre od rdeče barve in podobno. ELEKTRONSKO OKO ZA SLEPCE Pred nedavnim je skupina znanstve- nikov v New Yorku opravila izredno operacijo. Neki že nad 18 let slepi ženski so napeljali v njene možgane kot las tanke električne žice in jih spojih z očesnim živcem. Na drugi strani žic pa je bila spojena električna iotoceiica, ki pretvarja svetlobo v električni tok. Ko so fotocelico osvet- lili, je pacientka vzkliknila: »Vidim svetlobo!« BORL POSTAJA SMRTI Na Borlu se nismo mogle temeljito umiva- ti. Na podstrešju smo staknile steklenice, jih na dvorišču pri moškem umivalniku napolni- le z vodo in se tako umivale. Na kopa.ije v Dravo so nas redko vodili. Voda je bila izred- no hladna, čeprav je bilo poletje. Premrazili smo se med zidovi in ni bilo prijetno v mrzli dravski vodi. Prestradani pa tudi nismo ime- li odvisne toplote v telesih. REŠILNO PISMO Nenehno sem mislila na rešitev. Že več pi- sem sem odposlala na švicarski konzulat. Dve taki pismi so ujeli gestapovci, ker me je nek- do izdal. Odslej so me posebej mrzili in nad- zirali. Zasliševal me jc poldrugi cent težek gestapovce Stahlhut. Debeluh je venomer je- del. Med zaslišanjem je poklical Bercetovo Mileno, ki so jo gestapovci določili za kuha- rico. V gestapovski kuhinji so vsak dan cvrli in pekli. Gestapovci so uživali najbolj izbra- na jedila in se zalivali z rumenim slovenjc- goriškim vinom. V pisarnah so imeli zvoncje, od koder so pogostokrat klicali Mileno, da jim je postregla. Tudi tokrat je debeli Stahl- hut hotel jesti. »Oprostite, gospod vodja Stčissl je shrambo zaklenil. V kuhinji imate .samo latvico napol skisanega mleka,« se je opravičevala Milena. »Sem z njim!« je zasopel Stahlhut. »Prinesi mleko in nasuj vanj dosti sladkorja.« Zajel je prvo žlico, me pogledal postrarti in revsk- iiil: »Marsch, hinaus!« Tisti dan me ni več. zasliševal___ z delom, ki smo ga morali opravljati na Borlu, ni bilo dosti koristi. Z motikami so ras poslali tudi v vinograd. .Mahale smo .ne- spretno, da jc bilo več škode kot koristi. Na vrtu smo bili še slabši, čebulo smo pulili in jedli, če je stražar vsaj za trenutek pokazal hrbet. Pohruslali smo poganjke na spargelj- nih,,pozobali grah. Nekoč so nas poslali med nialmje, da bi pleli. Ni dosti ostalo, pa tudi Nemci so si premislili. Redko so nam nudili priložnost za delo na vrtu. Na poti v vinograd sem nekoč skušala izti- hotapiti pismo na švicarski konzulat, v kate- rem sem opisala fipljenje v borlskem tabori- šču. Tudi Vedenikova in še neka druga tova- rišica sta mi dali pismi. Vsa tri sem ovila v časopisni papir in jih skrila v obleki. Skii- vaj sem jih nameravala izročiti neki doma- činki, da bi jih dala na pošto. Ni mi uspelo. \ rpila sem sc v taborišče, toda pisem ni bilo več. Od strahu me je oblil mrzel pot. Po- vprašala sem sotrpinke, če je katera našla ovitek. Bleivveisova Vida mi je povedala, daj je videla esesovca, ko je pobral pisma. Kaj zdaj? Nisem dolgo razmišljala. Stopila sem k esesovcu in ga prosila naj mi pisma vrne, ker sem jih nameravala na taboriščnem dvo- rišču vTeči v nabiralnik, da pa bi še tudi ma- ti rada nekaj pripisala. »Was?« se je zadii. »Pismo bom izročil ge- stapu. Ti pa v kolono, marsch!« Menila sem; da je konec. Ob zboru na dvorišču je eseso- vce poročal Stosslu ter mu izročil pisma. Sa- ma ne vem, kako sem prišla po stopnicah. Bila sem vsa trda. toda niso me poklicali. Po Vedenikovo in drugo tovarišico so kmalu pri- šli in ju zaslišali. V njunih pismih ni bilo posebno hudega, zato sta se zvečer vrnili. Kaj bo z menoj? V pismu sem navedla, ka- ko grozno ravnajo gestapovci. Nisem se mog- la pomiriti. Stopila sem k Vidi in jo vTJraša- la, kie jc esesovce pobral pismi. V glavo mi je šinilo, da morda mojega pisma ni našel. »Vidiš,'pri tistem grmu na travniku je bi- lo,« mi je skozi okno pokazala Vida. »Časo- pisni papir je brcnil v travo. Kaj pa, če je tvoje pismo ostalo v papirju?« Novo upanje se mi je Vzbudilo. Na vsak način moram zvedeti. Ce pisma tokrat ni na- šel, ga lahko pozneje. Še vedno je bilo nevar- no, da gestapovci dobe pismo v roke. »Veš kaj? Samo to lahko napraviva!« je vzkliknila Vida. »Tu spita dekleti, ki krmita upravnikove prašiče. To je izven taborišča. Pri upravniku služi slovensko dekle, ki bi nam lahko pomagalo. Še nocoj morava ure- diti.« Vida je bila odločna. Drugega izhoda nisem znala najti. Dekleti sta zvečer spregovoril' z upravnikovo služkinjo. Obljubila je, da bo poiskala pismo. Nestrpno sem čepela pri ok- nu. Minute so ffckle v nedogled. Mračilo s« je že, rešiteljice še nisem ugledala. Včasih se mi je zazdelo, da se je na travniku poka/.ala dekletova senca, pa nt bilo nikogar. Naen- krat sem zagledala na stezi žensko postavo Drgetala sem v razburjenju in bojazni. Gesta- povci bi prav tako lahko zagledali dekle. Bli- zu grma je obstala, se malo ogledovala in po; skočila dva koraka. Sklonila se je in nekaj vtaknila v žep. Mirno je nadaljevala pot. Ka- men sc mi je odvalil od srca. Moje pismo j- rešeno. Ali morda ne? Kaj če ga izroči uprav- niku? Tega nisem mogla in nisem hotela ver- jeti? Zjutraj sem se končno oddahnila. Pi.''' mo je bilo rešeno. Uprav.nikova služkinja r bila slovensko dekle! POSLEDNJA ARIJA Ob sobotah so gestapovci prirejali prave ve- selice. Mize so imeli polne dobrot, pili so o" zore. Jetniki smo stradali in izmozgani zde" na slami, onkraj hodnika pa so se nažrfi kro- hotali mučitelji. Včasih so tudi razbijali in s* medseboj stepli. Pomnim, ko so polomili mj; zo in stole. Včasih pa so za zabavo prignal' tudi jetnike. Med jetniki sta bila tudi Bauerjeva iz RT gaške Slatine. Franc je bil dober pevec, Alt"' na pa je igrala na klavir. Bauerjeve arije sra'> slišali v jetniške sobe. Njegov tenor je kip*^' kvišku, kot bi ušel stiski in se sprostil v ne- izmernih višavah. Spominjam se tudi njegoV^ zadnje arije iz opere »Marta«. Tenor se Jj prelival kot bi jokal slavček, ki ne more '* kletke. Zarila sem prste v slamo, v prsih i"' je trgalo, da so drsele solze neustavljivo P" licih. Zazdelo se mi je, da smo vsi tako maj"' ni, nebogljeni, prepuščeni stiski, odkoder n^ moremo uiti. Pesem pa jc kipela v prostrs"' stvo. Lažje mi je bilo, kot hi plavala z md^ dijo iz mrkih zidov. ^ (Se nadaljuj«)