NLP - vsi le niso baloni Vi iščete svoj stil... izberite Lahor deodorant milo. Milo LAHOR DEODORANT je pogoj, da bi koža postala zelo prožna osnova za delovanje odličnega vonja. Deodorantska osebnost mila LAHOR DEODORANT omogoča, da se vonj s kož prenaša tudi na vaše perilo. Vsakodnevna uporaba mila LAHOR DEODORANT vam bo dala občutek čistoče in svežine, koži pa prijeten vonj. O CY7 letnik XXVI(j:ifiiJi.lustnrana revija - izhaja ob ponedeljkih - 2. XI. 1971 - cena 3 din Majda Jazbec, najprej samo mlada, potem miss, zdaj že pevka, postaja precej reden gost naše rubrike Popularni (stran 50) Foto: JOCO ŽNIDARŠIČ izdaja in tiska čgp delo direktor publikacij mitja gorjup glavni in odgovorni urednik miro poč pomočnik glavnega urednika sergej epih redakcija alenka bibič, peter božič, tanja dolinar, egon kaše, Željko kozine, jaro leskovšek, alenka puhar, joco Žnidaršič stalni sodelavci drago kralj, niko lapajne, aleksander lucu, jože olaj, jože Šircelj oblikovalec alenka grgič, ing. arh. tehnični urednik poide lamberger tajnica marija brumen uredništvo: 61000 ljubljena, tomšičeva 1/11. tel. h. c. 23 522, 20507,22 020 -poštni predal 468. kolportaža za ljubljano Šubičeva 1, tel. 22 575 za druge kraje ljubljana, titova 57, tel. 323-879 naročninski oddelek: 61000 ljubljana titova 57, tel. 311 897 oqlasna agencija: Šubičeva 1, ' tel. 21 896,21 832 tovariš izhaja ob ponedeljkih, rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. posamezna številka stane 3 din, mesečna naročnina je 12 din poštnina plačana v gotovini žiro račun pri sdk 501-1-167-2. naročnina za tujino (mesečno, polletno, letno) avstrija sch 36-211 -422 belgija bfr 66,7-400-800 danska dkr 10-60-120 francija ffr 7,40 - 44,40 - 88,80 nizozemska hfl 4,90 - 29 - 58 italija lit 833,30- 5000 -10 000 kanada ca dol. 1,44-8,65-17,30 nemčija dm 4,90-29,25-58,50 zda us dol. 1,33 - 8,00 -16,00 Švica sfr 5,83 - 35,00 - 70,00 švedska skr 6,9-41,50-83,00 plačljivo na devizni račun 501-620-7-32000-10-160 pri ljubljanski banki (z opombo: za tovariša) ljudje, dogodki, besede 4 zidovi in ograje maksimum in minimum 5 tema dneva serum: gripa, kdo prej? 6 v središču pozornosti ameriško izzivanje roberta fischerja 10 vi uredništvu 13 doma in po svetu 15 pogovor tedna naš kapital: pridne roke 20 rojaki računalnik bi se uštel 22 uganke baloni odleteli, vprašanja ostala 24 mladi svet otožnih in vedrih barv 24 slovenski razgledi Prekmurje ne bo izpadlo iz lige 28 nagrade nobel ni kriv za zamudo 31 popotovanja big ben bije velemestno 34 srečanja farma zlatih medalj 38 šport na motorjih med goloma 42 feljton resnica o Vauhniku 45 panorama 48 popularni 50 hokej rekorderji z jesenic 51 magazin pri črnih čarodejih papež ima konkurenco 54 svet v mozaiku 56 filatelija 58 kaj veš - kaj znaš 59 roman vse žive dni 65 trije hišni vogali 69 zaupno 75 novela kokoš 76 I x DELO^ vsak petek žrebanje nagrad iz popolnega proizvodnega programa gorenja za več kot 30,000.000 st.din nagrad, ki jih gorenje poklanja naročnikom dela I vsakemu novemu naročniku lepo knjižno darilo vsakemu desetemul novemu naročniku stensko kuhinjsko tehtnico gorenje IčSP DELO I prodajna služba j naročninski odd. 161000 ljubljana I titova 57 naročam dnevnik -delo-za najmanj 6 mesecev pošiljajte mi ga na naslov: ime in priimek ulica kraj I naročnino 25 din mes. Ibom plačeval pismonoši ali inkasantu LJUDJE. DOGODKI. BESE RADODARNA CERKEV Mladinsko športno društvo iz Ivanjice je ostalo — kot se pač pogosto dogaja takim društvom — brez denarja. Pa so ga mladi začeli prositi na občini, pri družbeno političnih organizacijah, pri podjeljih. Kljub vsem prošnjam denarja ni bilo od nikoder, dokler se le ni nekdo spomnil na domačo pravoslavno cerkev. Ni znano, koliko je cerkev pravzaprav prispevala, toda predstavnik mladinskega športnega društva je izjavil, da je bila pomoč „dovolj velika, da bo zdaj društvo lahko nemoteno delalo“. Pevec Ivo Robič: „Da, res je, da mi za nastop plačajo tudi petsto starih tisočakov. To pomeni, da imam še vedno svojo ceno. Resje tudi, da sem doslej zaslužil že toliko, da bi lahko pel zastonj. Toda ljudje plačujejo samo tisto, kar je kaj vredno. “ PA POČAKAMO SNEG Na nedavni večerji z novinarji so predsednika zvezne skupščine Mij alka Todoroviča vprašali, kakšne novosti bo vpeljal v delo zvezne skupščine. „Človek ne more zapustiti za seboj sledi, dokler ne zapade sneg,“ se je predsednik spretnd izmaknil vprašanju. PLODEN SIMPOZIJ Več kot sto poštnih strokovnjakov se je nedavno zbralo v Opatiji na jugoslovanskem simpoziju za racionalizacijo sistema dela podjetij PTT in za zboljšanje njihovega medsebojnega sodelovanja. Pa so na Simpoziju ugotovili, da za razvoj poštnega prometa do leta 1975 ne bodo potrebovali 5,850 milijard dinarjev, kot so prvotno mislili, ampak kar okroglih 10 milijard. Janko Smole, zvezni sekretar za jinance: „ Tudi jaz imam na primer lepo obleko, rad sem lepo oblečen, toda recimo, da nimam denarja. Pa kljub temu zahtevam od trgovca, da mi proda obleko. Tako nekako se vede del našega gospodarstva in zato moramo zdaj reševati^ vprašanje nelikvidnosti “ KO BI VSI ČASOPISI SVETA Predsedstvo zveze študentov Makedonije je odločilo: vpis v novi semester bo odslej študente veljal 10 dinarjev več. S tem „prostovoljnim“ prispevkom naj bi namreč rešili finančnih težav svoj list „Študentski zbor“, ki ga študenlje očitno nič kaj preveč ne čislajo. OBVEŠČENO LJUDSTVO Zavod za tržne raziskave iz Beograda je anketiral 4000 družin in ugotovil: v 31 odstotkih družin sploh ne bero dnevnega tiska, v 36 odstotkih ne poslušajo radijskega programa, 42 odstotkov družin pa ne gleda televizijskega sporeda. Književnik Dobriča Čosič: „Moje novo delo bo pravzaprav nadaljevanje .Korenin'. Gre pravzaprav za tetralogijo, ki jo bom verjetno kmalu dokončal. Seveda... čeme prej ne povozi kak tovornjak. “ Maksimum in minimum Maksimum in minimum sta že od nekdaj zelo pomembni zadevi Še zlasti pa je njuna veljavnost očitna v današnjem nemirnem svetu, polnem protislovij. Brez njiju bi si gotovo težko predstavljali enotnost, celovitost taistega sveta Maksimum in minimum sta stvari, ki začrtujeta meje vseh skrajnosti z ene in z druge strani. Tako pravzaprav tudi rabita za ravnovesje sveta, če ju kajpak uživamo v zmernih količinah, kot bi temu rekli. Vendar se — žal — pogosto dogaja, da ju ne jemljemo v pravšnjih količinah Tako pride do prehudega doziranja ali z enim ali z drugim. To pa nikakor ne koristi organizmu, zato občasno prihaja do omotic, omedlevic in do tega, da gledamo navzkriž. Toliko teoretično. Praktično pa so stvari veliko bolj zapletene, saj segajo posledice nepravilnega doziranja z omenjenima medika-mentoma na vsa področja našega družbenega, družabnega in družinskega življenja. Zato bomo skušali nanizati nekaj skromnih misli o tem, kako je mogoče tudi v slovesnem obdobju nelikvidnosti, inflacije in podražitev doseči vse ugodnosti, ki jih nudi pravilna razporeditev maksimuma in minimuma. Obred dela se je nekoč začenjal z molitvijo. Pogosto so molili tudi sredi dela, nato pa še na koncu. Čez čas pa so ugotovili, da bo potrebno uvesti minimum molitve, kar naj bi prispevalo k maksimumu dela. Danes se delo začenja z zamudo, prekinja pa s sejami, ki se nato po delu nadaljujejo pozno v noč. Morebiti bi tu kazalo pogledati nekolikanj v religiozne čase in uvesti minimum sej, kar naj bi pospešilo naše potovanje v svetlo prihodnost. Ali z drugimi besedami: maksimum časa, ki ga prebijemo na delovnem mestu, naj bi posvečali delu. Kajpak vsega tega ne bi mogli doseči s samim trkanjem na prsi ali zgolj z lepimi samoobljubamt Zato bi veljalo vsakršen tak maksimum in minimum tudi uzakoniti. V zakonih in predpisih bi, na primer, stalo, da moraš vsak dan delati minimalno toliko in toliko, medtem ko lahko maksimalno zabušavaš toliko in toliko. Kar zadeva maksimum in minimum, pa bi ju lahko zelo natančno določili in uzakonili tudi na mnogih drugih področjih. Kakor smo določili zemljiškega, bi lahko, na primer, določili tudi premoženjski maksimum. Ko smo se že sprijaznili s tem, da mnogi premorejo več, kot naj bi to dovoljeval socialistični maksimum bogastva, bi kazalo uzakoniti vsaj to gornjo mejo. Zapisali bi, da ima lahko vsak občan pet hiš, tri mercedese, dve jahti in poldrugo letalo. V kolikor smo ta neuzakonjeni maksimum že prebili, pa bi navedli večje število te ali one dobrine. Zaradi mene ima lahko vsak po deset hiš, glavno je, da se domenimo, pa četudi potem prav vsi ne bodo naskakovali premoženjskega maksimuma, marveč bodo živeli nekoliko bolj skromno. Vile, jahte in podobne dobrine pa nas zmeraj spominjajo na neupravičeno bogatenje. Le-to pa mnogim vzburja kri in uničuje živce. Kajpak tistim, ki vsega tega nimajo. Ko pa bi tudi glede tega bogatenja uvedli primerni maksimum, bi bilo vseh teh težav konec. Neupravičenega bogatenja je dandanes že toliko, da smo se menda že kar sprijaznili z njim. Da pa ne bi še dalje naraščalo, bi veljalo tudi tu uvesti pravšnji zakon o maksimumu. V njem bi pisalo, da lahko vsak občan opehari sodržavljane na leto, recimo, za deset starih milijonov. Ali za sto, ker ne vem, kakšen maksimum smo doslej že dosegli na tem področju. Kajpak se bo morda kdo vprašal, kako bo z minimumom, ki ga pri vseh predlogih nisem omenjal. Hja, glede minimuma bi bilo bolj težko uzakoniti kaj določnega. Če bo namreč sto tisoč občanov maksimalno obogatelo, bo težko za preostalih dvajset milijonov prebivalcev najti možnosti, da bi obogateli tudi ti Zato pa bi za vse te veljal kvečjemu življenjski minimum. O tem pa smo že toliko slišali, da ne velja več razpravljati o njem. JOŽE OLAJ Zidovi in ograje Kaj bi se zgodilo, če bi se pri nas pripetila Ljubezenska zgodba? Če bi sin, čigar oče sedi na milijonih, če bi sin, ki je odrastel v mercedesu, ki preživlja mlada leta v vili, če bi ta in takšen sin vzel za ženo zalo hčer snažilke z 800 dinarji osebnega dohodka — kaj bi se torej zgodilo? Zgodilo bi se nekaj močno nenavadnega, če lahko verjamemo sociologom, ki proučujejo družbene plasti na Slovenskem. Ti So namreč dognali v okviru velike raziskovalne naloge, da ljudje zdaj v štirih petinah primerov izberejo zakonskega partnerja v svojem družbenem krogu. Zidovi med posameznimi sloji so premagani samo tako, da pride do porok med pripadniki višjega in srednjega sloja. Dekleta in fantje iz najnižjega sloja pa se ženijo in može med seboj. Pika. Zidovi so visoki. Praviloma — sociologe pa zanima razumljivo le povprečje, ne redke izjeme — jih nihče ne more, predvsem pa ne želi preskočiti. Mezaliansa je beseda, ki jo komaj še kdo pozna. Prakticirajo jo pa mnogi, kot kažejo družbenoslovne raziskave. Mezaliansa л-pomeni socialno neenak zakon: nekoč je plemič vzel meščanko za ženo — kar je bilo tedaj nenavadno spotikljivo. Dandanašnji so mezalianse, kot vse kaže, redka prikazen. Pa tega niso »krivi« le mladi, za ženitev godni otroci. To je bridek davek času: vsak se druži — če se druži — s sebi enakimi. No ja, če se da — in če ti dopuste, če odškrnejo družabna vrata — tudi z onimi, ki so nad njim. Zato ker se to splača ali spodobi ali kar tako iz čistega, od osebnih koristi neskaljenega veselja. In tako se novinarji družimo med seboj, kmetje spet med seboj, načelniki imajo svoj krog znancev in prijateljev, profesorji spet svojega, učitelji tvorijo spet svoj krog. No, to je nekoliko spreproščen oris družabnih odnosov. V resnici je odtenkov več. Prelivov tudi. A v resnici vsi bolj ali manj občutimo —zlasti zdaj, ko je v ospredju debata o socialnem razlikovanju — da so zidovi previsoki, da so med družbenimi plastmi močne, dostikrat nepremostljive ograje. In vemo, da tako ni prav. Prav tako vemo, da tega ne more rešiti nekakšna kasarniška egalitarnost, ki bi v resnici pomenila še hujšo neenakost. Jasno, iz teh zadreg se pa tudi ne moremo izvleči, če bomo mirno gledali, kako rastejo zidovi še više» kako postajajo ograje še trdnejše. JOŽE ŠIRCELJ Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da se je gripa že začela premikati z otočja Fidži, kjer se je najprej pojavila. Vesti o epidemijah gripe zdaj že prihajajo iz Avstralije, Nove Zelandije, Trinidada in Tobaga. Virologi svetovnega slovesa pravijo, da se P° izkušnjah zadnjih desetletij gripa pojavlja navadno v redkih valovih, vsako drugo ali vsako tretje leto. Ker je bila zadnja večja epidemija gripe v svetu; y letih 1968 — 1969, novi val torej pričakujejo to zimo. Mnogi se boje, da bo celo hujši, kot je bil tisti pred tremi leti. Iz Zagreba in Beograda so že avgusta prišle prve vznemirljive novice: strokovnjaki zavodov za zaščito zdravja se bojijo, da bo gripa prišla k nam že letos, morda celo že jeseni. Bojijo se tudi, da bo obolenj veliko, zato so povsod pohiteli s preventivnim cepljenjem proti gripi. Američani še niso pozabili zadnje hude epidemije gripe, koje pozimi leta 1968 iskalo zdravniško pomoč kar 30 milijonov ljudi. Zato so letos začeli cepiti proti gripi zelo zgodaj. Dr. James Sprague, vodja ameriškega oddelka za virusne bolezni, je zaradi pravočasnega cepljenja pravzaprav zelo pomirjen. „Tudi če gripa letos res pride k nam,“ pravi, „v Ameriki zaradi pravočasnega cepljenja ne bo povzročila hude epidemije.“ Tudi v Sovjetski zvezi so pohiteli s pripravami na obisk'gripe. Virolog dr. Ždaiiov že nekaj časa opozarja prebivalstvo na nevšečnosti, ki jih lahko prinese virusno obolenje influence, zato Judi vabi na množično cepljenje. Ameriki in Sovjetski zvezi seveda sledijo tudi druge evropske in neevropske države. Le s pravočasno zaščito se nanjreč lahko ubranimo prehude epidemije. V Jugoslaviji in tudi pri. nas v Sloveniji zdravstveni delavci že nekaj tednov cepijo proti gripi, čeprav natanko še nihče ne ve, kdaj bo gripa pravzaprav prispela do nas. Dr. Danica Miklič, načelnik epidemiološkega oddelka pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo, pravi, da ne vemo, ali se bo gripa letošnjo sezono res pojavfla v epidemični obliki. „Samo ugibamo lahko. Izkušnje prejšnjih let pa kažejo, da je sezona gripe pri nas običajno po novem letu. Zato je prezgodnja panika čisto odveč. Epidemija gripe tipa A2 Hongkong je büa pri nas lani, zato je precej naših ljudi z virusom A2 Hongkong že prekuženih. Iz izkušenj pa vemo, da je najhuje tisto leto, ko se pojavi nov, še neznan virus, proti kateremu ljudje že niso odporni“ Virus A2 Hongkong Poglejmo, kako smo pravzaprav prišli do virusa A2 Hongkong, ki se ga letos tako zelo bojimo. Od leta 1933 pa vse do leta 1946 je bil povzročitelj influence pri nas virus tipa A2- Pozimi leta 1946, ko je bila epidemija gripe v naših krajih precej huda, pa se je prvikrat pojavil tudi nov virus gripe — A2. Ponovna hujša epidemija v svetuje bila leta 1947. Ker se je gripa začela širiti najprej v Aziji, smo ji rekli azijska gripa, njen virus pa je bil A2. Leta 1968 se je začela hujša epidemija gripe najprej v Hongkongu, zato je tudi dobila ime honkonška. Ker pa je virus tako podoben virusu azijske gripe, mu ne moremo še reči A2, zato ga še zmerom uvrščamo med viruse influence A2. Za gripo, podobno letošnji, smo torej pri nas lansko zimo že obolevali. V svetu pa je predlanskim priklenila na postelje več milijonov ljudi, saj proti njej še Desno: V kanadskih znanstvenih laboratorijih so z elektronskim mikroskopom fotografirali virus A2, ki letos zaradi epidemij gripe povzroča po svetu precejšnje nevšečnosti. Kroglice posameznih paličic, ki se nizajo v verigo, so povečane stotisočkrat. Spodaj: Gripa prihaja z dežjem, mrazom, z jesenjo, pravijo ljudje. Koliko je v tem resnice, ne vemo, saj znanstveniki v svetu kakšne po~ sebne povezave med gripo in vremenom še niso ugotovili. niso imeli izdelanega uspešnega cepiva. S tem novim virusom pa tudi še nihče ni bil prekužen. Prva pot honkonške gripe je bila do naših krajev zelo dolga. Od Hongkonga je potrebovala skoraj leto dni. V Jugoslavijo je prišla šele aprila, maja 1969 in obolelo je le nekaj ljudi v nekaterih dalmatinskih mestih. Zato pa je bilo huje decembra 1969. V dveh mesecih je — po prijavah §§ samo v Sloveniji zbolelo 143 tisoč ljudi, v resnici pa še veliko več, saj so nam do uradnih podatkov pomagali le tisti oboleli, ki so iskali pomoč pri zdravniku. Čeprav znanstveniki že leta in leta proučujejo, kakšen vpliv ima na gripna obolenja vreme: vlažna jesen, mrzla zima ali zgodnji spomladanski meseci, odgovora na to ne vemo. Kaj je gripa? Kljub temu, da znanstveniki že nekaj let zapored napovedujejo, da se bo v kratkem pojavil novi virus influence, veliko hujši od sedanjega, se nam letos tega še ni bati, ker dosedanje laboratorijske raziskave v svetovnih centrih za influenco kažejo, da je letos razširjeni virus star in nam že dobro znan. V resnici pa je tako: O gripi je bilo napisanih že veliko knjig, veliko strokovnih razprav, veliko študij. Posebne zdravstvene inštitucije v svetu že leta in leta raziskujejo, kakšno obolenje je pravzaprav gripa, da bi na osnovi tega lahko iskali tudi ustrezno zdravilo. Žal pa doslej še nihče ni prišel do kakih pomembnih rezultatov. Le do tega znanja smo se dokopali, da gripo povzroča neki določen tip virusa in da je infekcija kapljična. Zato je dovolj, da okuženi samo kihne ali celo samo diha v soseda in že ga lahko okuži. Edino priporočilo tistim, ki obolijo, je zato, naj se čimprej uležejo in izolirajo. S tem koristijo sebi in okolici. Telo, kije okuženo z virusom influence, zaradi povišane temperature tudi oslabi, zato je bolnik tiste dni, ko preboleva gripo, tembolj dojemljiv tudi za druge bolezni. Zraven pa je še hudo nevaren za okolico, ker lahko okuži slehernega človeka že na cesti, v trgovini, v avtobusu. Zato ni junak tisti, ki se hvali, da gripo prestaja stoje, marveč tisti,, ki se pravočasno umakne, da ne okuži še drugih. Za gripo najhitreje in tudi najbolj pogosto obolevajo šolarji. Medtem ko so za malčke gripna obolenja manj pogosta in so starejši zaradi podobnih bolezni prejšnjih let že precej prekuženi, velikokrat celo imuni, se otrok od sedmega leta naprej gripa najraje prime. I TEMA DNEVA PREZGODNJI PREPLAN: GRIPA PRIHAJA JANUARJA Bolezen ponavadi ni posebno huda pa tudi dolga ne. Običajno traja le tri, štiri dni. Vendar pa se lahko, posebno če se takoj ne uležemo, tudi zavleče. Kajti specifičnega zdravila zoper gripo ni. So le zdravila, ki zbijajo vročino, in zdravila, ki lajšajo bolečine. Gripa kot bolezen le redko povzroči smrt, čeprav smrtnost v času epidemij gripe precej naraste, a bolj zaradi komplikacij. Starim in že bolnim lahko škodi še najmanjše povišanje temperature, izčrpan organizem pa je za razne bolezni že tako bolj dojemljiv. Cepivo zoper influenco Ker specifičnega zdravila zoper gripo ni, se lahko pred boleznijo zavarujemo le s pravočasnim cepljenjem. Po dolgotrajnih raziskavah so pred leti začeli na Vzhodu izdelovati zelo učinkovito živo cepivo. Postopek cepljenja je dokaj preprost, saj cepivo iz oslabljenih virusov nekajkrat vbrizgamo v nos v obliki razpršila. Cepljenje z živim cepivom je zelo praktično, ker ni zamudno in ga zato pri nas veliko uporabljamo, predvsem ko cepimo večje kolektive. Na Zahodu pa se je porodilo tako imenovano mrtvo cepivo, ki ga vbrizgavamo s pomočjo brizge ali posebne pištole. Z njim navad- no cepijo starejše ljudi in kronične bolnike, ki terjajo individualen postopek, poleg tega pa se s tem cepivom še učinkoviteje izognemo reakcijam po cepljenju. V učinkovitosti pa bistvenih razlik med živim in mrtvim cepivom ni. Zdravniki zagotavljajo, da sedanji cepivi kljub dobri zaščitni moči ne povzročata omembe vrednih reakcij. Leta 1968 pa so mnogi, ki so jih cepili z živim cepivom A2 Hongkong, prestajali precejšnje reakcije, nekateri so celo zboleli za lažjo obliko gripe. Poznejše serije tega cepiva pa reakcijo povzroče le pri komaj dveh odstotkih cepljenih. In še to v zelo mili obliki: tu in tam dobi cepljeni lažji glavobol ali morda malce nahoda. To pa je tudi vse. Pa je cepivo zoper gripo res uspešno? Docent dr. Marko Matjašič, šef virusnega laboratorija pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo, omenja, da je cepivo doslej edina zaščita zoper gripo. Poleg imunosti, seveda, ki jo dobe tisti ljudje, ki so že preboleli gripo istega virusa. „Cepivo je narejeno v kulturi kokošjih embrijev, zato lahko cepimo vse ljudi, razen tistih, ki so alergični na kokošja jajca ali perutnino. Imunost po cepljenju traja povprečno šest do sedem mesecev, torej le eno „sezono“. Pravzaprav je zaščita zelo kratkotrajna, a ameriški znanstveniki pri raziskavah ugotavljajo, da so nekateri ljudje, ki so jih cepili zoper gripo, ostali imuni tudi še po štirinajstih mesecih.“ Cepljenje nas zavaruje, če smo cepljeni vsaj mesec dni pred sezono gripe. Pri nas pričakujemo gripo šele januarja, in tako bo cepljenje, ki smo ga že začeli, pravočasno končano. Cepljenje nikjer po svetu in tudi pri nas ni obvezno. Zaščita je kratkotrajna, in draga, zato zdravstvena služba najprej cepi ljudi, ki jih je treba najbolj zavarovati: najprej tako imenovane ogrožene skupine prebivalcev, starčke, kronične bolnike pa tudi delavce v službah, kjer bi istočasna obolelost velikega števila delavcev naredila družbi veliko škodo: delavce v prometu, poštne uslužbence, zdravstvene delavce itd., itd. Te ljudi pri nas cepijo vsako leto, saj je na primer za bolnega in starega človeka lahko influenčno obolenje veliko tveganje. Nove raziskave Zal so vsa dosedanja cepiva učinkovita le za določen virus, za tisti, ki povzroča gripo. Univerzalnega cepiva, ki bi zaščitilo Vlaga prinaša kup nevšečnosti. Z jesenjo se začenja sezona prehladov. Toda prehlad ni gripa, čeprav so mnogi znaki pri obeh obolenjih podobni. Gripo povzroča virus, letos virus A2 Hongkong. Po svetu že prihaja do panike zaradi epidemij gripe. Pri nas pa samo čakamo, kaj bo, a menda se nam gripe pred januarjem ni treba resno bati ljudi proti vsem, doslej že znanim ali pa celo še neznanim virusom gripe, pa znanstvenikom še ni uspelo izdelati, kljub številnim poskusom, ki jih opravljajo že leta in leta. Proti virusu gripe A2, torej virusu, ki se ga bojimo letos, priporočajo kot preventivo poleg cepljenja še zdravilo amantadin, ki pa ga žal še ne uporabljamo za široko potrošnjo. Američani v svojih raziskovalnih centrih v Atlanti že nekaj let preizkušajo tudi druga zdravila, predvsem taka, ki bi krepila človekovo telo, ki bi tako postalo odporno proti boleznim. Ne samo proti gripi, proti vsem boleznim, celo proti raku. Kljub raznim napovedim, opozorilom, paniki, ki so jo nekateri že dvignili, kot bi stala gripa že pred vrati, ne vemo o njej še nič točnega. Samo čakamo lahko, ah res pride. Ker pa je cepiva dovolj, le ne bi bilo napak, ko bi se zaščitili pravočasno, saj hiše tudi ne zavarujemo šele takrat, ko skedenj že gori ... ALENKA BIBIČ OCENITE PREDNOSTI NOVE OBUTVE S POLIURETANSKIM PODPLATOM To ne bo težko, ker je obutev BOROVO s POLIURETANSKIM podplatom mnogo lažja od vaših starih čevljev za jesen. Poliuretanski podplat je odporen, vaši čevlji pa bodo dolgo kot novi. Lahka elastična obutev za jesen je odličen termični izolator in ščiti noge pred mrazom. POLIURETANSKI podplat izdeluje v Jugoslaviji samo Borovo in zato boste tudi vi zanesljivo dejali: „OBUTEV BOROVO S POLIURETANSKIM PODPLATOM - LAHKA KOT PERO”! AMERIŠKO IZZIVANJE ROBERTA FISCHERJA Šahovska drama Tigrana Petrosjana, njegov ne- in Aleksander Suetin sta soglašala, da je raznovrstnost pričakovani strateški zlom v trenutku, ko je bila psiho- v otvoritvah pravo orožje proti Robertu Fischerju, za loška prednost v dvoboju z Robertom Fischerjem vsaj katerega je veljalo, da je ranljiv zaradi ozkega »šahov-navidezno na njegovi strani, se je začela nekaj mesecev skega repertoarja«. A nista bila posebno zadovoljna, pred odločilno šesto partijo v Buenos Airesu. Sovjetski ker je Tigran Petrosjan verjel, da bo strl nasprotnikovo analizatorski stroj je v Moskvi dolgo pripravljal »pre- ofenzivo z »absolutno pasivnostjo«, s katero je zlomil senečenja« za težko pričakovani finale. Jurij Averbach Viktorja Korčnoja. Pet partij v prostrani dvorani „Coronado“ je navidezno potrjevalo, da je imel Tigran Petrosjan prav, ko je zagotavljal, da bo uspel s takšno taktiko. .Neodločen rezultat 2,5 :,2,5 je obenem stopnjeval šahovski optimizem v Moskvi Tigran Petroqan je prihajal v gledališče „St. Martin“ vedno nekaj minut pred peto, ko je zahodnonemški velemojster Lothar Schmid, ki je sodnik velikega dvoboja, pognal šahovsko uro. Skoraj ob istem času se je nad velikansko šahovsko demonstracijsko tablo zasvetilo „prosimo za popolno tišino“. Robert Fischer je s svojimi zahtevami od čisto nove šahovske mize do natanko določene svetlobne jakosti ustvarjal napeto razpoloženje v Buenos Airesu. Bflo je videti, da je po neodločenem rezultatu 2,5 :,2,5 nekoliko vznemirjen: najprej je zamenjal luksuzni hotel „Presiden-te“ in živel v argentinski prestolnici „incognito“, da bi zabrisal sled pred svojimi navijači; potem je nekajkrat protestiral pri sodniku Lotharju Schmidu, ker je njegov nasprotnik poprej zapisal potezo, preden jo je potegnil na šahovnici, in tudi sicer sta s Tigranom Petros-janom zamenjala samo pozdrav pred prvo potezo; končno je Robert Fischer redno zamujal nekaj minut, toda nikoli ni prihajal v časovno stisko, odhajal je in prihajal skozi stranska vrata, in po svoji stari navadi se je izogibal novinarjev, ki so že verjeli, da bodo lahko poročali o „šahovski senzaciji v Buenos Airesu“. Napetost v argentinski noči Svetovni prvak Boris Spaski je šele po neodločenem rezultatu 2,5 :,2,5 privolil, da bo v moskovskem televizijskem študiju komentiral partije iz Buenos Airesa, toda njegova izjava, „da je Tigran Petrosjan večji šahovski talent od Roberta Fischerja“ je bila vsekakor sestavni del taktičnega načrta, ko se je šahovska Moskva odločba za psihološko vojno z ameriškim velemojstrom. Bilo je 18. oktobra 1971 na poletni večer v Buenos Airesu, ko je Robert Fischer spet sedel za šahovsko mizo v dvorani „Coronado“, da bi uresničil svojo desetletno željo, dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Boris Spaski je bil takrat prepričan, da bo Tigran Petrosjan zmagal, „če bo bolj racionalno izkoristil svoj čas za razmišljanje“. To je bila velika priložnost Tigrana Petrosjana, „ki se je za svoj dvoboj z Robertom Fischerjem pripravljal bolj kot kadarkoli doslej“, kot je izjavil bivši svetovni prvak Mihail Botvinik med svojim obiskom v Beogradu. Napetost se je stopnjevala, še posebno ko je bilo že po šesti potezi povsem jasno, da bo ameriški velemojster tokrat skušal izkoristiti svojo priložnost s črnimi figurami, in njegov položaj je zares obetal presenečenje. S svojo kmečko „falango“ se je globoko zasidral v središče šahovnice in razpostavil je svoje figure na strateško najpomembnejše točke. Tigran Petrosjan se je hladnokrvno branil in naenkrat je postalo očitno, da se bo njegova psihološka prednost še povečala, če bo zdržal v takšnem obrambnem zidu. Jugoslovanski velemojster Aleksander Ma-tanovič je zapisal nad svojim komentaqem „Odgovor na presenečenje!“, ko je analiziral partijo: Tigran Petrosjan je v šesti partiji uporabil sistem „damine indijske obrambe z obrnjenimi barvami“ prvikrat v svoji turnirski praksi, toda Robert Fischer je že v tretji potezi odgovoril na presenečenje s potezo,, pripravljeno med svojimi skrbnimi teorijskimi pripravami za letošnje dvoboje. Njegova „no-" vost“, po kateri je „črni boljši že po samo petih potezah“, če citiramo Aleksandra Mäta-novića, je pravzaprav priljubljena poteza nekdanjega svetovnega prvaka Williama Steinitza, kije sredi devetnajstega stoletja presenečal z njo tudi najmočnejše igralce tistega časa. „Šahovski tiger iz Erevana“ je pravočasno zaslutil nevarnost in odtlej je petintrideset potez do prekinitve pdtegnil brez napake. Robert Fischer je navdušil' s svojo šahovsko „študioznostjo“, ko je' sredi partije skorajda brez razmišljanja zamenjal „močnega skakača za slabega lovca“ in poznejše analize bodo verjetno potrdile, da je njegbv občutek za pozicijske finese tudi tokrat4odločil partijo. Njegova prednost je bila minimalna', toda zares je igral v slogu Raula Capablance,‘ki je s svojo kristalno čisto šahovsko tehniko zmagoval v navidezno povsem izenačenih' končnicah. Osebna šahovska drama Tigrana Petrosjana je seveda dosegla Svoj vrhunec, kö je bila partija prekinjena. Jurij Averbach in Aleksander Suetin sta takrat izjavljala, „da je partija v mejah remija“, medtem ko je stari lisjak Miguel Najdorf opozhijal, „da bo Robert Fischer s svojim izrednim občutkom za končnice verjetno osvojil celo točko“. Robert Fischer izginil v noč Robert Fischer je po stari navadi zapustil dvorano „Coronado“ skozi stranski vh&d in izginil v noč, medtem ko je njegov sekundant Larry Evans analiziral prekinjeno partijo „zase, kajti nobenega dvoma ni, da Robert Fischer noče deliti slave z nikomer“, in naslednje jutro izjavil, da bo njegov prijatelj, „s katerim ne bo več sodeloval med dvobojem z Borisom Spaskim“, izkoristil svojo milimetrsko prednost. Sovjetska trojka Tigran Petrös-jan, Jurij Averbach in Aleksander Suetin je preživela noč za šahovnico, toda hitrö, je postalo očitno, da je pot do rešitve zapletena, dolga in naporna. Robert Fischer je v svoji hotelski sobi „incognito“ računal stotero variant, potem ko se je odločil, da bo čisto sam dokazal Tigranu Petrosjanu vso zgrešenost njegovega strateškega koncepta. Miguel Najdorf je dvakrat zaporedoma uporabil stavek „Nihče razen Roberta Fischerja'ne bi tako igral!“ v štiriindvajsetih urah, ko je Tigran Petrosjan dvakrat^ zaporedoma podrsal predajo! Nekaj podobnega se je zgodilo - prvikrat v triumfalni šahovski karieri bivšega svetovnega prvaka Tigrana Petrosjana r- že v pebgradu v „miniaturnem, dvoboju“ Robert Fischer — Tigran Petrosjan (3 : 1). „Sto potez Roberta Fischerja“ je tokrafepravzaprav skupni imenovalec za dva zaporedna triumfa 28-letnega ameriškega velemojstra, ki je odi-gjrai 100 potez brez najmanjše napake, 100 potez brez kakršnekoli strateške slabosti, 100 potez neprestanega stopnjevanja svoje pozicijske prednosti. Dvakrat zaporedoma je Tigran Petrosjan razmišljal deset minut in podpisal predajo, ko Se je njegov kralj znašel sredi „matne mreže“, nezaščiten po nasprotnikovem napadu, ki je bil izveden z milimetrski) natančnostjo. Njegov sekundant Jurij Averbach je obakrat ostal v hotelu, toda v pogovoru z novinarji je priznal, da so nočne analize šeste partije pokazale, da je Tigran Petrosjan v zelo hudem položaju. Sedem ur in 47 minut je Robert Fischer igral kot šahovski stroj in njegovo vodstvo 3,5 : 2,5 je spodbudilo Larryja Evan-sa, da je optimistično izjavil „Jutri bo konec dvoboja!“ in odpotoval v New York, čeprav med njima ni bilo nobenega spora. Jugoslovanski velemojster Dragoslav Jano-ševič je sedmo partijo ocenil takole: „Tehnika Bobbyja Fischerja je bila tako učinkovita in dovršena v tej partiji, da skorajda vsaka njegova poteza zasluži klicaj.“ Tigran Petrosjan je seveda odigral sedmo partijo psihološko zlomljen, zato je upravičeno vprašanje, zakaj ni izkoristil „time-out“, preložitev partije, ko je vendar lahko pričakoval, da bo razigrani Robert Fischer z belimi figurami in mladost- Tigran Petrosjan (levo) je nekdanji svetovni prvak, toda beograjski dvoboj z Robertom Fischerjem (desno) je izgubil s3:1. nim poletom skušal odločiti dvoboj v štiriindvajsetih urah. Alije zares pričakoval, da bo Robert Fischer še enkrat nasedel njegovim „pastem“ tako naivno kot v drugi partiji, ko je Tigran Petrosjan presenetljivo izenačil na 1 :,1 z briljantno vodenim nasprotnim napadom? „To je konec dvoboja” Argentinski velemojster Miguel Najdorf je že po trinajsti potezi izjavil: „To je konec dvoboja!“ Tigran Petrosjan je razmišljal 35 minut in ponudil žrtev trdnjave za lovca, toda šlo je pravzaprav za skrbno pripravljeno varianto: črni je pričakoval, da bo ameriški velemojster sprejel žrtev in skušal izkoristiti materialno prednost kljub slabše postavljenim figuram, toda Robert Fischer sploh ni razmišljal in nadaljeval je z razvojem' — svojo trdnjavo je postavil na aktivno polje! Šahovski komentatorji so se seveda posebej ustavili ob njegovi „bliskoviti potezi“, toda resje tudi, da je ameriški velemojster že dosegel takšno pozicijsko prednost, s katero je lahko mirno nadaljeval z „enostavnimi potezami“, ki so sicer značilnost njegovega šahovskega sloga. Skrbno pripravljena varianta je bila za šahovsko desko v dvorani „Coronado“ obsojena na polom predvsem zato, ker je Robert Fischer zaigral kot v svojih najboljših partijah: enostavno, učinkovito in brez najmanjše napake kot šahovski stroj! Tigran Petrosjan je tako dvakrat zapored propadel, čeprav je pripravil za svojega nasprotnika „presenečenja“, toda Robert Ft scher je za šahovsko desko v Buenos Airesu dokazal, da je že dovolj močan za dokončen obračun s „sovjetskim šahovskim strojem“; njegova šahovska vojna z analizatorskim „štabom“ v njegovi najboljši izdaji, Jurijem Aver-bachom in Aleksandrom Suetinom, se je končala z zmagoslavjem, čeprav je Robert Fischer obenem tudi opozoril, da je samo „človek“. Njegov dvoboj za naslov svetovnega prvaka z Borisom Spaskim, ki je v letu 1971 vsekakor razred zase v sovjetskem šahu, bo še toliko zanimivejši, ker je Boris Spaski velemojster s fantazijo, izredno šahovsko tehniko in izkušenostjo, svetovni prvak z izredno močjo v vseh šahovskih elementih. Dvoboj v Buenos Airesu ni spremenil našega prepričanja, da bo bližnji dvoboj Boris Spaski — Robert Fischer pravzaprav „šahovski dvoboj stoletja“, šahovski dvoboj, kakršnega nismo videli od tistih časov, ko je zbudil podobno zanimanje „šahovski dvoboj stolelja“ Aleksander Aljehin — Raul Capablanca, ki se je končal po 34 partijah s 6 : 3 zmagami nepozabnega Aljehina. Nagradni sklad - 20.000 dolarjev Neki šahovski strokovnjak je zapisal, da bodo sovjetski velemojstri izgubili naslov svetovnega prvaka predvsem zato, ker so pozabili na svojega rojaka Aleksandra Aljehina, da so torej premalo črpali iz njegove šahovske zakladnice. Boris Spaski je po svojem šahovskem slogu vendar nekje na razpotju med sovjetsko šahovsko generacijo šestdesetih let in Aleksandrom Aljehinom, ki je zmagoval predvsem s šahovsko inspiracijo in samosvojo strategijo. Robert Fischer je v svoji šahovski filozofiji združil fantazijo Paula Morphyja in Aleksandra Aljehina, izredno tehniko Raula Capablance in šahovsko strategijo Williama Steinitza, toda doslej je bila „Ahilova peta“ predvsem njegova psihološka nestabilnost. „Šahovski dvoboj stolelja“ Boris Spaski — Robert Fischer bo vsekakor presegel vse dosedanje dvoboje za naslov svetovnega prvaka, vsaj glede svetovne publicitete. Ed Edmundson je po prepričljivem vodstvu Roberta Fischerja s 4,5 : 2,5 izjavil, da bo „organizator dvoboja Boris Spaski - Robert Fischer moral zagotoviti 20 000 dolarjev za nagradni sklad,“ medtem ko je sovjetski šahovski funkcionar Vasilij Batvinski dejal, „da ne bodo v Sovjetski zvezi nikoli privolili, da bi Robert Fischer izbral, kje bo prvih 12 partij dvoboja, če bi naslednjih 12 partij igrali v Moskvi, zato bo dvoboj v nevtralni državi“. Kandidat za organizacijo „dvoboja stoletja“ Boris Spaski — Robert Fischer je seveda tudi Jugoslavija in Sarajevo je (neuradno) že postavilo kandidaturo za Skenderijo. „Ameriško izzivanje“ Roberta Fischerja je doslej potekalo povsem po načrtu: Mark Tajmanov, Bent Larsen in Tigran Petrosjan niso ustavili njegovega prodora proti šahovskemu Olimpu, kjer je ostal kot zadnji branitelj 35-letni Boris Spaski, ki je „favorit na papirju“. Robert Fischer je seveda nevaren nasprotnik, zato je svetovni prvak takoj po sedmi partiji v Buenos Airesu odpotoval v Soči in na Jalto, kjer se bo pripravljal na 31. marec 1972, ko se bo začel „šahovski dvoboj stoletja“. „Ameriško izzivanje“ Roberta Fischerja je tako pred svojo zadnjo šahovsko epizodo. Zmagovalca je nemogoče predvideti, toda mimo lahko zapišemo: naslednje šahovsko desetletje bo potekalo v znamenju Borisa Spaškega in Roberta Fischerja, ki sta zaenkrat brez pravega tekmeca v turnirskem šahu, obenem pa tudi najmočnejša v izločilnih dövobqjih! Svet je razdeljen v dva tabora, nepomirljiva v svojih predvidevanjih: Boris Spaski in Robert Fischer sta postala sinonima za najboljše, kar smo videli v zadnjem desetletju v kraljevski igri na 64 poljih. „Ameriško izzivanje“ Roberta Fischerja se je začelo leta 1958 v slovenskem Portorožu in štirinajst let pozneje bo igral svoj „življenjski dvoboj“ proti Borisu Spaskemu, čeprav je v šestdesetih letih verjel, da bo njegov nasprotnik v borbi za naslov svetovnega prvaka Mihail Botvinik. ACO PASTERN JAK ODLIČNO KUHA, PEČE IN GREJE STROJEVA SLAV. POŽEGA »PLAMEN -CALORIC * NOVO NA TRŽIŠČU ZANESLJIV IN SODOBEN ŠTEDILNIK Kuhinjski štedilnik na trdo gorivo, s pečico pod kuriščem po obliki in izvedbi novost na našem trgu izgled, skladnost linij, dimenzija in osnovne karakteristike omogočajo, da vključimo štedilnik v kakršenkoli ambient, predvsem v sleherno sodobno kuhinjo. Sistem izvedbe in sistem vrat za nakladanje kuriva omogočata največje toplotne učinke ob zelo majhni porabi goriva. Vsestranska je možnost povezave z dimnikom: z leve ali desne bočne strani ali z zadnje strani (levo ali VI ORBUitTIIII Leteči krožniki . Drago uredništvo! Neznani leteči predmeti nas 1 zadnje tedne res hudo vznemirjajo, posebno ker prihajajo vesti celo iz priznanih znanstvenih inštitucij, da utegnejo biti v teh svetlobnih predmetih celo bitja z drugih planetov. Na Tovariša sem naročen že veliko let, zato še pomnim, da ste zelo zanimivo o letečih predmetih pisali že pred leti. Pa tudi napis v 42. številki sem nekajkrat prebral. Priznam,• strah me je. Obenem pa me ti pojavi na nebu zelo zanimajo. Zato vas prosim, veliko pišite o tem in nas sproti seznanjajte s tem, kaj menijo o NLP strokovnjaki v svetu. JANEZ URIHEC, Maribor prav tako. Če nam nihče ne more pomagati, bomo pa skupaj stopili, si mislim jaz. Poglejte, ko smo se odločili, da bomo zbirali denar za Onkološki inštitut, se je pokazalo, da ljudje le nismo slabi In kadarkoli je bilo potrebno, smo dajali, če nam je le kdo dovolj dobro razložil, kam bo šel denar. Zato bomo dajali tudi zdaj, za vrtce. Upam da vsi, brez očitkov in prigovorov. Jaz Ferdinand Urhan vas pozivam, starši, jaz, ki nisem imel otrok in imam majhno pokojnino, a bom vseeno dal kolikor bom mogel od svojih prihrankov, za te zlate otročičke. FERDINAND URHAN Ljubljana Otroško varstvo Naši zlat otroci Drago uredništvo! Upokojenec sem in oprostite mi ker ne znam prav lepo napisati tako kot mi vse leži na srcu. Toda res se mi trga srce, ko berem, kako malo otrok je deležnih danes prave vzgoje v vrtcih, medtem ko morajo biti mnogi zato ker ni prostora v vrtcih, qelo zaklenjeni doma ure in ure. Kaj nas res ni nič sram? Nimam otrok ne vnukov. Nisem imel te sreče v življenju, a otroke imam vseeno rad Vseeno pa bom prvi zato, da bomo s samoprispevkom začeli zbirati denar za vrtce. Slišal sem že pogovore, na trgu, ker pogosto zaidem tja, kako so se ženske menile, da ne bodo dale nič, ker to ni njihova dolžnost, ampak naj dajo tisti, ki kradejo naš družbeni denar. Ne vem, če je Kar dva članka sem brala v zadnjih tednih v Tovarišu na isto temo, na to, da pri nas hudo primanjkuje otroških'vrtcev. Tudi sama sem že nekaj let v hudih Škripcih, nimam in nimam kam dati otroka, zato sem bila primorana pustiti službo in ostati doma. Sedemnajst let sem hodila v šolo, da sem si pridobila visoko izobrazbo, da sem prišla do kruha, . zdaj pa sem morala vse to pustiti, ker moram biti varuhinja svojemu otroku. Vse tiste, ki razsipavajo denar skozi okno, ki dajejo milijone za nogomet, tisoče in tisoče dolarjev za potovanja svojih ljudi za službene izlete v tujino, tiste, ki zaradi svojih nezmožnosti upropaščajo podjetja, tiste ki kradejo družben denar, je lahko sram, da bomo morali zdaj pekljati za dinarji da bomo lahko zgradili nekaj vrtcev. ROZIKA ČERNE Kirurg brez maske Spoštovani! Z ozirom na članek KIRURG BREZ MASKE v reviji Tovariš z dne 11. oktobra 1971 — kjer je navedeno: „da so imeli njegovi učenci (prof. dr. Gilling-hama, ki smo mu v intervjuju zaradi tiskarske pomote pripisali 11 000 namesto 1100 stereOtak-tičnih operacij, op.ur.) ob tej preiskusni operaciji sitnosti z operacijsko dvorano, ker so jih zaradi profesionalne ljubosumnosti hoteli najprej potisniti v neki zakoten prostor“ - želimo poudariti, da kot organizatorji uvaja- nja te vrste operacij pri nas, nismo imeli nikakih težav z operacijsko dvorano na kirurgični kliniki Na izbiro so bili štirje operacijski prostori (manjše in večje dvorane), odločili smo se za tista dva prostora, ki sta bila primernejša Nihče nas ni potiskal v zakoten prostor, sploh rte vem, kje bi ta bil in ni nam znano, kdo bi bil ljubosumen na nas, saj je naš nevrokirurški oddelek edini v Sloveniji. S tovariškim pozdravom Prof. dr. MILAN ŽUMER Vodja nevrokirurškega oddelka 15 DOMA IN PO SVETO_________ Zakonca Nixon in njun dobri Rebozo. Prijatelja Oseminpetdesetletni Charles Gregory Rebozo, imenovan „Bebe“, je „self made man“, se pravi, človek, ki je začel z nič in postal milijonar. Je potomec kubanskih izseljencev, prodajal je perje in časopise, med vojno je bil navigator na transportnih letalih, takoj po vojni pa se je pognal v prekupčevanje z nepremičninami Obogatel je, vendar se je ves čas izogibal novinarjem. Prav zato se je spravil nadenj list „Newsday“ iz Long Islanda (New York). Preiskovalna ekipa novinarjev, ki si je že pridobila Pulitzerjevo nagrado, je naredila 400 intenjujev in pregledala 20 000 dosjejev, ki jih je dobila v roke v Washingtonu in na Floridi. Osnovna ugotovitev: „Bebe“ je najzaupnejši prijatelj Richarda Nixona, in sicer že dolga leta. Preden je Nixon stopil v Belo hišo, je moral — tako terja zakon — prodati delnice, ki jih je imel v eni izmed nepremičninskih družb prijatelja Reboza. Pri tem je imel 100 odstotkov dobička. „Bebe“ ima izredne privilegije in uživa naklonjenost oblasti pri svojih operacijah z zemljišči na Floridi. Tako na primer je vojski prodal zemljišče, ki je bilo ocenjeno na 90 000 dolarjev, za 99 000 dolarjev. Vojaški pogajalec je povedal, da so mu predstojniki namignili, naj bo „prijazen“ z Rebozom, češ da ima „prijatelje na najvišjem mestu“. Nixon tega prijateljstva ne prikriva: „Bebe“ lahko živi v hiši ob Key Biscaynu, ki velja za „floridsko Belo hišo“; predsednik je pozira) fotoreporterjem „Lifa“ na Rebozovi jahti „Cocolobo“. Predsednik pravi, da je Rebozova prijatelj Charles Gregory „Bebe“ največja vrlina „mir ..,. človek si odpočije v njegovi družbi“. Novinarji pa so pristavili: „Rebozo ne dela Nixonu nikakršnih inteligenčnih problemov... Predsednik je rad sam ... Z Rebozom je tako zmerom sam.. p Preglavice Mednarodni afriSki tednik „Jeune Afrique“ piše, da ima egiptovski predsednik Anvar el Sadat še danes precej preglavic z družino svojega prednika Gamala Abdela Naserja. El Sadat:' mercedes je „zgorel“. Tako na primer so Naserjevi junija letos raje sežgali oklopni mercedes, s katerim se je vozil predsednik ZAR, kot pa da bi ga predali novemu predsedniku. Zdaj se je razvedelo, da Sadat noče dati potnih listov in vizumov Naserjevim otrokom in da so pod nadzorstvom; lahko pa potujejo po Egiptu. Baje Sadata niso omajale niti intervencije arabskih voditeljev iz drugih držav, češ naj bo prizanesljivejši z Naserjevo družino. Turški Andrič... Književni kritik in estetik Dragan Jeremič meni, da je jugdslo-• vanska sodobna književnost vendarle prodrla v svet. Ivo Andrič: prvi v Turčiji... „Sodimo med manjša ljudstva, ki lahko imajo genije, pa jih nihče ne spozna. Toda navzlic temu precej prevajajb naše knjige ... Na shodu balkanskih piscev je neki književnik iz Turčije dejal, da je tudi njihov največji živeči pisatelj — Ivo Andrič.“ Velika zahteva Če bo Brunu Neroniju uspelo, bo prikrajšal italijansko državno blagajno za pol milijarde lir. Takšna je pač njegova zahteva v tožbi. Neronija so leta 1968 aretirali v Šanghaju, ko se je tja pripeljal kot oficir italijanske trgovske mornarice. Kitajci so ga obtožili vohunstva in ga imeli tri leta v zaporu, ne da bi mu to mogli dokazati. Zdaj se je Neroni vrnil in trdi, daje moralno in materialno oškodovan, ker „italijanske oblasti niso storile ničesar“, da bi mu pomagale. Neroni še zdaj trdi, da je nedolžen, da torej ni nikdar vohunil, sicer pa je na rimsko sodišče vložil tožbo zoper pred-sedsedstvo republike in zunanje ministrstvo. Zahteva 500 milijonov lir odškodnine. Levo in ali desno? Egipčani si zelo radi pripovedujejo navadne ali politične vice, pri čemer s tistim, ki so zelo aktualni, pravi „nokta". Eric Rouleau od pariškega „Le Monda“ je poslal iz Kaira tale vic: Predsednik Sadat se pelje z avtomobilom. Ko pridejo do križišča, se šofer ozre in vpraša, kam naj zavije. „Kam je po navadi zavil predsednik Naser? “ vpraša Sadat. ,jZmerom na levo,“ odgovori šofer. „No,“ odgovori Sadat, „potem pa vključite levo utripalko in nemudoma zavijte na desno!“ Letna plača Neko dansko podjetje je uvedlo letno plačo: svojih 150 zaposlenih je izplačalo za celo leto. Vsi so zadovoljni. Zaposleni so uravnovesili svoje izdatke za vse leto, nakupili vse večje stvari, ki so jih potrebovali, s popustom, manjše stvari pa prav tako, saj so kupovali „na debelo“. Podjetje ima tudi korist, saj je tiste uslužbence, ki so poprej vsak mesec računali plače, zdaj zaposlilo drugje. Zaposleni so tudi bolj zvesti podjetju itd. Edina slabost tega sistema je, da se ne ve, kaj storiti z ljudmi, ki pridejo delat po dnevu letnega izplačila. Toda uprava podjetja si s tem ne beli glave:zadevo naj uredijo zaposleni sami s svojo banko! vaš čas je dragocen razdelite si ga s točno in trajno uro ruske proizvodnje Johnson: eden izmed postavnih. Napad na „altizem” Ameriški sociolog Feldman se je z vso vnemo lotil vojne proti „altizmu“ Џ diskriminacijski premoči visokih ljudi med majhnimi, ki je značilno prav za ZDA, čeprav jo je opaziti tudi drugod. Argumentov za svojo teorijo o „altizmu“ Feldmanu ne manjka. Tako na primer navaja anketo med 140 direktorji podjetij, v kateri je bilo tudi vprašanje: „Če bi se za prosto delovno mesto priglasila dva enako izobražena in sposobna kandidata, le da bi bil eden večji, koga bi vzeli v službo? “ Več ko sto direktorjev je odgovorilo, da bi se odločilo za večjega kandidata, le dva sta bila za manjšega, preostali pa so izjavili, da višina kandidata sploh ni pomembna (vendar so bili številni v tej skupini bržkone neodkrito-srčni). Podobno anketo so izvedli tudi med nekaj tisoč za poroko godnih žensk. Vprašali so jih, kako si predstavljajo moža. Odgovorile so večinoma takole: moral bi biti močan, premožen, nekoliko romantičen — in visok. Visoki možje imajo uspehe tudi v politiki. Feldman pravi, da je v tem stoletju (z eno izjemo) zmerom zmagal višji kandidat za predsednika ZDA. Kaj se da storiti? Feldman predlaga, naj bi ustanovili enotno politično gibanje, v katerem bi bili vsi, ki so kakorkoli prikrajšani za svoje državljanske pravice: črnci, ženske, študenti, reveži — pa tudi majhni ljudje. Pred nagradami Upravni odbor zvezne gospodarske zbornice je določil svoja predstavnika za odbor, ki bo podelil letošnje nagrade Avnoja: direktorja RTV Bor Božina Jovanoviča in direktorja IMV Novo mesto Jurija Levičnika. Pri tem je več poročevalcev razumelo izjavo predsednika Rudija Kolaka tako, kot da zbornica predlaga za nagrado prav ta dva člana svojega upravnega odbora! Sicer pa je že tako dovolj velika novost, da bosta v odboru za nagrade Avnoja tudi dva eminentna gospodarstvenika. Odbor za nagrade Avnoja ima veliko dela, saj mora izbrati 12 najzaslužnejših izmed 68 predla- Rudi Kolak: nerazumljena izjava. ganih kandidatov. Z gospodarskega področja so predlagani za nagrade: Stanko Tomič, generalni direktor Rudarsko-metalurškega kombinata Zenica; Petar Zečevič, generalni direktor PK Beograd; inž. Vladimir Jasič, generalni direktor El Niš; Boris Andrijanič, generalni direktor „Krke“, Novo mesto — ter podjetja: „Rade Končar“, Zagreb; „3. maj“, Reka; „Plava laguna“, Poreč; „Koka“, Varaždin; „Treska“, Skopje; „1. maj“, Pirot; „Borinci“, Vin-kovci; „Radoje Dakič“, Titograd; „Jugooceanija“, Kotor; „Obod“, Cetinje; „Teteks“, Tetovo in El Niš. 17 DOMA IN PO SVETU „Socialističen bik” Napredno usmerjeni italijanski tednik „L’Espresso“ v članku z našim naslovom na kratko seznanja bralce z bikoborbo v Beogradu 3. oktobra letos, potem pa vso zadevo komentira takole: „Ni nam do prisiljenega moraliziranja, vendar naj opozorimo na to, da so tudi v Italiji bili ljudje, ki so s turistično-komercialnimi cilji poskušali prirediti bikoborbe. Zadevo bi lahko imeli za znamenje slabega okusa, če ne bi bila večina Italijanov zoper takšne predstave nepotrebnega krutega ravnanja z živalmi, ki so zraven tega izredno tvegane za bikoborce; tako so bile bikoborbe prepovedane. Zato nas preseneča, da ravno socialistična dežela, kot je Jugoslavija, organizira prireditve, ki so tako tuje njenemu kulturnemu izročilu, in sicer samo zato, da bi na lahek način pritegnila turiste.“ Medvedja usluga Poglavitna naloga zahodnih obveščevalnih služb na Bližnjem vzhodu je bila: zbrati čimveč podatkov o sovjetskem letalu Mig-23, ki je v obveščevalski terminologiji NATO dobilo šifrirno ime: Foxbat. Lovski bombnik Mig-23, katerega prototipi so poleteli leta 1965, je v svetu še danes najmanj znano sovjetsko bojno letalo. Vedo le to, da je zelo hiter (3,2 mach), da lahko visoko leti (30 000 metrov) in da ga lahko natovorijo z dvema tonama bomb. Vse drugo pa je skrivnost. Zato so se 26. marca letos zahodni vohuni zelo razveselili, ko so se ta letala pojavila na egiptovskem nebu. Pilotirali so jih sovjetski piloti. Britanski radarji na Cipru, ameriški radarji na ladjah 6. ladjevja in francoski radarji v Libanonu so dobili ukaz, naj spremljajo polete sovjetskih letal. Do 7. aprila je šest Migov, katerih baza je bilo vojaško letališče zahodno od Kaira, opravljalo polete nad puščavo jugozahodno od prestolnice. Potem pa so se spustili nad območje. Sueškega prekopa. Poleti je nekaj letal začelo izvidniške polete ob izraelski obali. Tedaj so zbrali precej dragocenih podatkov o malo znanem letalu. Zato je razumljiva jeza obveščevalnih služb, ko jim je izraelska vlada naredila medvedjo uslugo: izvidniške polete teh letal je namreč izrabila za pritisk na ZDA, da bi dobila nova letala. Zagnala je takšen vik in krik, tako da so letala Mig-23 izginila z bližnjevzhodnega neba. „Das Reich” še živi Kakšnih petsto mladih Nemcev iz socialističnih, demokratskih in raznih sindikalnih organizacij se je zbralo na protestnem shodu v Rosenheimu pri Muenchnu, na katerem so zahtevali prepoved vseh fašističnih in nacističnih organizacij v ZRN. Tako so namreč protestirali zoper ustanovitveno skupščino združenja nekdanjih vojakov 2. esesovske oklopne divizije „Das Reich“, kije bila le nekaj dni prej_ in na kateri se je zbralo kakšnih* dvesto veteranov. Glasnik združenja je Hermann Buch, svak Reichsleiteija Martina Bormanna in ordonančni oficir Reichs-fuhreija Heinricha Himmleija, novinarjem pa je povedal, da bo združenje izvedlo raziskave o dva tisoč pogrešanih vojakih divizije „Das Reich“, napisalo zgodovino divizije ter ustanovilo podporno organizacijo za svoje aktivne člane. Protesti prihajajo tudi iz tujine, zlasti pa iz Francije, saj je esesov-ska divizija „Das Reich“ izvedla pokola v Tullu in Oradourju. Smešno ali pa ne V Veliki Britaniji ni nič lažjega, kot si spremeniti priimek. V Franciji pa je to izredno težko: „Sprememba priimka je resen ukrep, ki prizadeva državo. V prid javnosti je, da nekateri priimki ne zapustijo ljudskega izročila. Preprečiti je treba ljudem, da bi prikrivali svoj izvor,“ je dejal sodnik Daniel Pepy. Prvi francoski zakon o spreminjanju priimkov so sprejeli po revoluciji. Razsodbe so zelo tež- ke, saj zakon le pravi, da „nihče ni prisiljen nositi smešnega priimka“. Toda kje se začne in kje se konča smešno? Tako na primer so smešni priimki: Racak, Tele, Krava. Zato pa niso smešni priimki: Vol, Bik, Koza. Sorodniki znanih zločincev si smejo spremeniti priimek, vendar le, če gre za umazane zločine: sin morilca ali tatu si lahko spremeni priimek, tega pa ne sme storiti sin bankirja, ki se je zapletel v finančen škandal. Edinole Žide spodbujajo, naj si spremenijo priimke, da se ne bi ponovila grozodejstva iz druge svetovne vojne. Tudi nežidje z židovskimi priimki — kot Meyer ali Levy — lahko to storijo. Pod Napoleonom so Židje prevzemali imena mest: Lyon, Caen. Danes to ni dovoljeno. Prepovedani so „plemiški“ priimki, pred katerimi je „de“, in priimki, ki namigujejo na sorodstvene zveze z „veliki družinami“. V Franciji je izjema bolj zanimiva kot pravilo. Izdali so namreč „Slovar ničevosti“, v katerem so snobovski priimki, ki niso utemeljeni z ničimer. Tako na primer Giscard d’Estaing in Couve de Murville nista plemiška priimka, dasiravno lepo in visoko zvenita... Dolgovi Pred časom je Mednarodna banka za obnovo in razvoj v svojem letnem poročilu dala tudi podatke o finančni pomoči nerazvitim ter deželam v razvoju. Po teh podatkih so zunanji dolgovi 80 nezadostno razvitih dežel dosegli 60 milijard dolaijev. Pri tem dolguje Indija 8,91, Pakistan 3,78, Brazilija 3,52, Mehika 3,51, Indonezija 3, Iran 2,52, Argentina 2,32 milijarde dolaijev itd. Ti dolgovi so nastali od leta 1960 do 1969. Samo za anuitete in obresti gre na leto skoraj 5 milijard dolaijev. Dolgovi so tolikšni, da poberejo tretjino celotnega izvoza teh dežel. V poročilu svetovne banke se seznam nadaljuje še z osmimi državami. „Hvala bogu, da Jugoslavije ni v prvi skupini največjih dolžnic,“ je ušlo nekemu našemu strokovnjaku za te zadeve. * DOMA IN PO SVETO.......................... , g Jean de Broglie • za normalizacijo Ljubosumje V Nemški demokratični republiki si baje želijo, da bi bila Francija prva zahodna država, ki bi priznala NDR. Kot piše pariški tednik „Le Nouvel Observateur“, je to sporočil Francozom odposlanec SED Friderich Ebert, ki je bil v začetku oktobra v Parizu na „poizvedovalnem poslanstvu“. Zlobni jeziki pravijo, da predsednik Georges Pompidou ne bi nasprotoval priznanju NDR že samo zato, da bi ponagajal kanclerju Brandtu: Pompidou naj bi bil ljubosumen na Brandta zaradi velikih uspehov njegove „Ostpolitik“ (zdaj, ko je Brandt dobil Nobelovo nagrado za mir, mu je res lahko nevoščljiv). Predsednik zunanjepolitičnega odbora v francoski skupščini Jean de Broglie se je o priznanju NDR že dvakrat pogovarjal s predstavniki berlinske vlade. Poznavalci napovedujejo normalizacijo odnosov med tema državama še pred koncem letošnjega leta. Zarota Sovjetska vlada je „napovedala vojno“ ljubiteljem in lastnikom počitniških hišic, ki sicer živijo v Moskvi. Nakup hiše, ki je preveč oddajna od stalnega bivališča, bo v Moskvi odslej veljal za „spremembo bivališča“, tako da bo kupec samodejno izgubil pravico do bivanja v prestolnici. Ukrep bo predvsem prizadel tiste umetnike in znanstvenike, ki so doslej kupovali zapuščene kmetije po -ruškem podeželju. Vendar pa je vlada, pustila pri miru tiste Moskovčane, ki imajo dače v predmestju prestolnice. Zakaj sicer bi morala kaznovati večino partijskih kadrov. Švedska „Pravda” Po letu 1973 bodo glasilo komunistične partije Sovjetske zveze „Pravda“ tiskali na švedskih strojih Gre za offsetne stroje, ki jih dela podjelje „Swedish Offset Plates AB“. „Pravdina“ dnevna naklada znaša okoli devet milijonov izvodov, tiskajo pa jo v Moskvi in še nekaj drugih mestih. Trudeau: za dve leti je mlajši. Za Živkovom -Trudeau Ni dolgo tega, kar smo brali, da je bolgarski voditelj Todor Živkov izjavil, da je pravzaprav deset let mlajši, kot piše v dokumentih: pop, ki ga je krstil, je bil baje pijan, pa je vpisal napačen datum. Zdaj se je pokazalo, da tudi kanadski premier Pierre Elliott Trudeau „skriva leta“. Pred dnevi je zahodnonemški kancler Willy Brandt poslal Trn-deauju brzojavno čestitko ob pet- desetletnici. Toda Trudeau je bil tedaj star že 52 let. Do leta 1968 je namreč veljal uraden podatek, da je Trudeau lrojen 18. oktobra 1921, med predvolilno kampanjo pa je „nekdo“ našel Trudeaujev rojstni list, v katerem sta dan in mesec ista, le letnica je drugačna: 1919. Politik je nejevoljno priznal, daje res dve leti starejši, kot pa so dotlej trdili. Takšno pojasnilo so dobili iz kanadskih krogov v Bonnu. Negotovost Člani delegacije izvršnega odbora Poljobanke zdaj pripovedujejo, da so med obiskom na Danskem vprašali tamkajšnjega ministra za kmetijstvo, kaj trenutno najbolj daje največ dela njegovemu ministrstvu. Odgovoril je: kako bo z Dansko v EG S. Glede na položaj pri nas pa takšnega vprašanja ne bi imeli komu postaviti, saj formirani sekretariat za kmetijstvo pri ZIS še nima sekretarja. Kmetijske pokrajine (kot npr. Vojvodina) pravijo, da niso zainteresirane za zasedbo tega položaja. O tistem, kar naj bi počelo naše kmetijsko ministrstvo, pa še najbolje govori podatek, da skupnost kakšnih štiridesetih največjih kmetijskih kombinatov, kateri je pred tremi leti tedanji ZIS obljubil, da ne bo brez nje sprejel niti enega sklepa, ki bi zadeval kmetijstvo, da ta skupnost torej še zmerom ni dobila odgovora na svoje obsežne predloge s skupščine, ki je bila 18. februarja 1971. Sem ter tja Na seji sveta za stanovanjske in komunalne zadeve pri beograjski mestni skupščini so predlog za podražitev stanarin „utemeljili“ tudi s tem: „Družbeno-politične organizacije v mestu menijo, da 14-odstotna podražitev ne bo resneje ogrozila niti standarda delavcev z manjšimi dohodki, saj večinoma stanujejo v slabših stanovanjih “ • Ko so Josipa Katalinskega iz sarajevskega „Zeljezničarja“ proglasili za najboljšega nogometaša BiH v avgustu in septembru, je dejal, da si bo prizadeval „kot doslej, da upravičim ta naslov in da še bolj napredujem". Ze v oktobru ga je sodnik izključil zaradi grobega starda nad igralcem „Ovene zvezde"’... • 65 francoskih založb je za letošnje šolsko leto izdalo 3780 različnih učbenikov v nakladi 60 milijonov izvodov, tako da pride na enega šolarja najmanj 6 novih knjig. Srednješolec lahko izbira med 52 priročniki za angleščino in 44 učbeniki za matematiko. Višješolec ima samo za filozofijo na voljo 76 knjig. • Avtomobilske tovarne Renault, Peugeot in Volvo bodo v Pas-de-Calaisu zgradile tovarno motorjev, ki ne bodo onečejali ozračja. Leta 1980 bodo izdelali 380 000 motorjev. • Gospodarski strokovnjaki pravijo, da bo zahodnonemška gospodarska ekspanzija v prihodnjem letu enaka ničli (v primerjavi s 4,9 odst. v zadnjih desetih letih): predvsem zaradi zmanjšanega izvoza v ZDA po Nixonovih gospodarskih ukrepih Služba javne varnosti v Beoči-m je letos zabeležila le eno posilstvo, pa še to, kot piše v poročilu, v „privatnem sektorju“. Potemtakem je družbeni sektor za zdaj še nedolžen. „Pamet v roke, fant... Saj se zavedaš, kolikšna je odgovornost sredstev za informacije ...“ (POLITIKA, Beograd) URESNIČITE SVOJE ŽELJE Z NOVO OBLEKO VARTEKS IZ PRISTNE RUNSKE VOLNE mm Prva želja — obleka Varteks vas ščiti pred mrazom in od vročine pregretih prostorov. Pristna runska volna obdrži izenačeno temperaturo ne glede na težo tkanine. Druga želja — obleka Varteks iz pristne runske volne ima obstojne oblike. Začasne gube izginejo brez likanja, ker se ponoči obleka izvisi. Tretja želja — pristna runska volna ne ustvarja statično elektriko, ki privlači in zadrži nečistočo, pa je v tem pogledu zares »čista«. Obleko Varteks za jesen in zimo negujete z lahkoto. Četrta želja — volna ima edinstveno sposobnost, da že pri preji zaradi različnih tipov vlaken ustvarja različne vzorce. Zatorej pestrost vzorcev in zanimivih površin. Peta želja — zaradi elastičnosti volne se obleka Varteks odlično prilagaja postavi in je vedno elegantna^ šesta želja — jamstvo. Volneni znak na oblekah Varteks je mednarodno jamstvo kakovosti. Ta znak potrjuje, da so material vaše nove obleke vsestransko pregledali s testi trdote, sestave in odpornosti barv. Vaša jesen in zima v znaku pristne runske voinel Uresničite želje — v vaši prodajalni Varteks. швшшшшшшшвшшвшж Zadnje čase veliko slišimo o beneficiram obrestni meri za investicije v gostinstvo in turizem. Kaj si lahko obetamo do tega? „Z ustavnimi dopolnitvami doživljamo kakovostno nove družbeno-ekonornske spremembe. Z novo republiško zakonodajo, ki jo pričakujemo prihodnje leto, bosta zlasti turizem in gostinstvo dobila v Sloveniji povsem novo, specifično mesto in težo v naših gospodarskih prizadevanjih nasploh. Eria izmed bistvenih novosti na tem področju je tudi beneficirana obrestna mera. Doslej smo poznali dvoje beneficij te vrste: zvezno in republiško. S prenosom pristojnosti z zveze na republiko bo zvezna beneficija „ugasnila“ in odslej jo bo odmerjala republika. Gre ! za 5,5 % beneficirano obrestno mero, ki bo v bistvu enaka kot doslej, kot sta bili obe skupaj — zvezna in republiška. Šest milijard za beneficije? Taka beneficirana obrestna mera za turistične investicije ni v svetu nič novega, ker je znano, da turistično gospodarstvo ne more tako hitro obračati kapitala, kot ga na primer lahko druge gospodarske panoge. Navidez se zdi, da pri beneficirani obrestni meri za turistične investicije ne doživljamo ničesar novega, da samo ohranjamo in združujemo staro prakso, vendar je resnica nekoliko drugačna. Bistvo je v tem, da se brez tovrstne beneficije turistično ne moremo normalno razvijati. To mero naj bi po zdajšnjih tezah upoštevali za kredite z odplačilnim rokom do 20 let. Zvezne beneficije so doslej neredkokdaj padale na bel kos papiga, vendar ne za turistične investicije v Sloveniji. Za zdaj je videti, da bo republiški proračun zagotovil šest milijard starih dinarjev v te namene, za vse nove turistične investicije pa bodo to urejali novi zakoni.“ »Z ustavnimi dopolnitvami, tako zveznimi kot republiškimi, je tudi osebno delo z zasebnimi proizvajalnimi sredstvi postalo sestavni del našega družbeno-eko-nomskega sistema, kadar to delo oziroma opravljanje takšnih dejavnosti ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela. Delovni ljudje, ki opravljajo tako dejavnost, imajo v načelu enak družbeno-ekonom-ski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v družbenih delovnih organizacijah,« je v svojem referatu o družbenogospodarskih spremembah v Jugoslaviji in Sloveniji na XIX. gostinsko turističnem zboru na Bledu med drugim posebej poudaril Jože Vidic, predsednik republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti Slovenije. Hkrati je razčlenil vprašanja okrog samoupravnih organov glede nagrajevanja in ustavnih dopolnil, ki posebej zadevajo gostinsko turistično stroko. Prav njega smo zato zaprosili, naj pred nami razgrne nekaj bistvenih načel in tez, ki naj bi jih vseboval novi republiški zakon o gostinstvu in turizmu, ki ga prenekateri prizadeti nestrpno pričakujejo. V čem so po vašem mnenju tiste turistične prednosti, ki naj bi jih imela in posebej izrabljala Slovenija? „Tako v referatu na gostin-sko-turističnem zboru kot v republiškem komiteju za turizem in sicer se odločno zavzemam, da pripravimo bolj elastičen zakon za gostinstvo in turizem, v prvi vrsti tak, ki bo praktično omogočil pravo revolucijo naših slovenskih možnosti v gostinsko-turistični stroki. Ne gre zgolj za nove hotelske zidove, temveč predvsem za manjše penzione, vse vzporedne objekte, ki privlačijo in posebej zadovoljujejo .zahtevnega evropskega gosta, da prihaja k nam po košček narave, sonca in miru. Znano je, da preko Slovenije prihaja v Jugoslavijo 90 % vseh tujcev, pa tudi večina Jugoslovanov odhaja in se vrača prav skozi našo republiko. Pri tem je posebej pomembno, da tako meddržavni prehodi kot glavne cestne smeri niso zato samo slovenske, temveč predvsem jugoslovanske. Pestrejša ponudba, večja uslužnost in kultura nam mora- jo dati kaj več kot doslej. Samo hotel in postelja še nista in ne moreta biti turizem in tisti dohodek, ki ga upravičeno pričakujemo. Slovenija je prednost Naša bistvena, prva in največja, predvsem slovenska prednost je, da leži Slovenija prav v tem delu Evrope. In če hočemo to primerjalno prednost zares turistično kar najbolj izkoristiti, moramo biti izredno elastični in prilagodljivi. Prihodnje leto se bomo povsem prilagodili novi republiški zakonodaji, ki bo prinesla v življenje in prakso tudi kakovostno nov in širši zakon o gostinstvu in turizmu. Po tezah sodeč bo prinesel s seboj vse najosnovnejše elemente, ki sem jih skušal nakazati, kar zadeva nadaljni razvoj gostinstva in turizma v posebnih slovenskih razmerah.“ Kako daleč, konkretno, bo smel privatni gostilničar? „Prvikrat v zgodovini nove Jugoslavije je tudi privatnik oziroma zasebno delo postalo ustavna kategorija, o katerem posebej govorita poprej 23. (zdaj 24.) zvezno ustavno dopolnilo in 30. republiško. Zelo natančno je določena vloga zasebnega gostinca, kmeta in obrtnika, kar pomeni, da bo odslej tudi vlaganje privatnega kapitala v takšno ah drugačno investicijo znatno manj tvegano oziroma jasneje določeno. Teze o obrtni dejavnosti gredo v smeri, ki nakazuje, da bo tudi odslej privatna dejavnost tako po obsegu dela kot številu zaposlenih omejena, zakoličena, vendar v znatno širšem obsegu kot zdaj. Tudi privatni penzion Predlagali smo že, naj bi novi zakon puščal odprta vrata za manjše privatne penzione, v katerih bi bilo lahko zaposlenih znatno več delavcev kot doslej, brez družinskih članov. Seveda pa bi morah pri tem razmejiti, do kod sega uslužnostno gostinstvo in kje, oziroma kdaj, se začenja pravo gospodarsko gostinstvo oziroma hotelirstvo, Podobno načelo naj bi obveljalo tudi za vse ostale obrti, upoštevajoč specifičnosti različnih branž.“ Odpiranje, pripiranje in zapiranje vrat obrti se je v preteklosti izkazalo za slabo. Kako bo po novem? „Hkrati naj bi uvedh institucijo kolektivne pogodbe med delavcem in delodajalcem. Takšna pogodba ima moč zakona. Z njo urejamo vse odnose iz delovnega razmerja in materialne obveznosti. Skratka, ta pogodba vsebuje vse prvine kot v družbenem sektorju, in sicer določilo o dopustu, nočnem delu, dohodku, nadurah (kot v samoupravnih dogovorih), le da ni samoupravljanja. V te pogodbe skušamo vnesti tudi delitev dobička, ki pa že vsebuje element samouprave. Teze med drugim za pre; voznike predvidevajo, da bi smeli v kombiju prevažati do deset ljudi. Nikakor pa ne bi smeli dopustiti oblikovanja pri- TURIZEM IN GOSTINSTVO NAJ DOBITA V SLOVENIJI NOVO. SPECIFIČNO MESTO vatnih turističnih agencij, ker imamo za to dovolj družbenih. Število zaposlenih v posameznih obrtnih strokah naj bi diferencirali glede na možnosti in potrebe posameznih obrtnih storitvenih dejavnosti. Gradbenik ne more dosti opraviti z desetimi delavci, to je na dlani. •V storitvenih obrteh naj bi bilo dovoljeno zaposlovati do deset ljudi, kar pa nikakor ne bi bilo ovira, da se ne bi privatni obrtniki tudi združevali med seboj. Nedosledna politika do obrti v preteklosti nam je naredila precej škode. Hkrati z novim zakonom o obrtništvu, najsi bo to že gostinsko-turistične stroke ali katere druge, bomo morali poskrbeti tudi za sodobno davčno politiko, ki bo jasno in glasno določala, kaj in do kam kdo sme in more. Kar zadeva tako politiko do storitvene obrti kot davčno politiko, smo se doslej zatekali vse preveč k delnim in začasnim rešitvam, ki so večkrat vnašale v delo nepotreben nemir, negotovost in nelogičnosti.“ Delo je dobro ceniti Storitvena obrt je marsikje pri ms milo rečeno m psu, pa mj se obrnemo kakorkoli že. Zakaj? „Prenekateri obrtnik se je spričo gospodarskega računa čez noč preusmeril iz storitvene v industrijsko proizvodnjo. Mislim, da bi morali predvsem bolj ceniti delo. Storitve so povsod po svetu zelo drage. Kdor pač hoče imeti obleko po meri, naj delo pošteno plača. Pa naj odrine dvakrat toliko kot za konfekcijsko. Podobno velja za vsa ostala obrtno-storitvena dela. To delo moramo bolj pošteno ovrednotiti, potem ne bomo več tako težko prišli do kleparja, elektrikarja, inštalaterja in drugih tipično storitvenih obrtnikov.“ Retencija je huda rana slovenskega turizma, ki je ne znamo pozdraviti. Si tudi od retencije lahko obetamo kaj več? „Princip, da so nočitve osnova za izračunavanje retencijske kvote, je žal še zmeraj v veljavi. Da, to je gordijski vozel, ki ga nikakor ne znamo presekati. Slovenija letno ustvari nad 30 % vsega turističnega prometa v Jugoslaviji (bančni podatek), dobi pa le 9 % jugoslovanske retencijske kvote. Na vse kriplje si prizadevamo, da bi bil devizni promet merilo oziroma osnova za obračunavanje retencijske kvote (določen odstotek deviz od ustvarjenega deviznega prometa —; nočitev), vendar zaman. Nikakor ne najdemo pravih kriterijev, takšnih, da bi bil volk sit in koza cela. Predvsem bi morali najti ključ, po katerem pri teh devizah ne bi bil nihče nič prikrajšan. Ker pa je to skoraj nemogoče, se „zadeva“ retencijska kvota ne premakne nikamor. Retencija pozabljena? Deviz ne „pridobivamo“ samo z nočitvami, temveč tudi v trgovinah, prometu, na pošti, pri bencinu itd.“ Storitveni obrti v gostinstvu in turizmu se torej obetajo boljši časi? „Vsekakor. Politiko do obrti, ki ima v Sloveniji z ozirom na druge republike povsem specifične pogoje za delo in razmah, bomo z novo zakonodajo dvignili na elastičnejšo raven. Mislim, da ni strahu pred nastankom novih kapitalistov, če bolho le pravilno usmerjali in regulirali te vrste dejavnosti z zakonskimi določili in skladno z njimi uravnavali pametno davčno politiko. Že zdaj, ko vse te elemente vnašamo v načela nove republiške ustave, karakteriziramo pa jih z republiško zakonodajo, je jasno, daje vlaganje privatnega kapitala v najrazličnejše proizvodne naložbe zanesljivejše kot doslej. Največje slovensko nacionalno bogastvo je, da imamo ljudi, ki so voljni delati, ki hočejo delati. Če bi to delavoljnost zavirali, ne bi bilo dobro, pridne roke so naš največji kapital.“ Pogovor zapisal: NIKO LAPAJNE Slika: EGON KAŠE Klub slovenskih študentov na Dunaju, ustanovljen že pred oseminpetdesetimi Jeti, doživlja posebno od tedaj, ko je slqyenska gimnazija v Celovcu začela dajati maturante, velik vsebinski in organizacijski napredek. Postal je prizorišče napredovanja in izpopolnjevanja mladega koroškega slovenskega izobraženstva, ki se z novimi pogledi in cilji postopoma vrača delovat domov na Koroško. Šestnajstega oktobra je na Mondscheingasse 11 končno odprl svoje prve lastne prostore. Naši očanci so rekali: Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunal. Naši sedanji nacionalracionalisti, ki v sporu z našimi polpreteklimi nacionalsentimentalisti razvijajo skrajnjo misel, ,da so tako imenovane idealistične vrednote, med njimi narodnostma, v zatonu in da naj trezen razum presodi, komu se splača kaj biti, bi pregovor morda parafrazirali takole: Če greš na Dunaj, pusti srce zunaj. To bi z drugimi besedami pomenilo: ne razlezi se kot surovo maslo, če boš tam onstran državne meje srečal rojake, ki po vsej sili hočejo ostati Slovenci; raje sedi in po točkah pretehtaj, ali sploh imajo, kaj eksistenčnih možnosti kot Slovenci, in če jih imajo — in velika bojazen obstaja, da jih nimajo, saj jih še mi tostran nimamo posebno — raje izrabi priložnost in se z njimi v pogovoru izpopolnjuj v nemščini; kar poglej se samokritično, kako ti kot svetovljanu, intemacionali-stu, jezik sramotno slabo opleta z njo. Ker mi je vsakega organa s še tako liričnim ali še tako nepo-etičnim slovesom neizrečeno žal, saj brez tega ali onega človeka ne more polno živeti, in živeti pomeni jadrati s polnimi jadri, kakor ti je dano z vodo, vetrovi in bregovi, in ker sem prepričan, da tega po točkah ni mogoče programirati v nobenem kompjutoiju, sem odpotoval na Dunaj po srednji poti: s trebuhom, srcem itd. itd., skratka, kot kompleten Slovenec. In na Mondscheingasse 11 sem našel do pičice take Slovence, koroške študente, ki so na soboto zvečer slovesno odpirali prve lastne prostore svojega kluba. Izbruh mladega slovenskega izobraženstva na Koroškem Klub slovenskih študentov ni od včeraj, iz leta 1923 je. Takratni koroški slovenski izobraženci so ga ustanovili, pred njihovimi očmi je bil pod nacisti razpuščen, po njihovem zgledu s koncem druge svetovne vojne spet oživljen po naslednjih rodovih. Toda ne tistim prvim klubov-cem ne onim naslednjim gotovo ni prišlo niti na kraj pameti, kaj šele v živo predstavo, da bodo inieli .toliko nadaljevalcev in take nadaljevalce. Ko bi še pred nekaj leti vrgli v računalnik vse možnosti in nemožnosti slovenskega izobraženstva na Koroškem in ga zavrteli kot boben sreče na kakšnem heimatdienstovskem kvizu, bi prišlo iz njega hladno brezosebni: ne, ni mogoče, nobenih možnosti več. Ker pa človek ni računalnik, temveč osebnost, ki računa — in to toliko bolje, kolikor večja je sila — samo vmes, med predahi in mejniki svojega bivanja, na podlagi nepreračunljivega in neprera- čunanega torej, se je izsilila v Celovcu na plan slovenska gimnazija in postavila na glavo vse račune. Od kod, se nič manj začudeno kot sovražniki sprašujejo tudi prijatelji Slovenstva na Koroškem, je zmogla že doslej izbruhati iz sebe takole nič več in nič manj kot kakih dvesto maturantov? Ob tem pojavu, ki je na svetu sedaj gotovo edinstven, v zgodovini pa gotovo ne prvi in ne zadnji, in ki priča, da organa za občutenje neke širše narodnostne pripadnosti človeku ne bodo uničili ne internacionalizmi ne šovinizmi sedanjega sveta, je mogoče ugotoviti samo to, da pred računom izmerljivih socialnopolitičnih sil obstoji še neki nepojasnjeni predračun. - Z obojim, s tem predračunom in onim računom, so v teh zadnjih letih prihajali na Dunaj koroški slovenski študentje in se postopoma, od letnika do letnika, dograjevali. Slovenščina jim je postopoma znova postala orodje za vse odtenke izražanja, folklorno domačijstvo so spoštljivo za-klenfli v ljube spomine in se spustili v tokove napredka, da bi se v njem skozi slovensko obliko ih način enakovredno pomerili tako s slovenskimi kot avstrijskimi sovrstniki, tako z Ljubljano kot z Dunajem, dvignili so se nad strankarsko razcepljenost doma in strankarsko poenotenost v matični domovini, se leta 1968 spopadli s strukturami starega klerikalizma in izgubili komaj pridobljeno streho v študentskem domu Korotan. Klub je znova gostoval po najetih prostorih, po zasebnih stanovanjih in kavarnah, dokler ni končno, pred kratkim, pristal na svojem. In zdaj smo v klubu. Prostore, obokane s starim velbom, je iznajdljivi arhitekt smotrno razčlenil v sejni prostor in knjižnico oziroma čitalnico. Vstopni prostor v prijetnem loku oži točilna miza s kuhalnikom in napo. Ob njej se lahko pomakneš dalje, v družabni društveni del, ali nazaj, med druge stanovanjske pritikline. Med na gosto v krogu postavljenimi vrati se jih tam dvoje odpira v dve ozki študentski izbici s pogradi pod stropom. Obdrsnemo točilno mizo ta nedavni sobotni večer, o katerem je govor, in noga zastaja. Ne ve, ah bi se zasukala proti kuhinjskemu kotičku, kjer si daje nasmejana jedra študentka opravka pred umivalnikom in posodjem, ali bi se namerila naprej pod oboke, kjer se neki fant trudi s sestavljanjem obloženih kruhkov; sklonjen nad nizko klubsko mizico. Zadnje priprave pred začetkom slovesnosti, kratki pozdravi, nekaj — ne zamerite, fantje in dekleta, poklicni dolžnosti — hi- Tistega sobotnega večera KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU JE DOBIL SVOJE PROSTORE Koroški slovenski študentje so poskrbeli, da je bilo na otvoritvenem večeru klubskih prostorov prijetno združeno s koristnim. Za obložene kruhke je bila ob podpori nekaj požrtvovalnih fantov prav po tovariško zadolžena gospodinjsko izurjena študentka (spodaj), za uvodni nagovor njen klubski kolega, sedanji predsednik (levo zgoraj). Nekomu pa se je sredi pripravljalnega vrveža le posrečilo ujeti trenutek mirnega branja (desno zgoraj). ЦГ’ ij 1 I H ti «Lil Eli 1 ННкл \ vP Him '*8O0'AHw*'V- «hei K»lee • 572/i riapomviuaente del IB • 2i Utvi ronu contiäenxiaic, aoiitnaento ben« lnJonsatn, oegnelo» n p trtno cuttolicr. oioveno hu tonuto un» nuovo naanonsa, earant* la quäle »or«bD* etata ««amioate la *Atu**iou* poU»l « at quoetft region« s-robbe utu to fro 1’altrs propoeto dl far gaungero a »«“* •ckviucanoo 1'Uto Coaaieeeriato, uno i«tt«r» •Г‘а“0*«*** ** . «rrnn lomifuaentait coaaee»! dali* »utor» 14 oiTiii Ital p^atouirron cue nvrobbero favorrto 11 croarai dol tor®*_‘ attOi • p«r I .quoll Oi-tltt «Utorita orano «tot"» * •*» ?- ,'ito in guaruia onlio ateno© partita cottoüco. Мд>.м tij aorgioroo in Mmtaritf di aoiti «»-ufftdtai* i ^ali non nänno una ragiona par aiaoatrarm AB Aoro »«*1 •tu di abitar* a iMuoa« Jä**l Baaao dl пм«и w»«w •aa «paca« oi * Uoioaa urnoiaA« ia «oagaao* «a» p«r ii^aj io оУ V avraddtfo po tut o ;oceultard'la |UU d*lA,d«l*4 on* «•4F**'* ^&вшицвшш* ad«»»* ДО*»»ЈУЈВК» Cmi dfci l .t*a***4i вшџтЦотш dal a» mo* da lop* *aci*pa*a >*•*** #UMUt « Wdiaaa» dMIta (»M, *aa arug** a* coatrai*»« » I. §**«*•«• «Uda u n» dana tapaiad»— attuax** fuaa ** Ш dtraU d*AA* H«a*a» ' 3 Pomladi 1942 se je narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji močno razmahnilo in Ljubljana je bila žarišče in neusahljiv vir kadrov za partizanske enote, sedež izvršnega odbora Osvobodilne fronte, centralnega komiteja-KP Slovenije ter sedež glavnega štaba. Organizirani odpor pretežnega dela prebivalstva Ljubljane proti italijanskemu okupatorju je potekal v različnih oblikah: v organiziranju Narodne zaščite mestu, varnostne obveščevalne službe VOS, v oboroženih akcijah proti okupatoiju in njegovim sodelavcem, v diverzantskih napadih in sabotažah. Ilegalna mreža je zajemala več kot 200 odborov Osvobodilne fronte, več sto članov oborožene narodne zaščite ter nekaj desetin borbenih skupin VOS. Italijanska civilna in vojaška okupacijska uprava je pomladi 1942 v Ljubljani predvidevala okrepitev enot Osvobodilnega gibanja, zato je podvzela vrsto ukrepov za učinkovitejši boj proti sovražniku. Slo je predvsem za dvoje: za akcijo širšega obsega v Ljubljani ter za akcijo na okupiranem ozemlju Slovenije proti partizanskim enotam in oporiščem. lažna internacija Spomladi 1942 je bil polkovnik Vauhnik očitno še vedno globoko prepričan v zmago tretjega Reicha. Takrat še ni prišlo do prelomnega trenutka — bitke pri Stalingradu, in gestapovski agent in agent SIM ni omahoval ter tudi še ni tako vneto iskal zveze z Britanci, za kar pa se bo v začetku leta 1943 že na vse kriplje trudil. Od januarja do marca 1942 je še vedno delal za zmago nemškega orožja ter obenem vohunil za britanskimi agenturami *v Sloveniji ter seveda med nemškimi zavezniki Italijani. Hkrati je vse svoje sposobnosti posvetil boju proti Osvobodilnemu gibanju. V ta namen se je tesneje povezal s skupino bivših kraljevih oficirjev, ki se je zbirala okoli reakcionarnega jedra predvojnih političnih strank. Imel je stike z dr. Albinom Šmajdom, enim izmed organizatorjev „Slovenske legije“, z majorjem Karlom Novakom, zastopnikom generala Draže Mihajloviča, vojnega ministra londonske emigrantske vlade in vrhovnega poveljnika „Jugoslovanske vojske v domo-, vini“ (četnikov). Na vsak način je skušal prodreti v sistem delovanja Osvobodilne fronte, predvsem v njeno varnostnoobveščevalno službo VOS. Hkrati je bil Vauhnik sodelavec in svetovalec bivšega generala kraljevske vojske Leona Rupnika, ki je bil takrat poleg bana Natlačena „prva violina“ kvislinške oblasti v Sloveniji. Razmeroma hitro je postal „persona grata“ pri italijanskem polkovniku Annibalu Gallu, ki gaje prosil, naj bi postal njegov svetovalec pri izdelavi načrta operacij „za uničenje banditske dejavnosti in subverzivne aktivnosti v Ljubljani“. Preko tega italijanskega polkovnika, ki je bil načelnik štaba 11. armade v Ljubljani, je Vauhnik, kot kažejo nekateri dokumenti, sodeloval tudi pri pripravi načrta za totalno blokado Ljubljane pod vodstvom generala Robottija. Italijani so imeli namen „komunistično žarišče“ Ljubljano popolnoma izolirati od ostalih predelov Slovenije, da bi tako preprečili množično odhajanje k partizanom. Ljubljano so obdali z bodečo žico, stražarskimi postojankami, bunkerji in strojničnimi gnezdi... „tako da niti vrabec ne bo mogel zapustiti Ljubljane brez italijanske dovolilnice“. Hkrati so sledile množične aretacije ter pošiljanje ljudi v koncentracijska taborišča. Potem so 19. marca nenadoma začeli zapirati aktivne podoficirje in oficirje bivše kraljevske vojske, posebno tiste, ki so vztrajno odklanjali vsako sodelovanje z okupatorjem in reakcionarnim vodstvom Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanske nacionalne stranke in klerikalnimi krogi, ki so tiste dni osnovali Slovensko zvezo, nekakšno protiutež Osvobodilni fronti. Internirali so tudi generala Rupnika in — Vladimirja Vauhnika. Seveda pa je bila to za omenjeno dvojico in še za nekaj drugih oficirjev fiktivna, dogovorjena internacija, skratka pesek v oči, kar naj bi tem „žrtvam okupatorja“ ustvarilo določen ugled in zaupanje. In ko se'; je po Ljubljani kot blisk razširila novica o internaciji oficirjev, sta se „dala“ tudi general Rupnik in polkovnik Vauhnik internirati. Potem pa so zadevo „uredili“ tako, da so ju po poldnevni internaciji „na prošnjo uglednih osebnosti iz meščanskih in duhovniških vrst v dobro slovenski stvari“ — izpustili. propad „primavere” Hkrati z „ljubljansko operacijo“ je italijanski general Robotti skušal uresničiti tudi načrt „Primavera“ (pomlad), kar je bil šifrirani naziv za vrsto akcij proti osvobodilnim enotam v Ljubljanski pokrajini. S „Primavero“ je italijanski okupator predvidel reorganizacijo že obstoječih garnizij, koncentracijo svojih vojaških sil ter organizacijo motoriziranih manevrskih skupin, ki naj bi bile vsak trenutek pripravljene kreniti v akcijo proti partizanskim enotam. Prišlo pa je do nepričakovanega spopada. Izvajanje načrta „Primavera“ je namreč časovno sovpadlo z izvajanjem načrta glavnega štaba slovenskih partizanskih enot za spomladansko ofenzivo, s katero naj bi osvobodili kar največ okupiranega ozemlja. In tako so se v Џ ZGORAJ: Polkovnik, pozneje general Tusen, nemški vojaški ataše v Beogradu od 1939 do 1941, se je kot atašeji sploh ukvarjal z vohunstvom v Jugoslaviji Med drugim je tudi zvedel za jugoslovanski obrambni načrt R-40, kar je v Berlinu odkril polkovnik Vauhnik in sporočil v Beograd. Za Vauhnikovo odkritje pa je izvedel neznan nemški vohun in o novici obvestil Berlin. Tusen je prvi z desne, v uniformi, zraven Heydricha in Francka, v Pragi, v začetku 1942. marcu in aprilu 1942 italijanske enote morale umakniti pred pritiskom partizanskih sil v večja utrjena uporišča. Novo ustanovljene partizanske enote so prve krenile v akcijo in napadle vrsto italijanskih postojank ter Italijane potisnile h glavnim komunikacijam ter v splošnem naletu osvobodile malone dve tretjini Ljubljanske pokrajine. In tako propad Robottijeve „Primavere“ ni bil nič manjši poraz, kot je bila ponesrečena „ljubljanska operacija“. Zaradi neuspeha teh dveh operacij se je poveljnik italijanske 11. armade nemudoma sestal z nemškim poveljnikom 18. vojne oblasti, generalom Roesenerjem, kije poveljeval nemškemu delu okupirane Slovenije. Na sestanku so izdelali skupen načrt za novo operacijo — roško ofenzivo. Polkovnik Vauhnik je pri okupacijskih oblasteh sodeloval kot neuraden izvedenec za vprašanja „boja proti banditom in subverzivni dejavnosti“. Ker so ga cenili kot strokovnjaka v obveščevalni službi, so ga Italijani povabili, naj sodeluje tudi pri izdelavi načrta za organizacijo „tajne politične policije“, ki naj bi postala protiutež VOS v Ljubljani. „guardia sicurezza di Lubiana” V načrtu za organizacijo „tajne politične polic je“, ki gaje skupaj s še nekaterimi domačimi policijskimi funkcionarji izdelal polkovnik Vauhnik, je bilo predvideno organiziranje dveh oddelkov: informativnega in eksekutivnega. Informativna sekcja naj bi zbirala podatke o pristaših Osvobodilne fronte in o njihovem delova- iju, ter na podlagi le-teh priprav-, ljala predloge za aretacje. Ekse-kutivni oddelek pa naj bi oprav-jal aretacje in preiskave ter zbrano obtožno gradivo dostav-jal italijanskim vojaškim sodiščem. V eksekutivnem oddelku naj bi delovali policaji ih prostovoljci pod poveljstvom oficirjev in podoficirjev, ki naj bi jih poklicali nazaj iz koncentracijskih taborišč. Armadni štab naj bi postavil italijanskega častnika, da bi nadzoroval delovanje nove organi-zacije. Italijanske okupacjske oblasti so načrt odobrile. Za vojaškega organizatorja te nove kvislinške formacije so na predlog Slovenske zveze določili polkovnika Vauhnika, ki pa je ponudbo odklonil... Če bi sprejel kakršnokoli javno funkcijo, bi bila njegova obveščevalna dejavnost komprimitirana in omejena. Potem so namesto njega iz vojnega ujetništva prek vojaškega taborišča na Reki poklicali podpolkovnika Ernesta Petelina. Seveda po odobritvi in v soglasju z italijansko vojaško obveščevalno službo SIM, za katero je tudi Vauhnik delal nekaj mesecev. Ko so nazadnje zbrali kakih ISO ljudi, ki so jih Italijani oborožili in opremili, je ta „tajna politična policija“ dobila uradni naziv: „Guardia sicurezza di Lubiana“ oziroma MVAC (Milizzia volontaria anticomunista — Prostovoljna protikomunistična milica). Obstojijo podatki, da se je Vauhnik upiral nazivu, pa tudi načinu angažiranja te kvislinške formacije. Namesto da bi bila „tajna“, je namreč organizacija postala javna okupatorjeva formacija, medtem ko je bil Vauh- nik za njeno konspirativno policijsko delovanje. večkratni agent Ob koncu pomladi 1942 se je Vauhniku kot agentu Gestapa posrečilo prodreti v mrežo Intelligence Servicea, ki se je pod vodstvom Anteja Aniča, nekdanjega policijskega komisarja iz Maribora, širila po ozemlju Slovenije in Hrvatške. Vauhnik je v njej sodeloval, ker Anič seveda ni vedel, da je bivši jugoslovanski vojaški ataše podtaknjen agent. Hkrati je bil Vauhnik tudi sodelavec italijanske vojaške obveščevalne službe SIM, za katero je vohunil pri slovenskih političnih strankah oziroma njihovih vodstvih, pa tudi pri svojih kolegih, bivših oficirjih v Ljubljani. Kot strokovnjak seje vključil v kvizlinški aparat, kije sodeloval z okupacijskimi silami v boju proti Osvobodilni fronti. O čem vse je Vauhnik obveščal svoje gospodarje v Gestapu, je kaj malo znano. Vrsta podatkov potrjuje, da je Vauhnik vdano služil nacistom. Zmerom je bil discipliniran in zvest tistemu, ki ga je plačeval. Vzemimo na primer pričevanja kapetana SS Rudolfa Schremsa, uslužbenca pri Referatu za Jugovzhod v RSHA (Glavni varnostni urad Reicha): ,.Poročila polkovnika Vauhnika so bila vedno točna. Izredno natančno so predvidevala potek dogodkov... Vauhniku so pri njegovem obveščevalnem delu zelo koristile izkušnje, ki si jih je pridobil v Berlinu, in njegovo izredno strokovno znanje. Vsekakor je zelo uspešno delal za Italijane, saj je bil obveščevalni oficir pri 11. armadi v Ljubljani, kot je sam kapetan Tornari poudarjal: „Z delom gospoda polkovnika Vauhnika in uslugami, ki nam jih nudi, sem izredno zadovoljen...“ Ko je reakcionarna Slovenska zveza, nekakšna protiutež Osvobodilni zvezi, stopila iz „ilegalnosti“, je bil spet polkovnik Vauhnik kot vojaški strokovnjak izredno aktiven. Skratka, bil je njen vojaški svetovalec. Ob koncu 1942 ali malo pozneje je Vauhnik dobil še enega „gospodarja“, seveda po ukazu Gestapa. Ko je raziskoval in zasledoval zveze, ki so vodile iz Slovenske zveze do emigrantske vlade Kraljevine Jugoslavije, mu je počasi uspelo prodreti v enega izmed britanskih obveščevalnih kanalov, kije z Bližnjega vzhoda segal do posameznih obveščevalnih „točk“ v okupirani Sloveniji. vzpon in padec bele garde Vauhnik je s svojim obveščevalnim delom pomagal tudi Slovenski legiji, najmočnejši vojaški formaciji reakcionarne Slovenske zveze. Po njegovem nasvetu in z njegovo pomočjo so ustanovili „Sedmi biro“, obveščevalni odsek Legije, ki je dobil svoje ime po pisarni na Miklošičevi cesti št. 7. . Tako Slovenska legija kot še vrsta drugih in podobnih kvizlin-ških organizacij, ki jih je ljudstvo popularno nazivalo kar „plava garda“, so sodelovale z okupatorjem v roški ofenzivi, ki je v presledkih trajala vse do jeseni 1942. Medtem je imel Vauhnik polne roke dela. Prizadevno je 17 zbiral obveščevalne podatke in bil trdno prepričan, da bosta italijanski in nemški okupator zatrla odporniško gibanje v Sloveniji. Italijanske enote so sistematično prečesale ozemlje Ljubljanske pokrajine, požgale na desetine vasi, zverinsko mučile prebi-!'. valstvo in prizadejale hude izgube organizacijam OF in partizanskim enotam. V časovnih presledkih roške ofenzive se je bela garda najprej krepila, saj je bilo prebivalstvo krajev, do katerih je segala njena roka, hudo prestrašeno in izpostavljeno nasilju. Seveda pa vzpon bele garde, zasnovan na okupatorjevih bajonetih in terorju, ni mogel biti dolgotrajen. Na novo ustanovljene partizanske brigade so prešle v nasprotni napad in belogardistične enote so se morale umakniti pod okupatorjevo zavetje, v njegove močne garnizije in postojanke. V tistem času, nekako ob kon- cu leta 1942, je Vauhnik v krogu svojih prijateljev v Ljubljani pogosto potožil,....da mu položaj v Ljubljani ni všeč“ in „da slovenskemu ljudstvu ukazujejo od zunaj“ ... „da je komunistična aktivnost — kakor je Vauhnik imenoval osvobodilni boj — v Sloveniji samo del dobro organizirane akcije, ki zajema vse ozemlje nekdanje Jugoslavije, in daje v tem dejstvu iskati vzrok za razmah komunističnih tolp v Sloveniji.“ Seveda Vauhnik ni bil daleč od resnice, saj je slovensko ljudstvo v drugi polovici leta 1942 z uspešnim bojem proti okupatorju prispevalo izredno velik delež k osvobodilnem boju. Kot bomo videli, Vauhnik sploh ni bil za obnovitev Jugoslavije in Slovenije v njenih zgodovinskih mejah, marveč se je pridružil skupini najbolj reakcionarnih krogov, ki so se potegovali za nekakšno srednjeevropsko federacijo. prodor v četniško radijsko zvezo Poleti 1942, ko se je četniški poveljnik za Slovenijo major Karel Novak vrnil v Ljubljano, se je bivši polkovnik Vauhnik z njim sestal. Novak je bil v Sandžaku pri generalu Mihajloviču zaradi novih navodil. Neuspeh pri ustanavljanju enot „Jugoslovanske vojske v domovini“ na področju Slovenije je četniškega majorja popolnoma potlačil. Upal je, da FELJTON______ bo z osebnim posredovanjem v četniškem vrhovnem poveljstvu izprosil pomoč v orožju. Prosil pa je tudi, naj bi mu poslali odred četnikov iz Like, da bi „v slovenskih krajih razvil kraljevo zastavo.“ V svojih zapisih, ki jih je objavil neposredno po vojni v Kanadi („Knjiga o Draži“), se major Novak pritožuje nad Vauhnikom ... „Namesto da bi mi pomagal, se je Vauhnik na vse kriplje trudil, da bi četniško vodo napeljal na belogardističen mlin...“ V času njunega sodelovanja major Novak seveda ni vedel, za koga Vauhnik v resnici dela. Novak se pritožuje, daje Vauhniku zaupal veliko bolj, kot je le-ta zaslužil... Skratka, kaže, da je Vauhnik odkril radijsko zvezo med poveljstvom slovenskih četnikov in vrhovnim četniškim štabom Draže Mihajloviča. Novak potrjuje, da je Vauhnik pri njem zvedel, da je v Ljubljani tajna četniška radijska zveza z radijskimi mehaniki in telegrafisti: Had, Bricelj, Štembal in Saks. S pomočjo nemške prisluškovalne službe je nato spremljal radijske pogovore med Novakom in Dražo Mihajlovičem. Namesto da bi Vauhnik Novaka podprl, ga je skušal izrabiti za svoje obveščevalne namene. Ideološko se je bivši polkovnik Vauhnik navduševal za desno reakcionarno smer klerikalne stranke, ki je bila fašistično obarvana. Kot obveščevalec je že takrat delal za tri vohunske službe, svoje vohunsko delovanje pa je spretno prikrival s skrbjo za slovenske interese pod varstvom Slovenske zveze. Major Novak je, to je potrebno poudariti, izvedel za Vauhnikovo protijugoslovansko usmerjenost, ko je bilo že prepozno. Ker je verjel, da je ta prikriti nemško-itahjanski agent zvest prisegi, ki jo je dal kralju in domovini, je sprejel njegov predlog, da bi mu kot strokovnjak pomagal pri organiziranju četniške obveščevalne službe v Sloveniji. „Nasedel sem Vauhniku,“ se grenko pritožuje četniški major Karel Novak. prihodnjič: SESTANEK V HOTELU SLON JUBILEJI Retrospektiva slikarja Frančiška Smerduja 1. X 1971 so pod umetniškim vodstvom kustosa Cirila Velepiča odprli umetniško razstavo del 1966.1eta umrlega Frančiška Smerduja. Kipar je sodil v najpomembnejšo likovno generacijo med vojnama, in sicer v skupino Neodvisnih. Njegova retrospektiva, kije urejena po historično kronološkem načelu, nam skoraj v celoti prikazuje vso njegovo ustvarjalnost, ki je pustila pomembno sled v slovenskem kiparstvu. Frančišek Smerdu je bfl predvsem kipar miniatur, subtilnega liričnega doživetja, skratka, pesnik v pravem pomenu besede, čeprav si je za svoje oblikovno sredstvo izbral najtrši material, marmor. Veliki prostor Modeme galerije je prepreden z njegovimi drobnimi plastikami Prav posebej zasluži pohvalo prostorski oblikovalec kiparjeve zapuščine, saj je zajel ves Smerdujev umetniški svet tudi z izredno dognano razporeditvijo v .ustrezno skladje. Velikokrat namreč prav pri takih razstavah pogrešamo občutek za to izredno pomembno sestavino razstave, ki nam s svojo dognanostjo ali pa nedognanostjo ustvari ali V Modemi galeriji je odprta razstava pokojnega kiparja Frančiška Smerduja. „Sedeča“ je ena od njegovih značilnih plastik. pa podre celoto umetnikovega življenjskega dela. Kustos je imel pri tem precej težav, kajti velika ovira, ki se ponavadi pokaže pri prirejanju takih pomembnih likovnih dogodkov, je zbiranje eksponatov, ki so večinoma zasebna last. Srečno roko je imel tudi pri izboru; kljub temu, da se pred nami razgrinja zelo obširen opus kiparjevega ustvarjanja, je izločil nekatere maloštevilne nepomembne stranske poskuse, kar je celotni podobi samo v korist. Vse te stvari je potrebno poudariti, ker se nam zdi, daje prav to delo večkrat zanemarjeno. Na tiskovni konferenci, ki je bila istega dne pod vodstvom ravnatelja Moderne galerije Zorana Kržišnika, je o kiparju zelo jedrnato in preprosto spregovoril njegov dolgoletni prijatelj in poklicni kolega, rektor Akademije za likovno umetnost Zdenko Kalin. Ravnatelj Zoran Kržišnik pa je sporočil, da bo v kratkem izšla tudi kiparjeva monografija. Izdaja se je zavlekla že od leta 1962, seveda zaradi finančnih vprašanj, kar pa je ob kiparjevi pomembnosti komajda še opravičljivo. PETER BOŽIČ PREMIERE Žalujoči ostali V čem je temeljni nesporazum te otvoritvene predstave v ljubljanski drami, tega Branislava Nušiča v režiji beograjskega strokovnjaka Mate Miloševiča, teh „Žalujočih ostalih“? Odgovor se ponuja, tako rekoč sam od sebe. Nesporazum potemtakem je — če že sploh pristanemo na takšen izbor iz Nušiča, saj se „Žalujoči ostali“ zdijo zares med najbolj postaranimi besedili iz Nušičevega komedio-grafskega opusa, s svojo mora-Hčnosljo, prozomosljo in situacijsko skopostjo — v prvi vrsti stvar režije, ne igralcev, središčnega uprizoritvenega koncepta, ne njegovih neposrednih izvajalcev. Igralci so se namreč prav potrudili, bili so tudi dobro zasedeni in dobro kostumirani in dobro maskirani v nekakšne bolj ali manj groteskne, karikirane, malovredne moralne tipe, tatove in sprenevedalce, vsi, le z dvema izjemama, to pa sta spet izjemi, ki ju ima na svoji estetični vesti režiser: advokat dr. Petrovič in lepa dedinja, nezakonska Danica sta bila, kot da sta prišla iz kakšne druge igre, prava idilična pastorala, brez sence humorja. Vsi drugi so bili komični junaki, resda ne preveč presenetljivi junaki in tudi s prav zelo razvidnimi dedovi prejšnjih gledaliških in televizijskih in drugih vlog v svojih zdajšnjih figurah, z občudovanja vredno rutino, a brez potrebne iznajdljivosti in komične domiselnosti in psihološke ostrine, vse nekako za silo, na hitrico, z levo roko narejeno in izmišljeno, komični junaki po starih vzorcih in kalupih pač. Hkrati pa je režiser razpostavil igralce v nekakšen komični zbor ter jim narekoval nekakšno zborovsko igro: v istem pa je brez skrupulov dovolil, da igrajo vsak po svoje, kakor pač iz dolgoletnih skušenj znajo in morejo: bil je tedaj izredno neuglašen zbor, v katerem se ni vedelo, kdo pije in kdo plača, in ki mu je že od samega začetka šlo le za to, da bi predstava gladko in brez zastojev in kar se z malo dinamike stekla do konca. To pa je, kakor vse kaže, za gledališče, какгбпо bi hotela biti — in je, ne nazadnje, tudi že bila -ljubljanska Drama Slovenskega narodnega gledališča, zelo krat-kosapna,' če ne tudi izredno skromna ambicija. Bila je torej okorna, neduhovita predstava z II redkimi gledališkimi situacijami, in tisto maio smeha, ki smo ga kljub vsemu bili deležni, so izključno proizvedli le igralci sami Med njimi si dovolimo eno samo omembo: Jurija I Součka, se pravi njegovega sre-skega načelnika Agatona Arsi-ča, ki je v tej razpuščeni paradi gledališke samoiniciative za glavo prerasel ves ostali komični zbor. Njegova vloga je bila prav nesramno ostra in intenzivna, z izrazitimi, neizčrpnimi humorističnimi poudarki, vloga, ki svojih komičnih iznajdb ni ponavljala, ampak si je uspela zmerom znova izmišljati nove, pristne, velikopotezne in čisto igralske ekshibicije komike in humorja. Vloga potemtakem, ki je brez reševanja v rutino ter z izvirnimi domisleki porazila tako odsotnega režiserja kot Nuši-ćev tekst ter se prebila do samosvoje, avtohtone igralske eksistence, ki pa je pri tem ; ostala — z rahlo distanco sama do sebe, do lastnega početja — ; vendarle brez slehernega odmeva v drugih komponentah uprizoritve. To pa sta naj večja I škoda in nesporazum te otvorit-[ vene predstave v ljubljanski I Drami: igralci in njihova igra so se znašli zunaj konteksta upri-! zoritve kot celote, komika pol-na otožnosti. A. INKRET Jurij Souček v svoji garderobi pred premiero „Žalujočih ostalih", kjer igra Agatona Arsiča, sreskega načelnika. Ivan Rabuzin, Amfora, 1970, olje na platnu RAZSTAVE Tretjič Pannonia Za Mursko Soboto pomeni razstava osemindvajsetih slikarjev, grafikov ter deloma kiparjev, ki so se zbrali v paviljonu ing. arh. Novaka vsekakor več kot samo občasno, čeprav že tradicionalno srečanje umetnikov iz severovzhodne Slovenije, južne Madžarske in Avstrije. Dejansko gre za osveščanje območja, ki je bilo brez prave likovne tradicije v sodobni likovni umetnosti — česar odraz je na primer komaj vzdržen arhitektonski koncept pred manj kot desetimi leti zgrajenega razstavnega paviljona. Območja torej, kjer je šele ta trenutek pričela intenzivno in zavestno delovati mlada ustvarjalna generacija, ki je — odkrito rečeno — tudi že prerasla svoje avstrijske in madžarske sosede. Pannonia 71, ki ji je treba zaželeti enakovreden razvoj tudi vnaprej, je predstavila tako poleg večine mladih slovenskih ustvarjalcev, kot so nagrajena Jeraj in Logar, dalje Hauko in Mesarič, še Repnika, Šibilo, Danča, Koresa in Jakija, tudi dovolj zanimiv prerez madžarskih ustvarjalcev, tistih abstraktnih, in dvoje mladih keramikov, ter raznoliki avstrij- PANORAMA ski delež, kjer sta izstopala zlasti oba nagrajenca, ekspresionista Zotter in Pongratz. Dejstvo je, da se Pannonia 71 kot mednarodna prireditev otresa lokalno ozkega okvira. Kot Začetna akcija utegne vendarle tudi v severovzhodnem delu Slovenije povzročiti pretres, če že ne potresa, ki bi bil v likovni kulturi močno zaželen in potreben. ^ ß GALERIJE Ves svet v lončenem vedru V Kostanjevici na Krki v Lamutovem likovnem salonu, ki je nekdanjo kulturno provinco preobrazil v upoštevanja vredno likovno žarišče s tremi galerijami, je te dni razstava del nekaterih slikarjev zagorskega kroga. Kot po pravilu postaja Kostanjevica s svojo razstavno dejavnostjo posrednik sosednje, hrvaške likovne umetnosti Sloveniji; v tem pmneru gre za predstavitev nekaj najboljših imen tako imenovanega slikarstva jugoslovanskih naivcev, imen, ki niso neznana ekspertom za likovno umetnost kje v Ameriki ali celo v Braziliji. Eden med njimi, Ivan Rabuzin, ki se nam z deležem na kosta- njeviški razstavi pravzaprav prvič predstavlja v malo večjem obsegu, je razstavljal celo na razstavi „8000 let umetnosti na področju Jugoslavije“ v pariškem Grand Palaisu. Rabuzin je brez dvoma najbolj zanimiva osebnost slikarstva naivnih pri nas. Zdi se, daje Generalič, ki pripada bolj zgodovini nekega socialnega gibanja kot tvorni sedanjosti, postavljen ob Rabuzinu s svojimi nedvoumnimi šablonskimi mo-, tivi v drugi plan. Rabuzin v svojem delu ves čas niha med konkretnim in umišljenim, tako da postajajo meje med njima nespoznavne, vzpostavljeno je ravnovesje med snom in resničnostjo. Lirični pejsaži Ivana Rabuzina, v katerih prevladujejo svetlo zeleni in svetlo rdeči toni, potem zaokroženost sveta, ki se zanj preneha ob prvi vzpetini za vasjo, sonce, ki je zdaj cvet, in cvet, ki je nenadoma sonce — to so stalnice v njegovem slikarstvu, ki je daleč od spogledovanj s špekulativ-nostjo, šablonami in tako rekoč nasilnim hotenjem po ugajanju, ki je značilno za podobarstvo Hlebinske Šole. Ob Rabuzinu razstavljajo še Drago Jurak, Matija Skuijeni ter Slavko in Stjepan Stolnik. Bržkone je to doslej najzanimivejša razstava slikarstva naivnih pri nas, slikarstva, kije po nekaj letih, kar smo ga pri nas „odkrili“, vzbujalo presenečenje in tudi dvome. PETER BREŠČAK jih sedaj skrbno urejam. Tako se bo prav v kratkem izcimila kar prijetna knjiga spominov. — In kakšen bo naslov? - Tega sicer ta hip še ne vem, a prav gotovo bo nekaj veselega! je povedal neuničljivi Božo. ZAVAROVALNICA ZA FILM Slovenski režiser Jože Babič je zadovoljen. Pravkar je dokončal svoj novi celovečerni film „Poslednja postaja“ po scenariju Branka Soemna. Ko sem ga povprašal, kako mu je posneti material všeč, je zadovoljno prikimal: - Pomislite, všeč je bil tudi meni! „Poslednjo postajo“ so posneli reci in piši v enaindvajsetih dneh, čeprav se jim je med snemanjem pokvaril še zoom objektiv. A ker je bila kamera na srečo zavarovana pri zavarovalnici Sava, bo morala zavarovalnica povrniti vse stroške, ki so nastali na račun okvare na kameri. Režiser Jože Babič ni mogel skriti navdušenja nad odlično igro Poldeta Bibiča, ki igra glavno vlogo. Obljubljajo, da bo premiera še letos! MAJDA Z NASLOVNE STRANI Mlada Tržičanka Majda Jazbec, o kateri smo v tej rubriki že poročali, se vse bolj uspešno prebija naprej. Danes se je na primer prebila na naslovno Tovariševo stran, medtem ko se je v SLOVENSKI POP RAZPADA? Slovenski pop glasbi se pišejo črni dnevi. Večina bolj ali manj znamenitih ansamblov je razpadla. Najprej so se razšli vrhunski „Mladi levi“, ker je nekaj članov odšlo v vojsko. Takoj po poletni sezoni so razpadli tudi „Deliali“, za njimi pa še ansambel, Jutro“ (vsaj v prvotni postavi). Te dni so napovedali svoj zadnji in poslovilni koncert tudi „Unioni“. V Mariboru so se že pred časom razšli ,£deči dečki“, slovo pa so vzele tudi,.Sinkope“. Že pred letom dni so se razšle tudi Bele vrane, ki so se razdelili tako rekoč v dva ansambla. Instrumentalisti so osnovali lastni band z Durom Penzešom na čelu in se okronali za „Črne vrane“, pevci pa so ostali samostojni kvartet pod staro zastavo znamenitih „Belih vran“. Vse 'pa kaže, da je tik pred razpadom tudi priljubljeni in predvsem zelo popularni pevski kvartet, katerega so dolga leta sestavljali pevki Doca Marolt in Ditka Haberl ter pevca Bor Gostiša in Dejvi Hrušo-var. Ko smo jih brez ovinkarjenja pobarali, kako je z njihovim obstojem, so na kratko povedali: Ditka Haberl: „Za mene je ta stvar ad acta.“ Doca Marolt: „Nerodna zadeva, nič ne vem ...“ Dejvi Hrušovar: „Meni je trenutno najbolj važen študij!“ Bor Gostiša: „Nič ne vem, da birazpadli.“ Kako bo z Belimi vranami, lahko torej samo ugibamo, a sodeč po izjavah, niso kdo ve kako složni in enotni... Beogradu, v eni izmed najbolj gledanih televizijskih mladinskih oddaj, se pravi v Maksimetru, prebila v finale. Majda se je pred dnevi vrnila iz Tunisa, kjer je zastopala Jugoslavijo na lepotnem tekmovanju za miss Evrope. Majda je bila namreč lanskoletna miss Slovenije, na zveznem tekmovanju pa je bila druga. V Tunisu se ni kdo ve kako odrezala, kar pa je niti najmanj ni prizadelo. — Dovolj mi je missovstva in vesela sem, da je vse končno za menoj. Majda se je namreč posvetila petju in študiju. Pred tem je že pela pri ansamblu Delial, sedaj pa se je odločila za samostojno pot. Startala je v redu. Povabili so jo na Maksimeter in prebila se je v finale. Pustila je tudi službo v tovarni Peko in se posvetila študiju angleškega jezika. Z Majdo je torej za enkrat vse O. K. ZA KNJIGO SPOMINOV Zvesti bralci Tovariša se prav gotovo še spominjajo zanimivih spominov, ki jih je pisal Božo Podkrajšek. Pravzaprav sem kar v zagati, ko naj bi Božota podrobneje predstavil: novinar, humorist, književnik, konferansje, igralec, urednik ... Skratka, snovi za spomine res več kot preveč. — Zbral sem spomine, ki sem jih pisal za Tovariša in Večer, in TONE FORNEZZI- TOF и REKORDERJI Z JESENIC Letošnje državno hokejsko prvenstvo bo jubilejno, petindvajseto v novi Jugoslaviji. Doslej so častni naslov prvaka osvojila le štiri moštva, med njimi pa še ni bilo ljubljanskega. Daleč najuspešnejši so Jeseničani, ki so prvaki zadnjih 15 sezon neprekinjeno, Partizan je bil prvi šestkrat, zagrebška Mladost dvakrat, Zagreb pa enkrat. Petnajst zaporednih zmag Jesenic pomeni jugoslovanski rekord vseh panog. In ni dvakrat reči, da je tudi svetovni rekord. Zares težko si je namreč mosliti, da bi še kje, pa četudi v kaki manj znani panogi, en klub osvojil državno prvenstvo tolikokrat zaporedoma, kot se je to posrečilo Jeseničanom. In to celo ekipi, ki v tekmovanju za naj višji jugoslovanski naslov ni imela posebnih izkušenj, saj je postala državni prvak že v četrtem naskoku, potem ko je prvič zasedla peto mesto (prvo v skupini B), nato dvakrat prvo in potem takoj prvo! Pred železaiji se zares velja odkriti. Ali si lahko sploh zamislite, kolikšnemu psihičnemu pritisku so bili izpostavljeni v vseh teh dolgih 14 sezonah, v katerih so branili prvenstvo? In čeprav velja pravilo, da je naslov laže osvojiti kot obraniti, so bili Jeseničani ves ta čas le kos jurišu zasledovalcev, pa naj so prišli iz Ljubljane, Zagreba ah Beograda. Njihova bilanca v teh 15 letih je prav gotovo senzacionalna: v 170 prvenstvenih tekmah so zmagali 161-krat, le štirikrat so igrah neodločeno in bili petkrat premagani. Razmerje zadetkov je 1935 : 294, torej še je v povprečju vsaka tekma končala . z 11,4:,1,7 v njihovo korist! Pričakovanja, da bo tudi v letošnji sezoni najhujši nasprotnik Jesenic Olimpija, so upravičena. Ljubljančani, ki so v minulih letih poskusili vse, da bi odvzeli žezlo Gorenjcem, bodo tudi tokrat jurišali na najvišji naslov, ki ga pa še nikdar niso osvojili. Sedemkrat ZGOVORNE ŠTEVILKE JESENICE Jeseničani so nastopih na 18 izmed dosedanjih 24 povojnih prvenstev Jugoslavije. Odigrali so (najprej kot Gregorčič in nato kot Jesenice) skupno 183 tekem, jih 171 dobili, 5 igrah neodločeno in 7 izgubili. Razmerje golov je 2014 : 325, kar ustreza povprečnemu izidu 11:1,75. Osvojili so torej 347 točk ali 95 %. Leta 1953 so bili peti, v letih 1954 in 1956 drugi, od leta 1957 dalje pa ves čas prvi. V teh 15 sezonah so enajstkrat poštah prvaki brez izgubljene tekme, kar devetkrat pa celo brez izgubljene točke. Največ golov so Jesenice dosegle v sezoni 1963 (230 v 14 tekmah). V zadnjih petih prvenstvih so Jesenice dvakrat zmagale brez izgubljene točke (1967, 1971), leta 1968 so izgubile 2 točki, leta 1969 3, leta 1970 pa v štirikrožnem prvenstvu s 6 udeleženci v 20 tekmah - pet. V sedmih zapo- rednih prvenstvih (1961—67) so Jesenice ostale neporažene! OLIMPIJA Ljubljančani so igrah na vseh 24 povojnih prvenstvih Jugoslavije, vendar z različnimi imeni. Bili so Triglav, Enotnost, Ljubljana in so zdaj Olimpija. Sedemkrat so bili drugi, devetkrat tretji, petkrat četrti, dvakrat peti in enkrat (1964) — šesti. V 201 prvenstveni tekmi so 107-krat zmagah, 15-krat igrah neodločeno, 79-krat izgubili. Razmege golov je 1076 : 774, ali povprečno 5,3 : 3,8. Ljubljančani so osvojili 229 točk ali 57 odstotkov. V zadnji sezoni so bili vicešampioni z zaostankom 10 točk za Jesenicami. In za konec še lestvici Jesenic in Olimpije — ob upoštevanju vseh tekem v zadnjih petnajstih prvenstvih: Jesenice 170 161' 4 5 1935 :294 326 Olimpija 170 93 13 64 940 : 655 199 Moštvi Jesenic (vsi gledajo v desno) in Olimpije (gledajo v levo). Hokejisti v zadnjem stolpcu desno so rezervni igralci Olimpije. Pri vsakem je navedeno ime, Viktor Ravnik, branilec, Ivo Jan, branilec, 29 let, Silvo Poljanšek, desno Slavko Beravs, desno kri-30 let, 1. mesto 2. mesto krilo, 19 let, 2. mesto lo, 25 let, 1-3. mesto Ciril Klinar, trener, 34 Miroslav Kluc, trener, 49 Franc Razinger, branilec, let, 1—3. mesto let, 1—3. mesto 27 let, 1. mesto Tone Z van, branilec, 32 let, 2. mesto Rudi Knez, vratar, 27 let, Anton Gale, vratar, 26 Bogo Jan, branilec, 28 1. mesto let, 1. mesto let, 1—2. mesto Vlado Jug, branilec, 25 let, 1. mesto Franc Gasar, vratar, 22 Janez Albreht, vratar, 31 let, 1. mesto let, 2. mesto Janez Pipan, branilec, 24 Bojan Kumar, branilec, let, 1. mesto 21 let, 1. mesto so bili drugi in devetkrat tretji, petkrat četrti, dvakrat peti in enkrat šesti. Tudi okoliščina, da so k Olimpiji prestopili mnogi znani igralci Jesenic, doslej še ni odločila v prid Ljubljančanom. Še več: mnogi trdijo, da so ljubljanski Jeseničani prav v tekmah s svojimi rojaki psihično tako obremenjeni, da ne zmorejo pre-okreta, saj je značilno, da je sicer Olimpija v drugih tekmovanjih že nekajkrat prekosila Jeseničane, nazadnje najbolj očitno v lanskem tekmovanju za alpski pokal, ko so Ljubljančani zmagali v svoji skupini in pred dnevi le tesno izgubili finalni obračun. Ob jubileju pa se obeta še posebno privlačno prvenstvo. Merilo se bo — po dvokrožnem sistemu — zares šest najboljših jugoslovanskih ekip, med katerimi so se zlasti Zagrebčani in Beograjčani spet precej Okrepili. Pri Medveščaku bo znova zaigral reprezentant Rataj, k Partizanu pa je prestopila vrsta igralcev Beograda, ki je pred razsulom. Te štiri ekipe, ob njih pa še vevška Slavija in Kranjska gora, bodo v desetih kolih med 6. novembrom in 8. januarjem odločale o 25. povojnem prvaku Jugoslavije. In da bi napetosti res ne zmanjkalo prav do konca, je poskrbel tudi režiser — žreb. Jeseničani in Ljubljančani bodo namreč igrali zmeraj na koncu obeh delov prvenstva — prvo tekmo 4. decembra v Ljubljani in drugo, v zadnjem kolu tekmovanja — 8. januarja na Jesenicah, že na pokritem umetnem drsališču pod Mežakljo — objektu,-ki so si ga, tako izpopolnjenega, Jeseničani želeli vsa zadnja leta, dočakali pa prav zdaj, ko morajo že petnajstič braniti državno prvenstvo. EVGENBERGANT starost in uvrstitev, ki jo posamezni predvidevajo za svoje moštvo v prihodnjem državnem prvenstvu. Roman Smolej, srednji napadalec, 25,1 —3. mesto Franc Smolej, srednji napadalec, 31 1—3. mesto Franc Žbontar, levo krilo, 19 let, 1. mesto Božidar Beravs, levo krilo, 23 let, 1 —3. mesto Velimir Mišon, vratar, 24 let, 2. mesto Milan Jan, desno krilo 23 let, 1. mesto Viki Tišler, levo krilo, 29 let, 2. mesto Rudi Hiti, levo krilo, 25 let, 6. mesto (!) Rajko Vnuk, desno krilo, 23 let, 2. mesto Drago Savič, branilec, 22 let, 2. mesto Tomaž Košir, srednji napadalec, 25 let, 1. mesto Gorazd Hiti, desno krilo 23 let, 1-3. mesto Štefan Seme, srednji napadalec, 23 let, 3. mesto Janez Puterle, desno kri lo, 21 let, 1—3. mesto Bogdan Jakopič, brani lec, 23 let, 1. mesto Janez Bahč, napadalec. 22 let, 1—3. mesto Janez Petač, srednji napadalec, 22 1—2. mesto Janez Mlakar, srednji napadalec, 27 1—3. mesto Janez Aljančič, levo krilo, 24 let, 2. mesto Stane Eržen, levo krilo 25 let, 1. mesto Razvaline pri nemškem mestecu Monschauu je prekril bolgarsko-ameriški „umetnik“ Christo Javacheffs plastičnimi ponjavami in jim dal s tem,globoko umetniško vrednost“. UMETNOST Skrbno zaviti grad v Monschauu Blizu Aachna na skrajnjem zahodu Zvezne republike Nemčije leži mestece Monschau, nekdaj znano po tovarnah sukna in po starih hišah iz 17. in 18. stoletja. Tekstilna industrija je propadla, za stare hiše ni posebnega zanimanja in po besedah župana Isaaca je Monschau „najrevnejše nemško okrajno mesto“. Vsako leto ima občinski proračun čeden milijon mark izgube. Edino upanje je bilo, privabiti v mesto turiste. Toda kako? Na griču nad krajem se dvigajo osemsto let stare grajske razvaline. Zakaj bi jih ljudje prihajali gledat ravno v Monschau, ko pa tudi drugod po Nemčiji mrgoli gradov in razvalin. Tedaj se je nekdo spomnil na avantgardističnega ameriškega umetnika bolgarskega rodu Christa Javacheffa. Tehnika 35-letnega posebneža je v tem, da umetnin ne razstavlja, ampak jih zavija in skriva človeškim očem. Ker bi bilo težko zapakirati kar celo mesto, so določili za umetniški poseg ostanke gradu s stol- pom. Christo je poslal skico, kako naj v njegovem imenu opravijo delo, sam pa se ni utegnil potruditi v Monschau. Zadrževali so ga donosnejši posli. Ravno je montiral zaveso v sedemsto metrov široko dolino v ameriški zvezni državi Colorado. Posla se je lotil aachenski strokovnjak Dieter Boemminghaus. Nabavil si je silne količine plastičnih pregrinjal, najel delavce in strokovno ,,zapakiral“ grad s stolpom. Prvi uspeh je bil tu: včasih so tudi po štiri televizijske ekipe tekmovale, katera bo posnela „umetniško ustvarjanje“ v Monschauu iz ugodnejšega kota. Brez težav pri ljudeh, ki niso pokazali nobenega smisla za umetnost, seveda ni šlo. Gospa Foersterje zagrozila s policijo, ko so vlačili plastične zavese čez njen vrt. Preprostim meščanom tudi ni šlo v glavo, kaj naj bi privabljalo k njim turiste, ko pa ta „zanikani“ Amerik an ec zavija ravno tisto, kar bi bilo vredno videti. Sploh se niso zavedali, da je Christo Javacheff novator, ki hoče „iztrgati ljudi iz okorelih navad in jim dati novo zavest in novo senzibiliteto“. Dela pri „pakiranju“ gradu v Monschauu so veljala doslej že 30 000 mark. Na brečo ne iz prazne občinske blagajne, ampak iz „fondov za umetnost“ bogatejšega Aachna. Meščani Monschaua si zakrivajo oči, da jim ni treba gledati nekdanjih romantičnih razvalin, zavitih v plastične plahte, globoko izobraženi umetnostni zgodovinar dr. Willi Bongard pa je označil zapakirani grad za „eno najneobičajnejših umetnin naših dni.“ KRIMINALISTKA Preveč realistična rekonstrukcija Brutalno sta potegnila oba moška mlado žensko z zvezanimi rokami in nogami z zofe. Eden ji je z dlanjo zamašil usta, da ne bi vpila, drugi je medtem izginil v sosednjo sobo in se hitro vrnil z damsko nogavico. Hladnokrvno jo je ovil žrtvi okoli vratu. Potem sta oba potegnila vsak za svoj konec. Tisti hip je iz ozadja skočil moški in zavpil: „Stojta, konec! To zadostuje!“ Ves zaripel od razburjenja je kriminalistični komisar Steinbach pomagal svoji ženi Aniti, da je vstala. Tresla se je po vsem telesu. Potem je pomignil svojim ljudem in na zapestjih obeh fantov so spet zažvenketale lisice. Kulise in morilca so bili resnični. Vlogo žrtve je prevzela žena kriminalista, da bi mu pomagala rešiti primer umora 18-letne Renate Ackermann, ki ga je obravnaval po službeni dolžnosti. Rekonstrukcijo so opravili v stanovanju umorjenega dekleta. Prepustili so jim ga njeni starši, da bi končno razvozlali vse okol-nosti umora. Pred brnečimi kamerami, ki so posnemale prizor za sobno obravnavo, se je morala prepustiti čedna mlada gospa, mati dveh otrok, surovim rokam morilcev. Okolnosti umora sta ponovila močno realistično. 2. avgusta letos sta dva italijanska delavca, 19-letni Francesco Buscema in 21-letni Mario Noal napadla 21-letno Renato Ackermann v stanovanju njenih staršev. Z vrvmi sta zvezala dekletu roke in noge in jo potem zadavila. Potem sta v kuhinji mirno pozajtrkovala. Ko so se njeni starši vrnili z dopusta, so našli hčerko mrtvo. Kaseta z nakitom je bila prazna, iz Renatine torbice je zmanjkalo 300 mark. Čez nekaj dni so Maria in Francesca aretirali na vlaku, ko sta hotela čez mejo na Nizozemsko. Mimo sta priznala, da sta Mlada Italijana, obtožena umora Renate Ackermann, sta se spravila pri rekonstrukciji zločina na njeno dvojnico prav tako surovo kot na žrtev. «u« im UInMIhII« шШаШШВШB вШШККШвШИШШШКШШИШ№УПиШШ1ШвШ№ШШВШШШЖтШШ Protipapei Klemen XV zatrjuje: „Jaz sem edini pravi božji namestnik na zemlji," vdrla v stanovanje in napadla Renato, le umor sta valila drug na drugega. Zato se je odločila kriminalna policija za rekonstrukcijo zločina v stanovanju Ackermannovih. Morilca nista hotela pokazati, kaj seje dogajalo, na lutki. Hotela sta živo žrtev. Ker ni bila nobena od uradnic kriminalističnega oddelka podobne postave kot umorjena Renata, se je javila za „žrtev“ Anita Steinbach. Njene mere so povsem ustrezale postavi umor-jenke. „Tiste trenutke prištevam najhujšim v svojem življenju,“ je pozneje priznala novinarjem. „Hotela sem pomagati možu pri razjasnitvi zločina. Nisem vedela, da bo tako hudo. Pri tem ne mislim na podplutbe, ki sem jih dobila. “ Še dva dni po rekonstrukciji ni mogla od gnusa spraviti v sebe niti grižljaja. MAGIJA Naval pri črnih čarodejih Nyathi sedi prekrižanih nog. Gornji del trupa se mu enakomerno kot nihalo pri' uri ziblje sem ter tja. Ves je ovešen z bisernimi 'ogrlicami, na zapestjih mu po-žvenketavajo široki zlati obroči. Nyathi je eden od nekaj sto domačinskih čarovnikov, ki imajo - ne vedno manjšo - ampak vedno večjo vlogo v industrijsko močno razviti Južnoafriški republiki. Nedavno je dala obširna anketa med prebivalstvom zelo zanimiv rezultat: 90 odstotkov „strank“ črnih čarodejev sestavljajo belci. Slepo verujejo v zdravilno moč steklenih biserov, živalskih kosti in repov in v živopisni okras na čarodejevi glavi. Usluge je treba plačati v gotovini in vnaprej. Tarifa je od 150 000 do 300 000 starih dinarjev za obisk. Posel čarovnikom cvete kot še nikoli. Nyathi opravlja svoj poklic v ne posebno ugledni ilovnati koči v severovzhodnem Transvaalu, nedaleč od vhoda v Kruegerjev nacionalni park. Sredi koče je odprto ognjišče. Med „zdravljenjem“ udarja črna asistentka „sangome“ (čarovnika) na bo-, ben. Sprva čisto počasi, pozneje vedno hitreje in sifoviteje. Sangoma posluje načeloma samo ponoči, ko meče ogenj na sredi domačinske vasi na stene koč pošastne sence. Medtem ko poje Nyathi razvlečeno enolično melodijo, segreva bobne nad odprtim ognjiščem sredi koče. Z njimi potem izganja zle duhove iz uročenih teles svojih belih pacientov. Za pošten denar jim nudi tudi nekaj udobja: ni jim treba čepeti v prahu kot njemu, ampak se lahko zleknejo po razmajanem divanu in mirno padejo v trans. Bolniki pridejo k Nyathiju tudi po več sto kilometrov daleč. Večinoma so to žene, ki se zatekajo k „sangomi“, kadar jih tarejo zakonski problemi z vitalnostjo njihovih mož. Prihajajo pa tudi beli poslovni ljudje, da jim čarodej pred odločilnimi denarnimi transakcijami prežene iz teles zle duhove. Zadnje čase je slišati o novih metodah v „sangomovi“ koči. Bolniki se morajo sleči do golega in ob zvokih bobnov toliko časa tekati okoli ognja sredi koče, da jih zapuste zli duhovi. KLEMEN XV. Papež ima konkurenco Rim ni bil vso svojo zgodovino sedež papežev. Za slabih sedemdeset let so jih v 14. stoletju preselili v Avignon. Kot da ne more pozabiti francoskih papeških časov, zatrjuje Michael Collin iz Clemeryja v vzhodni Franciji, da je Bog postavil za poglavarja petsto milijonov katoličanov njega... in ne antikrista, ki sedi na Petrovem prestolu v Rimu. 67-letni monsieur Collin si je nadel ime „papež Klemen XV.“ in je nabral za svojo „obnovljeno cerkev“ že 50 000 ovčic. Poziva jih na boj proti Rimu, kajti čas pritiska. Svpjim vernikom je objavil: bliža se konec sveta. Kmalu bo pristala na zemlji vesoljska ladja iz nebes in odpeljala prave vernike na čudovito zvezdo, na planet Mario. Neverne zemljane pa čakajo groza, zmeda in konec. Ne le Francozi, tudi kakih deset tisoč Nemcev je že pristopilo k njegovi Cerkvi in si s tem zagotovilo prostor v rešilni ladji. Celo med strogimi Švicarji so svečeniki „obnovljene Cerkve“ tudi že zbrali kakih dvay tisoč potnikov v lepše življenje. Verjetno bi bil Michael Collin še danes župnik v Marseillu, če ne bi imel nekaj zelo pomembnih prividov, ki so ga prisilili, da je obesil redovniško kuto na klin in začel reševati človeštvo. Neke aprilske noči leta 1935 — tako zatrjuje Collin — se mu je prikazal sam Jezus Kristus in ga posvetil za škofa, leta 1950 pa ga je med mašo v Sorrentu poklical k sebi v nebo in mu položil na glavo papeško tiaro. Ko je tako dobil imenovanje z najvišjega mesta, se je nemudoma pozanimal v Rimu, kako je s papeškim prestolom na zemlji. Ker je takrat sedel na njem Pij XII., ni bilo seveda nič. Collin je sitnaril toliko časa, da so ga bili prisiljeni izobčiti iz katoliške cerkve. Od leta 1960 nabira papež Klemen XV. po Evropi svoje pristaše. Celo v Italiji, pred vrati Vatikana, jih ima precej. Spretno operira s cerkvenimi spisi. Posebno mu je pri srcu pričevanje o čudežu v Fatimi. Devica Marija je tedaj, 13.. oktobra 1917, najavila kmečkemu dekletu Luciji, „da bo sredi 20. stoletja zaradi splošne razbrzdanosti prišla nad človeštvo huda kazen; satan bo tedaj opravljal naj višje službe in sukal stvari v svoj prid; povsod se mu bo posrečilo pririniti, celo v vrh cerkve f..“ Za dokaz svojega božjega poslanstva ima Klemen XV. ves čas' na zalogi sveže čudeže in prikazni: sonce mu daje skrivnostne znake, kipi jočejo in krvavijo. Samo septembra je bilo trinajst takih „čudežev“. Največji se je pripetil med mašo v Clemeryju: na hostiji seje nenadoma pojavila številka XV., zapisana s krvio. S prispevki vernikov „obnovljene cerkve“ si je uredil Klemen XV. v Clemryju kar čeden papeški dvor. Ima nekaj kardinalov, v bližini pa je sedež „reda neskončne ljubezni“ z angelsko lepimi nunami in menihi v najlepših letih. In kaj pravi k vsemu temu Vatikan? Molči, saj dobro ve, da bo tudi Klemena XV. doletela usoda vseh štiridesetih ostalih protipapežev v skoraj dvatisočletni cerkveni zgodovini: pozaba. se ■ ‘V' 4 ф W ^ШјШјј «mwiii IÖW 25 3 ilfHfftlft Ш111 ä «fnow oitmiVmw^aoTHfi >no Iwnonu tilUNTlW 1м*1|ГоЛи lunnuinw'ÄnD^mni tunmlM wumilw ijn 6 «uiTvJtftioflflO an HowiinilnftlyliTitoaljJfno пт wwwli (mu. ÄthtmiO Državo toži Spominjamo se še lanske afere v Italiji, ko so z obtožbo, da sta trgovala s kokainom, zaprli znanega igralca Walteija Chirija in voditelja televizijskih oddaj Lelia Luttazzija. Čeprav so Luttazzija že po mesecu dni spustili, Chiari pa je tičal za rešetkami precej dalj, je Lelio bolj užaljen. Vložil je tožbo proti državi. Po nedolžnem v preiskovalnem zaporu prebiti mesec je zaradi moralne in profesionalne škode ocenil na sto milijonov lir in poslal v boj advokate, da mu priborijo vsaj del odškodnine. Na sliki je 46-let-ni Luttazzi s 26-letno zaročenko Anno Saio. Pozdrav dragi soprogi Žena je zapustila moža. Nič posebnega. Tudi na Tajskem ne manjka takih primerov. Bolj neobičajen je oglas, ki ga je dal objaviti njen mož v enem največjih dnevnikov v Bangkoku. Besedilo pove nekako tole: „25-letna Anchalee Songpannoi, dobro oblečena, nekoliko debelušna, pegasta po obrazu, je izginila. Verjetno jo bo kdo srečal v kakem nočnem lokalu. Naj ji pove, da ni še nujno, da bi se vrnila domov. Lahko se še naprej zabava. Njenim šestim otrokom se godi kar dobro, le Anno je močno stresla elektrika. Vendar nobenega vznemirjenja! Nai Da-mnern, mož.“ Dokaj razlike v merah Kaže, da je Amerikancem zadnje čase močno pri srcu naslov „The Boyfriend“ (fant, prijatelj). Komaj je odigrala v filmu s tem naslovom glavno vlogo zobotreb-niška Twiggy, že so začeli snemati televizijski film z enakim naslovom. Za spremembo bo to pot odigrala glavno vlogo prsata Raquel Welch. Fantje imajo pač različen okus, kar se tiče mer v ženskem gornjem ustroju. pssst KAKO PREBOLETI MAČKA Devetintridesetletni Michel Puddu iz Rodeza v južni Franciji se ga je generalno nalezel in ker ga ni mikalo, debatirati o svojem stanju na domači fronti, je spotoma preplezal prvi zid, ki ga je srečal, in za njim zaspal. Da sije privoščil preganjanje mačka na jetniškem dvorišču, sploh ni vedel. Naslednje jutro je preplezal zid v nasprotni smeri in odtaval v smeri proti domu, a kmalu je pridrvela za njim oblast in ga zaradi potepuštva aretirala. Znova so ga pripeljali v jetnišni-co, to pot pri glavmh vratih. STAR REKORD John Stephen, krojač Beatlov in Rolling Stonov, je s ponosom nad svojimi krojaškimi predniki povedal, da rekorda v bliskoviti izdelavi obleke, ki so ga postavili 15. septembra 1812 v angleški grofiji Berkshire, kljub vsemu tehnološkemu napredku ni še nihče izboljšal. Tega dne so ob petih zjutraj ostrigli dve ovci, ter volno takoj spremi, oprali, navili na motke in stkali iz nje blago. Že uro pozneje ga je dobil v roke krojač, ob pol enajstih dopoldne pa je imel naročnik na sebi že obleko, ki se je navsezgodaj zjutraj še sprehajala okoli na ovcah. PRISILNO ZDRAVLJENJE Med partijo golfa je Heinza Schroederja popadel kašelj, kar je njegovega soigralca Ludwiga Heimerja tako zmedlo, da ni spravil krogle v odločilno luknjo. Ludwig se je močno razburil, poklical je na pomoč svoja dva brata in vsi skupaj so zgrabili nesrečnega Heinza ter mu na silo vlili v goltanec štiri stekleničke sirupa proti kašlju. IZ DOLGEGA ČASA Pred 31 leti je vzela univerza v Detroitu za šolskega slugo El-merja Fisheija. Ostal je zvest svoji službi vso delovno dobo in pred kratkim odšel v pokoj. Se vedno kot šolski sluga, vendar s štirimi diplomami v žepu. Čas v vratarski loži je uporabil za študij na štirih fakultetah in ga tudi uspešno dokončal. PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE Roy Simmons iz Jersey Cityja je moral pred sodišče, ker je razbil ženi na glavi metlo. Pqja-snil je sodniku: „Bila je obletnica najine poroke in hotel sem ženo prepričati, naj si privošči v naslonjaču vsaj malo počitka.“ ■ SVET V MOŽAKU Neprekosljivi mojster neumnih naprav Hudo bi bilo na svetu, ko ne bi bilo Rowlanda Emetta. Le kdo drug bi si lahko izmišljal tako neumne naprave, kot si jih on? Žena ga hvali: „Petinšestdeset let je že star in še vedno mu gredo po glavi same neumnosti.“ Zadovoljna je, saj prinašajo Rowlando-ve neumnosti kup denarja. V Londonu je bilo že nekaj sto predstav musicala „Chitty Chitty Bang Bang“, ki je v bistvu njegov življenjepis. Oder je poln najbolj nemogočih naprav, katerih glavni namen je, izvabljati gledalcem salve smeha. Ena od njegovih kombinacij — star gramofon z najbolj nemogočimi dodatki — je na naši sliki. Tako lep kot je Emettova raketa z netopirjevimi krili, ki leti izmed sveč gpdovne torte — ta pa plava po Tcopalni kadi — sicer ni, a zametavati te umetnine tudi ne gre. Mini poni Že tako je poni mini konj, če pa je še poni mini, že mora biti nekaj posebnega. In taka je brez dvoma ..Twiggy“, kobilica iz frankfurtskega živalskega vrta. Visoka je komaj 41 centimetrov in če stopi pod zajetno nemško dogo, jo bo z ušesi žgečkala po trebuhu. Seveda je Twiggy velika ljubljenka otrok. Tako majhno pasmo so vzredili z večkratnim križanjem najmanjših ponijev, kar jih je bilo mogoče dobiti. Da ne bi delala sramote svojemu imenu, se mora Twiggy držati diete: dovolijo ji samo zeleno krmo in ničesar močnejšega. Treba bo orožni list Zadnji krik mode iz Tel Aviva: sončna očala in ogrlice iz srebra. Ko jih je na modni reviji ustvarjalec predstavil gledalcem, je pripomnil, da je novi okras namenjen samo „zaključeni, rafinirani družbi“. Mi pa mislimo, da bi bil za taka očala že skoraj potreben orožni list: dama samo nekoga globlje pogleda in že ga lahko napiči. pssst KAVALIRSTVO SE ŽIVI V kinu sta gledala film iz viteških časov in Parižanka Renee Pontier je zavzdihnila: „Ni več galantnih moških! Kdo še danes pije šampanjec iz čevlja svoje izvoljenke? “ Zaročenec ji je hotel dokazati, da nima prav. Odpeljal je svojo milo v restavracijo in jo prosil na koncu večerje za čevelj. Imela je škornje, kar pa ga ni spravilo iz tira. Naročil je natakarju, naj napolni enega s šampanjcem in je škorenj izpil na dušek. Ko sta se mlada dva vračala domov, so prišli za kavalirjem učinki poldruge steklenice šampanjca, kolikor ga je spravil natakar v škorenj. Mladenič je začel junaško izzivati vse mimoidoče, na vsak način je hotel ubiti mačka pred neko hišo in končno se je spravil na policaja, ki ga je hotel pomiriti. Šampanjec mu je dal toliko moči, daje stlačil ubogo oko postave v kanto za smeti. Dokaz kavalirstva ga je v končni fazi stal tri dni zapora in še krepko globo povrhu. TREBA SE JE ZNAJTI Nepridiprav je vlomil v vilo nekega pariškega industrijca na robu francoskega mesta Bor-mesles-Minosas in izbezal iz zidu blagajno, v kateri je bilo za kakih pet milijonov starih dinarjev dragih kamnov in gotovine. Spravil jo je do ceste in ni vedel, kako naprej. Tedaj je opazil v bližini motor, ga ročno proglasil za izposojenega, privezal blagajno na zadnji sedež in se čez vse mesto odpeljal z razstavljeno blagajno, ne da bi ga kdo ustavil. Se zdaj ga niso dobili. REALISTIČNO Ravno je pela v enem od stockholmskih nočnih klubov pesem „Ničesar ne skrivam“, ko se je mladi pevki strgala elastika pri hlačkah in vse, kar je imela na sebi, ji je j padlo k nogam. Čeprav to id bilo ha programu, so ji gledalci navdušeno ploskali. OPROŠČENA V angleškem mestecu Boug-hton je policija spravila pred sodišče gospodično Mary Ashley, ker ni hotela agentu povedati svoje starosti Sodnik jo je oprostil. „Ne razumem,“ je rekla brhka 25-letnica, „čemu bi morala pripovedovati, katerega leta sem se rodila, da potem lahko plačam globo zaradi napačnega parkiranja.“ FILATELIJA a Novo na tujem Ob 4. južnopacifiških športnih igrah je Tonga izdala 13 večbarvnih znamk (3,7,15, 25 in 50 s, letalske 9, 10, 24, 29 in 38 c ter službene letalske 50, 90 s in 1.50 p) s prikazi skoka s palico, skoka v višino in žoge. Znamke imajo adhezivno lepilo in so v obliki skakalca s palico, skakalca v višino in žoge! Zopet novi formati znamk! Stoletnico smrti generala M. M. de Guemesa je Argentina počastila z dvema večbarvnima znamkama (po 25 c) z reprodukcijama slik L. Giglija (,Guemes‘‘ in A. Aliceja „Guemesova smrt“. Ob 13. mednarodnem skavtskem srečanju na Japonskem je Domini-kana na štirih večbarvnih znamkah (20, 24,30 c in 1 d) upodobila skavte različnih narodnosti. Montserrat je na štirih večbarvnih božičnih znamkah (5, 15, 20 c in 1 d) reproduciral nabbžni sliki (po 2 x) Girolama Romanina in Simona Marmiona. Ob mediteranskih športnih igrah v Smirni je Turčija izdala večbarvni znamki (100 in 200 k) in blok (250 k) s simboličnimi prikazi raznih športnih panog. Centralnoafriška republika je na petih večbarvnih znamkah (30, 40, 100, 150 in 200 F) upodobila pet različnih polopic. Riu Kiu je na večbarvni znamki (2 c) upodobil cvetico. 600-letnico finske zlatarske umetnosti je Finska počastila z večbarvno znamko (50 p) s prikazom zlatih umetniških predmetov in zlatarjevega orodja. Ob 75-letnici modernih olimpijskih iger je Čad izdal 4 večbarvne znamke (40, 45, 75 in 130 F), na katerih je upodobil antični maraton, antični stadion v Olimpiji, antično rokoborbo in stadion v Atenah leta 1896. Na večbarvni letalski znamki (1000 F) je upodobil veliko belo čapljo. Na treh večbarvnih znamkah (50, 75 in 100 F) pa je upodobil slavne črnske glasbenike Sydneya Becketa, Duka ElUngtona in Louisa Armstronga. Ob 200-letnici rojstva raziskovalca Munga Parka je Gambija izdala 3 večbarvne znamke (4, 25 in 37 b), na katerih je prikazala slavljenca ob pogledu na rodno Škotsko, raziskovalca s črnci v kanuju in raziskovalčevo smrt. Na vseh znamkah je še zemljevid dela Afrike, ki ga je Park raziskoval. Ob 200-letnici Kraljeve akademije za glasbo je Švedska izdala enobarvni znamki (55 in 85 oer) z notnim zapisom originalne skladbe prof. Ing-vaija Lidholma. Avstralija je na štirih večbarvnih znamkah (20, 25, 30 in 35 c) prikazala domačo umetnost in sicer: anatomijo želve, naslikano na lubje; dekoracijo, naslikano na človeškem telesu; freske na skalah in nagrobne kamne ter obeliske. 27. novembra bo Skupnost jugoslovanskih PTT izdala že tradicionalno serijo „Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja“. Letošnja serija bo posvečena meščanskemu portre-* tu XIX. stoletja. Na posameznih znamkah bodo reproducirane naslednje slike: 50 par - Katarina Ivanovič (1811-1882), Pekle v srbski narodni noši“ (iz Narodnega muzeja v Beogradu), naklada 2 000 000 kosov; 1.50 din - Anastasije Bocarič (okrog 1875-1944) .Mostarski trgovec Ivaniševič“ (iz Umetnostne galerije v Sarajevu), naklada 2 000 000 kosov; 2 din - Vjekoslav Karas (1821-1858) , JPor-tret Ane Krešič" (iz Modeme galerije v Zagrebu), naklada 700 000 kosov; 2.50 din - Konstantin Danä (1798-1873) ,.Portret Pavla Jagodiča“ (iz Galerije Matice srbske v Novem Sadu), naklada 650 000 kosov; 4 din - Mihael Stroj (1803-1871) „Portret Luize Pesjakove“ (iz Na- Drobne zanimivosti Do konca lanskega leta je na svetu izšlo skupno 186 827 različnih znamk (brez različic!). Največ jih je izdala Evropa - 68 383, nato Amerika 39 918, Azija 39 712, Afrika 31 886 in Avstralija 6928. 27. septembra je dala Skupnost JPTT v prodajo prvi naši znamki s fosfor-escenčnim nanosom. To sta znamki za 30 par in en dinar iz frankovne serije Turizem. Fosforescenčni nanos je na znamkah na levi in desni strani in sicer v širini 4 mm. Kmalu bosta tudi ostali dve znamki (50 in 75 par) izšli s fosforescenčnim nanosom. Prvo obletnico smrti generala de Gaulla bo poleg Franclje počastilo z znamkami še več držav Francoske skup- rodne galerije v Ljubljani), naklada 650 000 kosov in 6 din - Matevž Langus (1792-1855) „Portret trgovca Hema" (iz Narodne galerije v Ljubljani), naklada 200 000 kosov. Motive za znamke je izbral univerzitetni profesor dr. Lazar Trifunovič iz Beograda, za natis pa jih je grafično obdelal akad. slikar Andreja Milenkovič iz Beograda Znamke bo natisnila v kombinaciji petbarvnega nosti narodov. Znamke bodo izšle 9. novembra letos. 7. oktobra in 11. novembra letos bo avstrijska poštna uprava prodala na avkciji v Dorotheumu na Dunaju 500 kg škarta. Izklicana cena bo 300 S za male pakete (2 kg) In 750 S za ve like pakete (5 kg). Na dražbi bo 200 malih m 20 velikih paketov. Zaradi velikega zanimanja za avstrijske znamke je avstrijska poštna uprava dvignila naklade svojih izdaj z 2 900 000 na 3 200 000 znamk. Pri nas pa prav nasprotno! Zaradi zanimanja za naše znamke nižamo naklade z 200 000 na 180 000 (Bronaste skulpture) in celo na 150 000 (Cvetice)! rastrskega in enobarvnega linijskega globokega tiska Avstrijska državna tiskarna na Dunaju. Prodajne pole bodo obsegale po 9 znamk Pole poslednje vrednote bodo oštevilčene (22223 polj). Velikost znamke bo 38.5 X 55 mm, slike na znamki pa 34.5 X 51 mm. Zobčanje grebenasto 13 1/2:14. Ob izidu znamk bo dal Biro za poštne znamke v prodajo dva ovitka prvega dne, ki bosta stala po 1.50 din. Meščanski portret XIX. stoletja USE KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AUTO. DOBITE PRI ING. F. PBIGLERJO U GRADCU ŠTEV. 44 - LETO XIX. - 1. NOVEMBER 1971 - UREJA JARO LESKOVŠEK SKRITA KRIŽANKA V KRIŽANKO JE NESIMETRIČNO RAZPOREJENIH 45 ČRNIH POLJ. VODORAVNO: 1. blodnjak, blo-dišče, 9. priimek drugega in šestega predsednika ZDA (John in John Quincy), 14. priprava, ki kaže smer in jakost vetra, vetrokaz, 16. Čebular, 17. blisk, 18. strelivo, 20. ime publicista in novinarja Vidmarja, 21. oljna rastlina, 23. ameriška kratica za „že dobro“, 24. polkrožen strop, 26. smešno in pikro spačena podoba, 28. koča v Slovenskih goricah in Halozah, kjer so živeli vinogradniški delavci brez lastne zemlje, 30. začetnici pravega imena in priimka pisatelja Prežihovega Voranca, 31. geometrijsko telo, 32. osebni zaimek, 33. mesto v grški pokrajini Epir, 35. umetnikova delavnica, 37. druga največja reka v evropskem delu Sovjetske zveze, 39. jezik črncev Bantu, 40. ime italijanske filmske igralke Massari, 42. pesniški naziv za travnik, 45. različna soglasnika, 46. kos celote, 47. osuta žitna zrna, 48. pokrov, 51. vasica ob Blejskem jezeru, 52. priljubljeni italijanski popevkar in filmski igralec (Adriano), 55. ime italijanske filmske igralke Mirande, 56. drugo ime za kenguruja, 57. kemični element iz skupine redkih zemelj, 60. ime radijskega in televizijskega napovedovalca Mohorka, 61. pripadnik angleške konservativne stranke, 63. nemški realistični književnik (Wilhelm, 1831-1910), 66. ljubkovalno angloameriško moško ime, 67. slavni britanski admiral, ki se je proslavil v bitkah pri Abukiru in Traf algam (Horatio), 69. vzklik pri bikoborbah, 71. pristaš gibanja za politično in kulturno gospostvo cerkve in duhovščine v državi, 74. največji irski dramatik (Bernard, „Pygmalion“), 75. drog za pripenjanje živali pri vozu, 76. kemični znak za torij, 77. ljubka gozdna žival. NAVPIČNO: 1. ptica selivka, znanilka pomladi, 2. zdravilo, ki preprečuje razvoj bakterij, 3. vodilni sodobni slovenski pianist mlajše generacije (Aci), 4. naziv, 5. okenska navojnica, 6. dmgo ime za rastlino volčin, 7. tuje okrajšava za „številko“,'8. vrsta indijskega dateljna in njegov sad, 9. ime naslovne junakinje Carrollovih pravijic, 10. dvanajsterica, 11. gorski reševalni čoln, 12. največji otok v španskem sredozemskem otočju Baleari (naša pisava), 13. tatinska ptica, 15. starejši ljubljanski gledališki in filmski igra- lec (Maks), 19. frnikola, 22. češko moško ime, 25. žensko krilo (ljudsko), 27. umetna snov za oblaganje polic in kuhinjskih elementov, 29. okrepčilna pijača, 33. egipčanski sveti bik, 34. pregled, 36. vakuumska cev pri radijskih in drugih elektronskih aparatih, 38. ime slovenskega grafika Justina, 41. ime jazz pevke Fitzgerald, 43. dekagram,* 44. luka v Izraelu, 46. eden od izvirov mineralne vode v Rogaški Slatini, 48. grelno telo, 49. ameriški dramatik, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1936 (Eugene, „Dolgega dne potovanje v noč“), 50. povrtnina, 52. sodobni slovenski skladatelj, dirigent in glasbeni peda- SERPENTINE Besede se vpisujejo proti desni ali levi, kakor teče serpentina in sicer od polja s številko v naslednje s številko. Tako je zadnja črka besede obenem začetna črka naslednje. Ob pravilni rešitvi dajo črke v označenih štirih stolpcih misel francoskega književnika, zgodovinama in filozofa Voltaira. 1. izkušen vojskovodja, 2. glavna svinčeva ruda, svničev sulfid, 3. vas pri Ljubljani med Žalami in Savo, 4. obrok vrnjenega posojila, 5. kraj ob železniški progi med Velikimi Laščami in Ribnico, 6. padec glasu ob zadnjem naglašenem zlogu, 7. letalo, avion, 8. neprisotnost soli v hrani, 9. bister sesalec severnih morij, 10. angleški fizik, po katerem se imenuje, morska enota za delo (James Prescott, 1818—1889), 11. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus, 12. slovnični naglas, poudarek, 13. zvezna država na jugu ZDA z glavnim 1 2 3 5 A 6 7 10 9 8 11 12 igl ir 6 14 16 17 24 19 18 ii 22 № % 23 mestom Austin (naša pisava), 14. filozofski pojem iz spoznavne teorije, 15. vrsta daljnogleda, 16. časnikarska zvrst, 17. pomemben španski pisatelj 16. stoletja, avtor potepuških romanov (Mateo), 18. v Homeijevi Iliadi kralj v Pilosu, najstarejši udeleženec trojanske vojne, 19. vzvod, ročka, 20. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih ali končnih črk verzov, 21. pesem v počastitev, hvalo česa, 22. drugo ime za Oglej, 23. romarsko zgodovinsko mesto vzhodno od Perugie, 24. očesna šarenica, 25. med. • (4) (ROK) gog (Ciril), 53. okrajšano ime za romunsko pokrajino, 54. staro univerzitetno mesto na severnem Nizozemskem, 58. pomemben avstrijski pisatelj, ki je pisal pod vplivom Joycea (Hermann, „Vergilova smrt“), 59. ime rasista Smitha, 62. Ahilova mati v grški mitologiji, 64. danski kvantni fizik, ki je prvi zgradil resnični model atoma, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1922 (Niels), 65. polet, zanos, 68. del teniške igre, 70. ime filmske igralke Aulin, 72. avtomobilska oznaka Reke, 73. začetnici največjega slovenskega dramatika, 74. enaka soglasni- • (4) (KOR) KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14“I 15 16“ 17 □ 10 ■ 8 20 21 a 22 23 1 W~ 25 26 1 27 28 Z 29 30 31 B 52~ 33 Z 34 b H 35 36 37 38 39 411 M 42 Z 43 1 44 . (5 H 46 E 47 48 E 1 Ш~ □ 50 51 52 Z 53 54 55 56 57 58, □ 59 60 E ■ 62 63 0 64 65 L 66 67 60 s 69 70 E 71 72 n 73 74 75 76 ugankarski slovarček ANEMOGRAF — priprava, ki kaže smer in jakost vetra, vetrokaz ASSEMANI — sirska rodbina, zaslužna za študij zgodovine vzhodnih verstev in cerkva ATARAKSIJA — ravnodušnost, duševni mir, najvišji smoter starogrških stoikov » BROCH — pomemben avstrijski pisatelj, kije pisal pod vplivom Joycea (Hermann, „Vergilova smrt“) ENTROPIJA — veličina energije, ki se ne more spremeniti v mehansko delo, eden od osnovnih principov klasične fizike MASSIEL — španska pevka zabavne glasbe, zmagovalka evrovizijskega festivala leta 1968 MOTAJICA — gora v severni Bosni med Savo, Vrba-som in Ukrino VJATKA — reka v SZ, najdaljši desni pritok Käme VODORAVNO: 1. izdelana umetnina, kreacija, 10. škrat, pokveka, 15. hrvaški narodni heroj, po katerem se imenuje reško gledališče (Otokar), 16. vrteči se del elektromotorja, 17. pripadnik sovjetskega naroda, živečega ob Baltiku, 18. starorimsko mesto, pri katerem je Hanibal premagal Rimljane, 19. škotska vladarska dinastija, katere glavna veja je izumrla 1807. leta, 20. žival, ki leta po zraku, 22. obdelan kos zemlje, 24. duhovščina, 25. lirska pesniška oblika iz 14 italijanskih enajstercev, povezanih v štiri kitice, 27. ameriški politik, predsednik ZDA od 1825-1829 (John Quincy), 29. portugalska poročeval-na agencija, 30. razteleševalec, 32. domača zdravilna rastlina, slez, 34. začetnici slovenskega pisateija, avtoija „Visoške kronike“, 35. maj- Rešitve ugank iz 43. številke _ STRAN 59. ITALIJANSKA KRIŽANKA (črtica pomeni črno polje). ,V,o d.: 1. vegetarijanstvo, 2. ema-natizem — Araz, 3. risar — poliemi-ja, 4. ostrog - Be — moped, 5. narekovanje - Ate, 6. — Ilarion — lik, 7. k pj tostranstvo — —, 8. Amintas — Aias — Lu, 9. Desa — nos — Plotin, 10. EM — Treves — etika, 11. Somalci — akcent —, 12. Eros — — Ella-------os, 13. Nan — Arnoul Г»-srt, 14. indefinitnost — r, 15. SD — Sever — Oberon, 16. Kučera — eksotika, 17. amonal - tetrapod. N,avp.:, I K(ocbek) E(dvard). REBUS: projektant (P,ro je, U Tant; u=Jc). STRAN 60. KRIŽANKA. Vod.:, 1. vklad, 6. spletka, 13. Raeder, 14. Bleriot, 16. tmulja, 18. Asirke, 19. anali, 20, sonce, 22. CH, 23. vera, 24. Selce, 25. Ain, 26. Kot, 27. kajak, 28. Judi, 29. Al, 30. Orfej, 31. helij, 32. obšiv, 33. furija, 34. Karrer, 36. Bodin, 37; rejec, 38. pelin, 39. B(ožo) V(odušek), 41. Arad, 42. mrlič, 43. pra, 44. sok, 45. maslo, 46. Saar, 47. TK, 48. Renko, 49. Kami, 50. Aleuti, 52. Wallace, 54. čumnata, 56. kainit, 57 absolut, 58. Stane. N,avp.: 14. R(ihard) J(akopič). LOGOGRIF: kolcrä STRAN 61. MOZAIK: l. neli- kvidnost, 2. krematorij, 3. deist, 4. Jule, 5. vim, 6. boem, 7. Orehova vas, 8. geslo, 9. Arp, 10. obed. Nikdar ne verjemite tistim ljudem, ki slabo govore o vseh, o vas pa le dobro. DIAGONALI: 1. ometalo, 2. poligon, 3. neozoik, 4. 'sirotka, 5. trotoar, 6. koridor, 17. Orinoco. Monitor. POVEZANI ZLOGOVNI MAGIČNI LIKI. P,r v i:, 1. samost-ra, 2. Moščani, 3.'stranišče. Drugi: 1. žrebama, 2. Barbusse, 3. nesevek. Tretji: druščina, 2. ščitarka, 3. nakana. Četrti: 1. zakuska, 2. kuščarka, 3. skakalec. 5, r e d n j i: ščetina, 2. Tirolka, 3. nakaza. KOMBINACIJA Z ZLOGI: 1. kolibri,' 2 razlika, 3. ulica, 4. Šeligo, 5. Elizij, 6. velikan, 7. Avlida, 8. celina. Kruševac. STRAN 62. DVOJNA IZPOL-NJEVANKA. Številke:, 1. Dalmatin, 2. kavalerija, 3. Risto, 4. kratkočasnež, 5. inkasant, 6. ilegala, 7. kolitis, 8. kros, 9. tnalo, 10. garaža, Č r Ik e; A. Dalmatinka, B. Valerij, C. aristokrat, D. koča, E. snežinka, F. Santi; G. lega, H. lakolit, I. iskrost, J. naloga, K, raža. Katilina. IZPÖLNJEVANKA SLOVENSKI SLIKARJI“: 1. stranka, 2. smalta, 3. ritje, 4. pesnik, 5. kipar, 6. raglja, 7. rojstvo. Smrekar. REBUS: astronavt - (C)astro, na V T. STRAN 63. KRIŽANKA „BITKE NAPOLEONA BONAPARTEJA“. V,o d.:, 1. Wagram, 7. Marengo, 14. gajba, 19. Atropa, 20. Trafalgar, 22. areal, 23. Toulon, 24. raketa, 25. Smolensk, 27. empora, 28. Oberon, 29. tobakar, 30. Ria, 31. toccata, 33. Fažana, 34. E(instein) A(lbert), 36. LZ, 37. sekta, 38. ball, 40. Ulm, 41. oer, 43. RI, 44. Borodino, 48. zib, 49. omikron, 53. Ird, 54. maroder, 56. violina, 59. grod, 60. parafa, 61. smotka, 63. ab, 64. Ail, 65. Ank, 66. Lala, 67. varuh, 70. sekt, 73. Ani, 74. Meka, 75. Al, 76. VT, 77. Leipzig, 80. Lima, 82. koralde, 84. razorek, 86. Overlord, 88. rodina, 89. Vaasa, 90. Er, 91. risar. T,ematskipojmi:,Wagram, Marengo, Trafalgar, Toulon, Smolensk, Ulm, Borodino, Leipzig, Waterloo, Areole, Jena, Rivoli, Abukir, Slavkov, Mantova, Lodi. POSETNICA: Nikita Hruščov. STRAN 64. SLIKOVNA KRIŽANKA. Vod.:, Palestrina, odebelitev, sip, palača, Taine, kal, Pablo, Osaka, prvakinja, militarist, pinceta, moto, gel, Ake, ton, oniks, valuta, strast, met, harem, L. L. Normani, bala, ajda, Sinjebradec, časi, T. R., Erie, aki, kvarta, Elsa Š.L., R. S., Martinelli, spora, Ivko, laso, OAS, noj, vrt. hen, ozek konec polotoka, 37. začetnici našega skladatelja („Tatarska suita“), 38. zlato jabolko, 40. znan sodobni finski arhitekt (Alvar), 43. konica, bodica, 44. začetnik novejšega hrvaškega slikarstva (Vjekoslav, 1821—1858), 45. znamenita italijanska plemiška družina iz Ferrare, 46. kemični znak za aluminij, 47. kraj pri Domžalah, 49. začetnici umetniškega imena skladatelja Friderika Širce, 50. poljsko ime za litvansko mesto Kaunas, 53. pod-zemeljski rov, 57. skandinavski drobiž, 59. nemški fizik, Nobelov nagrajenec leta 1919 (Johannes, 1874—1956), 61. računsld ostanek po zaključku računov, 62. kurz, pravec, 64. sozvezdje južno od Dvojčkov in Bika, 66. že umrli ameriški filmski igralec karakternih vlog (Alan), 67. specialiteta iz nasoljenih ribjih iker, 69. razprava, napisana v lahki, splošno umljivi, a umetniški obliki, 71. okrajšano ameriško moško ime, 72. raznobarven okrasni kamen, različek kalcedona, 73. veličina energije, ki se ne more spremeniti v mehansko delo, eden izmed osnovnih pojmov klasične fizike, 75. mesto v dolini Nišave, znano po izdelovanju preprog, mlekarstvu in lončarstvu, 76. delavec, ki nastopa proti interesom večine, NAVPIČNO: 1. dvom kot osnovno načelo mišljenja, 2. star italijanski, pozneje tudi francoski in angleški srebrnik, 3. luknja v zemlji, narejena s pomočjo stroja za vrtanje, 4. začetnici plodovitega hrvaškega pisatelja („Zlatarjevo zlato“), 5. določen termin, 6. ime pisatelja Potrča, 7. žensko ime, 8. velika Vergilova epska pesnitev, 9. avtomobilska oznaka Vicenze, 10. ribja koščica, 11. učenje, instrukcjja, 12. Chateaubriandov roman, 13. odebeljen podzemeljski del rastline, 14. vnetje sklepa, 19. ognjevit brazilski ples z raznimi figurami, 21. dan v tednu, 23. del konjske vprege, povodci, 26. pred leti umrli popularni italijanski filmski komik, 28. kemični znak za silicij, 31. osebni zaimek, 33. sramoten, nemoralen dogodek, 36. izdelovalec manjših, odprtih . vodnih vozil, 39. ploščinska mera, 40. priprava za jemanje vzorcev zraka in za mikroskopsko preučevanje prahu in bakterij, 41. slavna sirska rodbina, posebno zaslužna za študij zgodovine vzhodnih verstev in cerkev, 42, kratica za „Ljudsko tehniko“, 44. popolna zmešnjava, nered, 45. pisec, pisatelj, 48. angle-' ška kratica za „konjsko moč“, 51. središče vrtenja, 52. Jutrovo, Vzhod, 54. poznavalec starogrške in latinske kulture, 55. odpošiljale, emisija, 56. podkupnina, 58. okoliš, področje, okrožje, 60. ime makedonskega pesnika Racina, 63. ime političnega delavca Jermana, 65. živec, 68. nemški meščanski filozof (Georg), 70. izraz žalosti, 73. začetnici mlade slovenske popevkarice, 74. italijanski veletok (Pad). • (3) (ROK) problemski šah KNJIŽEVNIKI LATINSKE AMERIKE IV. mednarodni problemski turnir „DELO - TOVARIŠ 1971“ Šahovski problem št. 237 MARJAN KOVAČEVIČ Zemun Original Mat v treh potezah Beli: Kg7, Lel, Lg6, Sh2, P:a7, c3, c6, e5 m : Ke3,P:c4, e2 (3) NAGRADNI NATEČAJ v reševanju šahovskih problemov za leto 1971 SKUPNO VODSTVO ŠTIRIH REŠEVALCEV Seznam in vrstni red reševalcev po rešitvah problemov druge skupine (št. 191 do 200) kaže naslednja tabela: I. -4. Ferdo LORBEK, Celje 53 33 86 Jože ŠNAJDER, Celje 53 33 86 Boris OSTRUH, Petrovče 53 33 86 Franc BREZNIKAR, Žalec 53 33 86 5. Ljubo LAMPRET, Žalec 49 33 82 6. Mitja UKMAR, Sežana 49 31 80 7. -8. Vladko BRECEVIC, Koper47 32 79 Milan BAVDEK, Ribnica 47 32 79 9. Anton PANJAN, Črnomelj 46 29 75 10. Rado KRUŠlC, Žalec 53 53 II. Stane VALJAVEC, Kovor 30 30 NAGRAJENCI DRUGE SKUPINE Z žrebom nagrajeni reševalci druge skupine so: I. nagrada — 100 N din: Boris OSTRUH, 63301 Petrovče, Petrovče 1; II. nagrada - 50 N,din: Jože ŠNAJDER, 63000 Celje, Malgajeva 12; I. knjižna nagrada — Ferdo LORBEK, 63000 Celje, Prežihova 3/B; II. knjižna nagrada: Franc BREZNIKAR, 63310 Žalec, Ul. Savinjske čete 2. Denarni nagradi bosta dobila reševalca po pošti, medtem ko bosta knjižni nagradi vročeni osebno na III. srečanju slovenskih problemistov, ki bo 21. XI. 1971 v Ljubljani, o čemer bomo podrobneje poročali v 46. št. „TOVARIŠA“. I C A Z A NERUDA MISTRAL ASTURIAS GALLEGOS Iz črk zgornjih latinskoameriških književnikov, med katerimi je tudi letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, sestavite pet besed z naslednjim pomenom: 1. sovjetski hokejist, izredno zaslužen za vse naslove evropskih in svetovnih prvakov, ki jih je osvojila reprezentanca SZ, 2. španska pevka zabavne glasbe, zmagovalka evrovizijskega festivala 1968. leta, 3. eden najboljših slovenskih nogometnih sodnikov (Vlado), 4. ljubica, srček (tudi žensko ime), 5. prodajalec solate na trgu. Na označenih poljih dobite sodobnega brazilskega pisatelja, ki je po dveh prevedenih romanih znan tudi pri nas (Jorge, „Pastirji noči“). • (4) (BAD) ENAČBA a+b + c + d + e + (f—g) + (h—i) + (f-g) + (j—k) + (1—m) + n + (o—p) + (r—s) + (t-u) + (v-z) + A + (B-C) + (D-E) + F = X a = pernata domača obvodna žival, b = lahka prozorna tkanina, c = število, manjše od ena, d = sto kvadratnih metrov, e = železno vino, f = oblačilo za zgornji del telesa, g = človeku najbolj podoben sesalec, h = neomejena črta v geometriji, i = domača oblika ženskega imena Marija, j = velika ledena klada visoko v gorah, k = težko ozdravljiva bolezen, 1 = preprosta popotna torba, m Ш narodna pripovedka v nordijski literaturi, n = obdobje brez mesne hrane, o = upor, vstaja, negodovanje, p = italijanski fizik, po katerem se imenuje enota za merjenje električne napetosti (Alessandro), r =• tatica, ki za svoje „podvige“ izkorišča gnečo, s = vila rojenica ali sojenica, t = vrsta žita, ki ga uporabljamo za izdelavo krtač in ščetk, u = pregovor, v = pastir ovc, u = mik, šarm, A = kmetijsko poslopje za shrambo sena, B = rumeni filter v fotografiji, C = vrednostni STOLPEC AKTUALNOSTI Logogrifni anagram ONA: A RUDARJI SO SE BORILI, PARALI... ... so nebo topovski streli... Tako nam je opisovala špansko državljansko vojno legendama španska revolucionarka in predsednica KP Španije, ki je bila nedavno na obisku v naši državi. Poznate njeno ime in priimek ter vzdevek? • (3) (PAG) Anagram v stavku PISCA SLABO POznata življenje sodobnega francoskega slikarja španskega rodu, zato njun esej ni dober. Za katerega umetnika, ki je 25. oktobra dopolnil 90 let, gre? • (1) (PAG) Logogrifni anagram PERU, ZDA, SENEGAL, JEMEN IN ČEŠKA S... ... Slovaško je le pet držav, ki se skupaj z drugimi udeležujejo 26. rednega sestanka OZN. Kateri dogodek je to? • (2) (PAG) Anagram DA BO VSO... ... Jugoslavijo imel za nasprotnika morebitni napadalec, so pokazali nedavni veliki vojaški manevri. Kakšen je bfl poleg letnice 71 naslov teh manevrov? • (2) (PAG) HOMONIM Čvrste, sveže sile so državo prerodile, na „zeleni“ je „celini“, k neuvrščenim gre skupini. * • papir, s katerim upnik zahteva plačilo posojila, D = plin, za vodikom najlažja prvina (He), E = lijak, F = vodja slovenskega ansambla narodno zabavne glasbe (Jože), X = misel slovenskega mladinskega pisatelja Gustava Strniše. • (3) (PAG) Vodoravno: 1. ruski fizik in kemik, ki je vsestransko obdelal in eksperimentalno preveril teorijo verižne reakcije gorenja in eksplozije; posebno važna so njegova dela s področja kemijske kinetike; leta 1950 je dobil Nobelovo nagrado (Nikolaj Nikolajevič), 8. hobotnica, 13. ruski konstruktor helikopterjev in avionov, ki je leta 1919 emigriral v ZDA in tam nadaljeval delo na konstrukciji novih tipov avionov in helikopterjev; leta 1913 je skonstruiral prve večmotome avione ,Ди-skij vitjaz“ in ,Д1ја Muromec“ (Igor Ivanovič), 14. ruski biolog, genetik in častni član Akademije znanosti SSSR, ki je z dolgoletnim delom na področju križanja rastlin dokazal, kako je mogoče z načrtnimi metodami maksimalno razviti svojstva kulturnih rastlin in vzgojiti nove odporne oblike, z boljšimi produktivnimi svojstvi (Ivan Vladi-mirovič), 16. človeška ribica, 17. ruski biolog, eden od utemeljiteljev patologije, mikrobiologije, embriologije in imunologije; leta 1883 je odkril fago-citozo, za kar je bil nagrajen leta 1908 z Nobelovo nagrado; leta 1888 se je odselil k Pasteu-ru v Pariz, kjer je delal do konca življenja (lija Iljič), 18. pokrajina v Vietnamu, 19. mednarodni jezik, ki se ni uveljavil, 21. mejna reka med Poljsko in Nemško demokratično republiko, 22. krojaški urezi oblek, 23. desna roka, 25. italijanski spol-nik, 27. mejna, najvišja ali najnižja vrednost, 29. kratek oris, bežen osnutek, 30. težko orožje, 31. gladka, potiskana bombažna tkanina v platneni vezavi, 32. sodobni sovjetski fizik, ki je med dvema vojnama živel v Angliji in proučeval magnetizem pri nizkih temperaturah, po drugi svetovni vojni pa dela pri raziskavah nuklearne energije v SZ (Pjotr, na sliki), 34. sviloprejkin zapredek, 35. sve- tovno znani ruski učenjak — fiziolog, ki je raziskoval fiziologijo želodčne sekrecije in višjih možganskih funkcij, za kar je bil leta 1904 nagrajen z Nobelovo nagrado (Ivan Petrovič), 41. grški junak pred Trojo, 43. nevestino premoženje, 44. spreten tat, 45. ruski konstruktor letal, ki je leta 1936 zgradil dvomotorni avion CKB-30, s katerim so postavili več rekordov; leta 1939 je izdelal lovsko letalo „IL-2“, po vojni pa civilno letalo „IL-12“ (Sergej Vladimirovič), 47. italijanski romantični pesnik (Giovanni, 1814—1844), 49. železni deli soda, 50. ime za drobne živalske in rastlinske organizme, ki jih nosi s seboj vodni tok, 52. sodobni sovjetski fizik, ki raziskuje kvantno mehaniko in njeno uporabo pri jedrski energiji; Nobelov nagrajenec leta 1958 (Igor Evgenjevič), 53. enaka soglasnika, 54. sluz, obloga na jeziku, 55. ravnoduš- ŠTEVILČNICA 1 7 10 19 b 22 16 21 2 20 2 20 12 16 21 1b 16 3 5 21 9 ii 11 11 22 15 hI (. 18 10 2 13 3 2 b 21 5 10 15 7 15 3 22 12 21 6 17 2 18 19 13 21 13 7 9 21 10 5 21 13 22 8 18 10 21 1 Ib 22 8 9 18 21 3 12 22 6 21 10 18 6 22 12 22 18 2 11 11 21 7 12 22 21 10 22 12 20 10 k 15 3 12 21 8 13 8 10 21 16 1 21 3 21 ■9 % 18 2 10 2 9 1b 22 11 21 15 5 21 1b 17 10 22 12 Г 1. sovjetska socialistična republika ob Črnem moiju z glavnim mestom Tbilisi, 2. nerazločno govorjenje, 3. italijanski slikar zgodnje renesanse (Tommaso, 1401—1428; freske v Florenci), 4. izgovor, izmišljen vzrok, 5. razvejana palica, nerodnež, 6. odposlanec, pooblaščenec; delež, 7. staro azijsko nomadsko ljudstvo ob Črnem morju, 8. del cveta, 9. slovenski humoristični tednik, 10. odličen francoski gledališki in filmski umetnik, ki je umrl za rakom, star komaj 37 let (Gerard, ,Rdeče in črno“), 11. glavno mesto in pristanišče na Sardiniji, 12. hiter potniški vlak, brzec, 13. kratica, 14. škatlica za peresa in druge šolske potrebščine, 15. pavijanu podobna afriška opica. Če ste pravilno zamenjali številke s črkami (ista številka pomeni vedno isto črko), dobite v obeh navpičnih stolpcih neko misel. • (3) (M. K.) Logogrifni anagram BLIŽNJE DNEVE BO... ... generalni sekretar sovjetske partije posvetil uresničevanju dogovorov z nedavnega obiska v Franciji. Kdo je to? • (2) (PAG) RAREBUS • (2) (PAG) KRIŽANKA nost, duševni mir, najvišji smoter starogrških stoikov, 57. sodobni ruski učenjak, profesor matematike na univerzi v Moskvi, častni član Akademije znanosti SSSR, dosegel je pomembne rezultate na področju mehanike fliidov, teorije sličnosti in dimenzij v mehaniki ter teoriji detonacijskih in površinskih valov; zdaj se bavi s problemi raketne tehnike in astrofizike (Leonid Ivanovič), 60. začetnici popularnega francoskega pisatelja pustolovskih romanov, 61. redek nebesni pojav, 62. reka v Etiopiji, pritok Rudolfovega jezera, 63. vodilno načelo, življenjsko pravilo, 65. menica, ki se glasi na domačo valuto, 69. nekdanji turški dostojanstvenik, .70. uživanje tekočine, 72. prvi znani rimski založnik, Ciceronov prijatelj (Tit Pomponij), 73. igralka naivnih vlog, 74. predlog, 75. domače moško ime, 76. del obraza, 78. mesto v grški pokrajini Tesaliji, 80. kemični znak za iridij, 81. gosta bombažna tkanina za blazine in pernice, 83. merska enota za akustične in električne nihaje, ki se imenuje po iznajditelju telefona, 84. spremljevalci boga Erosa, 85. mlad prašiček, 87. velika telesna žila odvodnica, 89. kemični znak za berilij, 90. letoviški kraj v Hrvatskem Primorju med Senjem in Crikvenico, 94. avtonomna pokrajina v južni Srbiji, 95. izdelovalec vrvi, 96. gospodarski blok vzhodnoevropskih držav s SZ na čelu, 97. norveški kralj, 98. ameriško moško ime, 99. tiskarska mreža, 102. drevo in sadež, 103. sodobni sovjetski kemik, univerzitetni profesor v Moskvi, predsednik Akademije znanosti SSSR, ki se bavi predvsem s kemijo metalo-organskih spojin; izdelal je metode sinteze in odkril nove vrste teh spojin, raziskoval njihove reakcije in pojasnil zvezo med njihovo strukturo in reaktivnostjo, za kar je dobil leta 1943. Stalinovo premijo (Aleksander Nikolajevič), 110. psevdonim slovenskega skladatelja Friderika Širce (dve besedi), 112. nauk o idejah kot samostojnih kategorijah, politična doktrina, 113. naj-večje brazilsko pristanišče za izvoz kave, 114. ime slovenske- „RUSKI ZNANSTVENIKI” U 13 22 27 35 36 37 38 39 □ W □ 18 □ 28 32 □ k 3 W № □ 17 19 20 23 & □ 25 26 129 □ 30 33 I3t I Ul i.5 k6 □ □ a IA □ IS 50 52 □! 153 □ S, 55 56 57 58 59 □ □ 60 61 62 □ 63 61. 165 66 67 68 69 □ 70 □ 72 □ 73 71. 75 □ 76 77 □ 78 79 82 □ 83 □ □ 81. m 85 86 □ 87 □! 189 □ 90 91 92 93 91. 95 196 197 98 99 □ 102 13 W W ТГ 101. 105 n 106 121 107 19 n 122 111 113 ÜT W 1111. ga grafika Justina, 115. znameniti ruski kemik, ki je sestavil periodični sistem kemičnih elementov po atomski teži (Dimitry Ivanovič), 116. šolska kazen, 117.ruski fizik, katerega znanstveno delo je obsegalo različna področja fizike; leta 1802 je skonstruiral največjo galvansko baterijo, ki je imela 2100 členov, napetost 1700 voltov (Vasilij Vladimirovič), 120. začetnici najbolj priljubljene češke pisateljice, 121. ime znamenite ruske plesalke Pavlove, 122. srbsko moško ime, 123. gmota, snov, 124. lega, položaj. Navpično: 1. delavka v sirarni, 2. nauk o gospodarstvu, 3. gora v severni Bosni med Savo, Vrbasom in Ukrino, 4. puščavnik, spokornik, 5. znam- ka nemških motociklov in avtomobilov, 6. spojina kemične prvine ali radikala s kisikom, 7. naša in tuja črka, 8. prostor za pičo (ptičjo hrano), 9. drugo ime za planiko, 10. tuje žensko ime, 11. prebivalka evropske otočne države, 12. ime španskega pisatelja Baroje, 13. kratica za „Slovenski pravopis“, 14. osebni zaimek, 15. začetnici slovenskega slikarja, 17. vrsta komarjev, ki prenašajo malarijo, 20. samodržec, neomejen vladar, nasilnež, 22. začetnici švedskega botanika, ki je sistematično določil nazive rastlinam in živalim, 24. francosko turistično središče na Ažurni obali, 25. znameniti ruski matematik, profesor in kasneje dekan in rektor univerze v Kazanu; njegovo odkritje ne-evklidske geometrije sodi v vrsto največjih odkritjj v zgodovini matematike (Nikolaj Ivanovič), 26. ruski biolog in univerzitetni profesor v Moskvi, ki se bavi z biokemijo rastlin; postavil je teorjjo o nastanku življenja na Zemlji, ki jo je obdelal na podlagi podatkov iz astronomije, kemjfe, geologije in biologije (Aleksander Ivanovič), 28. kratica za „akademski klub“, 30. sovjetski konstruktor letal; projektiral jih je več kot sto tipov, med njimi tudi TU-114 (Andrej Nikolajevič), 33. vrsta bojnega strupa, ki napada kožo in dihala, 34. avstrijski skladatelj (Alban, „Lulu“), 35. manjše mesto v jugovzhodnem Iraku, 36. glasbena oznaka za postopno širjenje in zadrževanje tempa z istočasnim porastom dinamične moči, 37. reka v SZ, najdaljši desni pritok Käme, 38. Mesec, 39. ovlažitev z vodo, 40. organska snov, neogibno potrebna za pravilen tok življenjskih procesov, 42. popularna belgijslco-ita-lijanska filmska igralka (Catherine), 44. zadnja in druga črka abecede, 46. vrsta detelje, 48/ začetnici slovenskega humorističnega pisatelja, 49. zavrnitev, 51. avtomobilska oznaka Novega Sada, 52. krajevni prislov, 53. predlog, 56. naziv, vzdevek, 58. ime francoskega naturalista Zolaja, 59. pristanišče v Sene-galiji v zahodni Afriki, 61. moka iz gomolja tropične rastline, ki daje tečen in zdrav kruh, 64. pripadnik starega germanskega plemena, 66. glavno mesto romunske pokrajine Moldavije, 67. ime ameriške filmske igralke Farrow, 68. orel iz germanske mitologije, 71. različna soglasnika, 75, portugalsko ime za reko na Pirenejskem polotoku, 76. živec, 77. žrtvenik, 79. ime italijanskega filmskega režiserja Rossellinija, 82. severni jelen, 83. ime za razna bela in rdečkasta vina iz okolice francoskega mesta Bordeauxa, 86. časovni veznik, 87. široka velemestna ulica z nasadi, 88. nadav, naplačilo, 90. mesto pri Neaplju v južni Italiji, poleg Capue najvažnejši antični center v Kampaniji, 91. ime jugoslovanske pevke in filmske igralke Vučo, 92. ruski fizik, profesor fizike na moskovski univerzi; najzaslužnejši je na področju fizikalne optike, kjer-je formuliral enega od zakonov luminiscence (Sergej Ivanovič), 93. ruski selekcionar, predstavnik mičurinske smeri v biologiji, ki je izdelal metodiko aklimatizacije in selekcije domačih živali (Mihail Fjodoro-vič), 96. bližnja sorodnica, 98. ime bivšega norveškega predsednika Erlanderja, 100. ptica s hreščečim glasom, 101. grški otok v Kikladih, 102. začetnici lani umrlega slovenskega gledališkega igralca, 103. žarni venec, svetniški sij, 104. nekdanji angleški premier (Anthony), 105. sanje, spanje, 106. način oblačenja, 107. oblika tujega ženskega imena, 108. vrsta športne jadrnice, 109. odličen bivši brazilski nogometaš, 111. kraj pri Kopru, 113. nezaupanje, sumničenje, 118. ime črke, 119. slovenski tednik za razvedrilo. • (4) (ŠAL) SLIKOVNA KRIŽANKA EKSOTIČNO DREVO PROMETNI OBJEKT PIJAČA STARIH SLOVANOV PREBIVALKA KAIRA UMETNOST (LAT.) L0LL0- BRIGIOA MEHIŠKI SLIKAR (Dl EGO) GRŠKI LADJAR KDOR VSTAJA OB ZORI MEDMET VELIKO REŠETO DANIEL GELIN ZBOR TREH PEVCEV NEKATOU- CANKA JUGOSLOV. RADIO TELEVIZIJA VULKANSKI IZMEČEK INDONEZ. OTOK ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV ORŽAVNO ZNAMENJE OSCAR ALIH DERIVAT AMONIAKA RISBA! a soTosEK DALJICA FREKOTNICA ANA BOBAN MESTO V TERAMU VOJAŠKI TABOR KALORIJA POSTREZ- NICA DR№ KAMEN SLOV, FILM. REŽISER RUDAR ATENSKI ZAKONO- DAJALEC REKA V VOJVODINI GRŠKI OTOK SODOBNIK KELTOV UDOBJE POMEMB-‘ST STANE SEMIČ PUSTO- LOVEC VRINJENA BESEDA CESTA Z DREVOREDOM FENOMEN LUKA V IZRAELU STRAST OPIČJI SAMEC IZPOPOL- NJEVALEC MESTO V PIEMONTU CARGO IVAN ZOLAJEV ROMAN MATI APOLONA IN DIANE MALIK KRAPINA ZACRTANJE KER50VANI VRANAM PODOBNE PTICE PARTSKI KRALJ RIMSKA BOGINJA JEZE SIMON JENKO NEGRI STAUSCE ŽLAHTNI PLIN STARO FENlCAH-SKO MESTO LITIJ OR. JURAK PRED TROJO EDVARD BENES BOŽJE- POTNIK TELUR FRANC. PISATELJ 1'ARIANA") MLAJŠA KAMENA DOBA VARNOSTNI SVET lastno- ročno LUBOR NIEDERLE 'fl 'jstsm?- Črpalka pouska PTICA BS ROMAN V večernem mraku so ropotali mimo vozovi s konjsko vprego, visoko naloženi s piramidami posušenih in zgrbljenih drevesc in uvelih šopov omela. Konji so imeli kopita na debelo omotana s starimi cunjami, da jim ne bi drselo na poledici. Tolpe razcapanih, našemljenih in rdečenosih pobalinov so se gnetle na vogalih in pred krčmami. Cvilili so in roteče stegovali roke, ko so prosjačili za penije in nadlegovali še vedno dobro razpoložene množice: „Letos nismo nič dobili od božička, gospod — moj očka štrajka...“ „Mojemu ubogemu očku se je prisadU prst na nogi, gospa, in za božič smo jedli samo krompir...“ Na pločnike je padal obilen dež kovancev — debeli rjavi kovanci za tri penije, polkrone s konjsko podobo, tu in tam celo veliki srebrni kovanci za šest šilingov. Takrat se je začelo divje suvanje s komolci, brcanje, popadanje z zobmi in preklinjajoče prerivanje teles v snegu, ko so se prsti krčevito stegovali in grabili, da bi prvi dosegli zaklad. Ko se je tako dvigal prah, so svetilke veselo pomežiknile in oživile hiše z mračnimi pročelji. Ulične svetilke so zatrepetale in zasijale in sneg, ki je začasno prenehal padati, se je spet začel usipati, da so drevesa ob kanalu težko povešala veje pod mehkim bremenom. Postave so se premikale mimo razsvetljenih izložb kakor sence na zaslonu. Obrazi so se nenadoma prikazovali in v hipu izginjali, razvneti, vase zaprti, mladi, stari, grdi, lepi, polni življenja, mrtvi, hiteč mimo po svojih zasebnih poteh ah ven iz brezimnega mesta, ali pa so se izogibali bolj razsvetljenim mestom in iskali globljo temo. Negibni, privezani konji so škropili svoj urin, ki je brizgal iz njih kot zelenkasta prha, da je šumel sneg pod njimi. Dobri leseni vonj po pečenih kostanjih se je širil nad oglenimi pečmi in privabljal ljudi, staro in mlado, kakor vešče, ki jih privlači bleščeča sveča, da so stegovali orokavičene ali gole roke proti valujoči toploti. Kakor kaki potomci trojanskih konjev so se mimo valili avtobusi, grozeči in z debelimi trebuhi, in potniki, ki so bili stisnjeni v njih, so bili videti nekam čudni in togi, ko so sedeli tam kakor Lazarji ali avtomati in skozi lastne odseve slepo strmeli v temno beli svet zunaj. Zvoki in brnenje mesta so samo od daleč prodirali v tišino pokopališča. Nagrobni kamni so se medlo lesketali kakor čela prikazni skozi redko drevje. Bled, droben mesec je taval za oblaki, napihnjenimi s snegom, in sijal na navadni, nepološčeni krsti, ki sta ju Joe in Jem nosila na ramenih po zatemnjenem drevoredu. Zdaj pa zdaj sta se ustavila, da bi ju ženski, ki sta stopah zadaj, lahko dohiteli. Nihče ni spregovoril besede in moža sta globoko, vendar enakomerno sopla, ko sta nosila svoje breme. Rahlo škripanje krst in mehko topotanje nog je zvenelo glasno, ko ga je v nepričakovanih presledkih prekinjalo oddaljeno zavijanje psa. Počasi se je pred njimi prikazal zvonik kapele, ki se je odbijal od zelenega lesketanja oblakov. Stopili so s poti in začeli previdno ubirati pot po zapletenem labirintu pogreznjenih nagrobnih kamnov in naposled prišli do bolj praznega dela pokopališča, kjer sta moža počasi položila krsti na tla. Moža sta poznala kraj in sta poiskala lopate in vile v majhni, razmajani delavski lopi, ki se je stiskala k zidu, obraslem z bršljanom, in začela kopati. Vztrajno in še vedno molče sta kopala in orodje se je gladko zasajalo v trdo zemljo. Kmalu se je prikazala globlja, rumena ilovica, toda moža sta še naprej kopala, dokler nista bili jami dovolj globoki. Odložila sta lopato in vile in stopila h krstama, ki sta ležali druga poleg druge na zemlji, že pokriti s tenko plastjo snega. Ozrla sta se proti ženskama. Njuna obraza sta bila mrko izrezana in izjedkana v plesu snežink. Potem sta se sklonila, nežno pobrala mah krsti in ju odnesla nazaj proti zijočima črnima jamama. „Moj Bog,“ je zašepetala Lil in se nekoliko zamajala, ko sta moža jela spuščati krsti v jami. „Moj Bog.“ Mati je stopila bliže, držeč Lil za roko, a ni spregovorila nobene besede. Moža sta zemljo poravnala in jo pohodila. Naposled sta se vrnila k ženskama. Lil je stopila naprej, toda Joe jo je nežno prijel za roko in jo zadržal. „Nocoj nimamo več kaj storiti, ljubica. Pojdimo. Tukaj se boš do smrti prehladila.“ Mati se je zganila in prijela Lil za drug komolec. Odpravili sta se nazaj skozi temni predor med drevesi in spet zaslišali otožno zavijanje psa. Sren jima je škripal pod nogami. Nenadoma sta od blizu zaslišali rahlo drsanje. Iz teme se je prikazala postava, kije stopala proti njima. Obraz je imela zakrit pod kuto. Lil je zajela sapo in odrevenela. „Bog bodi z vami,“ je rekel duhovnik. „In z vami, oče,“ sta odgovorih. Duhovnik je dvignil roko v blagoslov in izginil v noči: Nekam olajšano in opogumljeno sta se spogledali, manj pogreznjeni v žalost, stopili skozi pokopahščna vrata in šh skozi Harold’s Cross in čez kanalski most v mesto. Iz neprijetnega mraza so se zatekli k žareči šoti, ki je prijateljsko gorela in ozarjala sajaste zidove velikega kamnitega ognjišča v obalni krčmi nedaleč od stanovanjske kasarne, kjer sta Joe in Lil imela najeto sobo. Lastnik, velik, koščen in priljuden možakar, ki se mu je pleša rožnato svetila v fluorescenčni svetlobi, je pomigal Joeju, ko so vstopih. „Kar želiš, Joe, na moj račun,“ je zašepetal krčmar in med govorjenjem raztreseno brisal točilno mizo z rjavo cunjo. Govoril je težko zahodnoirsko narečje. „Hvala, Colum, lepo od tebe,“ je v zadregi odogovoril Joe. „Saj si že dovolj naredil za naju, ko si zastavil denar za krsti in vse ...“ Colum je nehal brisati točilno mizo, se naslonil na komolec in si začel s kazalcem trebiti še. nekaj preostalih zob. „Da ti bo lažje,“ je potrpežljivo rekel Joeju, kakor da miri otroka, „naj velja kot posojilo. Tako. Kaj praviš? “ ...je družinsko prijetna in prostrana. Ne pozabite, da preživi vaša družina in tudi vi del prostega časa v kuhinji. Kuhinja VEGA 60 je opremljena z vsemi gospodinjskimi električnimi aparati, strojem za pranje posode, praktično delovno mizo na izvlek in mizo za serviranje. Različnost elementov VEGA 60 vam omogoča, da kreirate prostor po svojem okusu, ustvarite prijetno družinsko vzdušje, ne glede na velikost vašega stanovanja. Se en razlog za družinski sklad kuhinja evropskega standarda vega60 brest cerknica „Prav, Colum, prav. Brž ko se spet postavim na noge ...“ „O, sranje, človek,“ je prijazno rekel krčmar. „Vzemi pijačo in ne izgubljaj besed. Kaže, da bi ženskama kaplja žganja neznansko dobro dela.“ Začel je postavljati pijačo na pladenj. Joe je prikimal. „Skoraj vleči sem ju moral semkaj. Nocoj je bilo strupeno mraz tam gori na pokopališču.“ „Tam je žalostno in prekleto golo ob vsakem času. Pokopališče je pokopališče, da ne govorim zdaj v tem letnem času. Povej mi, Joe,“ je rekel krčmar in se zavzeto nagnil naprej kakor duhovnik v spovednici, „ali je bilo hudo? “ „Prav hudo. Hudo bi bilo že, ko bi bila dvojčka umrla na porodu ali kmalu potem, toda vzrediti ju do devetega meseca starosti in potem kakor strela z jasnega...“ „Vem, vem,“ je rekel krčmar, vzdinil in pokimal. „Prekleto, da človeku srce poči, prav zares.“ „Zaradi nje sem v skrbeh,“ je rekel Joe, ko je krčmar počasi in spretno natakal pivo in ga postavljal na pladenj. „Strašno jo je bilo strah, ko je za gotovo vedela, da bosta dvojčka. Ko pa sta se rodila živa in zdrava — no, je postala otrok, ki je dobil dve novi čudoviti punčki. Dolgo je nisem mogel spraviti proč od njiju. Po mojem se še vedno ni prav zavedela — še vedno je vsa pretresena.“ . „Prav zares,“ je pritrdil krčmar. „Če vse dobro premislim, ženske pa le najbolj trpijo.“ „In še to, da sem zdaj v takšnem položaju,“ je rekel Joe in se ozrl na kazalec, ki so mu ga odrezali, in našobil tenke ustnice. „Brez dela s to prokleto rečjo. Meseci bodo minili, preden bom kaj slišal o odškodnini za nezgodo, kje neki da bi me vzeli spet v službo. Ko ne bi bilo tebe.“ „O, nikar ga ne seri,“ je spet rekel Colum. „Saj se počutim kakor Pavel Vincencij. Kaj bi pa zdaj spet rad, Mick? “ je zatulil krčmar, ko je drug pivec nestrpno zavpil iz druge pivnice izza pregrade. „Še en vrček posebnega? “ Lil je strmela naravnost predse, negibna, kakor da nič ne vidi. Njen obraz je bil droben in bolan in upadel pod temno ruto. Na obrazu ni imela nobenega ličila. Materin klobuk z visokim peresom se je zamajal, ko se je sklonila proti Lil in dvignila nedotaknjeni kozarec žganja. „Na - srkni ga,“ jo je silila mati. „Dobro ti bo delo.“ Lil je obrnila glavo proč. „Ne morem-— mama. Slabost me obhaja.“ „Pij,“ je vztrajala mati in skoraj na silo vlila tekočino, ki je žarela z mimo rumeno barvo, Lil med šklepetajoče zobe. „Za božjo voljo, da nam ne bo še kdo izdihnil.“ Lil se je zataknilo, ko ji je žganje steklo po grlu. Ramena so se ji tresla, kašljala je in si. držala robec na ustih. Solze so ji privrele v oči in nekajkrat je drhte zajela sapo, toda počasi ji je kri spet zaplala po licih, omamljeni, stekleni pogled ji je izginil iz oči in prvič tisti večer in tisti bridki dan se je ozrla okrog sebe, živa in v svesti si okolja, nekoliko zbegana s široko odprtimi očmi, kakor da se prebuja. Zaskrbljeno so jo pogledali. „Ali je vse v redu, ljubica? “ jo je vprašal Joe, ko je nesel vrček proti ustom. „Da.“ „Ali si zdaj prepričana? “ je negotovo vztrajala mati. „Da.“ Počasi se je Lil ozrla okrog sebe, na moža, na Jema in naposled na mater. Nato je začela ihteti, da jo je vso stresalo. Brez besede je mati stisnila Lil k sebi, jo potrepljala po glavi in po ramah, ki jih je stresalo ihtenjeK in ji obrisala z robcem oči, kakor da se je preteklost vrnila in je Lil spet majhno dekletce, ki išče~pringej tolažbe in zavetja pred temo, strahom in bolečino, ki ji je bila nerazumljiva. Moža sta brez moči gledala. Joe se je držal resno in nekoliko prepadeno. Jem pa je bil obupan in ni vedel, kaj naj stori, in sije osuplo grizel debelo spodnjo ustnico. Lil je zdaj jokala tiše in se stiskala k materi. Zganila se je in se osramočeno vzravnala, ko so se zarjavela vrata krčme škripaje odprla in je vstopilo nekaj žensk in moških. Krčma se je počasi polnila, ko so tenki kazalci na uri, kije visela visoko nad točilno mizo, potuhnjeno lezli okrog; Ljudje so za hip obstali na pragu, da so si otresli sneg z vratu in ramen, preden so vstopili in si poiskali mizei' „Oprostite,“ je rekla Lil, si obrisala nos in si z robcem obrisala solze. „Osmešila sem se.“ „Nič ni boljšega, kot če se človek do dobra razjoče,“ je ppmiijeno rekla mati in srknila iz svojega kozarca, ker je vihar minil. „Predolgo se je kuhalo v njej,“ je rekel Joe, postavil kozarec na mizo in se obrnil k materi. „Odkar je vzela v naročje malega Joeja in ga skoraj zmečkala do smrti, ker gaje tako tesno objemala.“ „Ne bom več imela otrok,“ je nenadoma spregovorila Lil s trdim in krhkim glasom. „Vsaj dokler bova stanovala v tisti jazbini.“ „Popij malo,“ je pomirjevalno spregovorila mati „Resno mislim, mama,“ je mimo ponovila Lil. „Čemu naj bi jih imela? Cernu bi prenašala bolečine in spravljala otroke na svet samo zato, da jih žro črvi, še preden sem jih dobro spoznala? “ „Lil.. § „Umazanija in bolezni v tistem stanovanju so mi pokončale oba otroka!“ je rekla Lil in glas se ji je prelomil. Potem je nadaljevala ž mirnejšim glasom. „Ali pričakuješ od mene, da bom po vsem tem še imela otroke? “ „Božja pota niso naša pota,“ je odgovorila mati in zamišljeno pogledala v kozarec. „In tudi niso pota dublinske občine, mama,“ je odvrnila Lil. „Z ljudmi ravnajo kot s svinjami. To sploh ni dežela za mlade ljudi, za mlade zakonce, ki začenjajo tako, kakor sva midva. Nora sva bila, da sva se vrnila iz Londona. Irska, mati, Irska je mrtva in končana, mama. Samo trpljenje je ostalo.y Niso vedeli, kako naj ji odgovorijo, ker niso imeli odgovora. Miza, okrog katere so sedeli, bi bila prav lahko otok. Tako daleč je bil zdaj vsakdo izmed njih od drugih. Zdaj pa zdaj, kakor na kako tajno znamenje seje na njihovi mizi pojavilo temno pivo s kozarci žgane pijače na pladnju, čeprav je Lil z roko pokrivala svoj kozarec in ni več pila. Možje v kotu so kvartali. Drugi so metali puščice v okroglo tarčo. Kmalu se je gostinska soba skoraj napolnila in pogovor je postajal glasnejši in živahnejši. Na ogenj so še naložili šote. Ko se je toplota širila, so mize odrinili dlje od ognjišča. Z okovanih čevljev fakinov in težakov in počrnelih razvažalcev premoga, se je topil sneg in na lesenem podu so se nabirale majhne luže. Joe se je obrnil k Jemu. „Ali ne boš imel težav v vojašnici, Jem? “ gaje vprašal. „Pozno je že.“ . „Ne skrbi,“ je odgovoril Jem in se samozavestno zarežal. „Mar ni podporočnikova žena nora name? Kadar hočem, lahko smuknem v stanovanja zakoncev.“ „Kakopak,“ je spregovorila mati, „saj se ti še mleko drži ust.“ Jem se je še bolj na široko zasmejal, ker se ga je pijača že lotevala, sklenil je roke med koleni in srečen vzdihnil, ko ga je pivo prijetno grelo v črevesju. Ko je gledal okrog sebe, so bile njegove oči svetle in polne ; pričakovanja, a vendar prekrite z rahlo meglico, kakor da bi hotel pozdraviti ljudi in celo pohištvo v sobi kot dobre prijatelje, ki jih redko srečuje. Ozrl se je čez mizo v Lil in srečno, idilično razpoloženje mu je nekoliko splahnelo. Stegnil je roko in jo plašno pobožal, kakor da se boji, da ji ne bi storil kaj žalega. „Glavo pokonci, sestrica,“ je rekel in vzravnal ramena. „Bo še kaj prišlo, če je božja volja.“ Potem so se mu, kakor da seje v njem iznenada razbesnel vihar ogorčenja in krivice, po navadi blage modre oči zasvetile in prsti so se mu trdno oprijeli kozarca. „Tukaj nam prekleto manjka Stalina, veš!“ je glasno rekel. „Ta bi že pokazal tem vehkim, debelim kapitalističnim barabam v Leinster Houseu! Ali še bolje, Lenina! Da, primejduš f| ta bi bil pravi zanje!“ „Lenin je mrtev,“ je blago dejal Joe. Jemov okrogli, mesečasti obraz je še bolj zardel. „Kaj je hudiča to važno? “ je jezno vprašal. „Mrtev Lenin je vreden deset živih De Valer! To je bil sodobni Jezus Kristus ...“ „Ne imenuj božjega imena po nemarnem,“ je spregovorila mati „Ne vem, zakaj nosim to uniformo!“ je rekel Jem in z neizrekljivim besom buljil v svojo zeleno bluzo in hlače. „Vsi skupaj so eni prekleti renegati!“ Glave so se začele obračati proti njim. „Ali nisem prekleta? “ je vprašala mati. „Nobeden izmed vaju ne zna piti in mirovati kot spodoben možakar.“ . „Jaz sem samo rekel, mama, če bi imeli može, kot so Joe Stalin in, kako se že piše, Lenin...“ „Ne pozabi, kje si, in naše žalosti, če že drugega ne znaš,“ je rekla mati, kije bila zdaj vsa rdeča v obraz. „Ali sploh nimaš srca? “ Jem je bil.videti nenadoma potrt. „Jaz sem ničvrednež,“ je rekel. Prekrižal je roke in se otožno zazrl v svoj vrček. „V samostan bi bil moral iti.“ V gruči starejših žensk v kotu je kar brenčalo od besed, na debelo namazanih s sirupom solzavega sočutja in prežetih s pri- ■OMAN okusom viskija, popitega v ozračju samostanske zaupljivosti. „Ali ni to tista mlada, ki je izgubila dvojčka? “ „Na treljem stopnišču stanuje.“ „Mar nisem bila takrat tam, ko jih je rodila? “ „Saj je sama še otrok.“ Starka z ruto se je prismukala bliže in njen orumeneli obraz se ji je razširil v režanje, daje bilo videti vsa dlesna, ko je stegnila roko. „Žal mi je, da te je to prizadelo, dekle,“ je spregovorila staruha s priliznjenim glasom, sprožila sušičasto, ko kost trdo roko z drobnim zapestjem, in trdo zagrabila Lil za roko, preden seje lahko kdo žganih „Hvala, gospa“, je rekla Lil in nekoliko trznila, ko je začutila koščeni prijem. „Kaj me res ne poznaš? “ je nadaljevala ženska, primaknila bližnji stol in sedla, ne da bi jo kdo povabil, še vedno držeč Lil za roko. „Saj vsakdo na obali pozna Lettie Finucano* vo. Zmeraj pri roki ob rojstvu in v smrtni uri. To sem jaz. To ti je Lettie Finucan. Sicer te ne nadlegujem niti za vžigalico, toda v stiski sem zraven, preden se prekrižaš. Kaj nisem bila tam, ko sta se rodila tvoja uboga, ljuba dvojčka, naj ju nocoj obliva nebeška svetloba? “ Zenska se je prekrižala, nato pa se je zgrbljeno nagnila naprej in pomežiknila. „Tista babica mi ni bila prav nič všeč, dekle — tako je smrdela po viskiju, da bi se oče Matthew v grobu obrnil.“ „Zelo dobro je opravila svoj posel, gospa,“ je odvrnila Lil, vedoč, da ženska ni prestopila njenega praga, odkar sta se z možem vselila v stanovanjsko kasarno. „Prav res dobro.“ Starka se je zasmejala in premeteno zmajala z glavo, na kateri je nosila ruto. „Ah, lepo da tako govoriš, dekle. To je prav po krščansko. V resnici pa vemo, kako je s to rečjo. Pri moji veri, če pomislim, v kakšnem stanju je bila stara tisto noč, ji ne bi človek prisodil, da lahko časopise raznaša. Kaj je pravzaprav bilo ubogim angelčkom? “ Še bliže se je primaknila na stolu, približala svoj nagubani in razorani obraz in spet pomežiknila. „Meni lahko poveš, dekle. Naj me strela, če mi bo kdaj šla beseda iz ust.“ Zahehetala se je sama pri sebi in še bolj stisnila Lil za roko. „Ni kaj pripovedovati, gospa,“ je odgovorila Lil in poskušala na skrivaj izvleči prste. „Gastroenteritis. “ Stara gospa Finucan se je brž prekrižala. „Kaj za božjo voljo pa je to, dekle? “ „Nekakšna črevesna bolezen, gospa,“ je rekla Lil in se obupano ozrla v Joeja. „Hm — ali bi kaj popih, gospa? “ se je oglasil Joe. „Ah, ne bi te rada nadlegovala, sinko, pa vseeno hvala,“ je rekla gospa Finucan in krepko ljubkovala Liline prste. Ne da bi se ozrla in skoraj brez presledka je nadaljevala: „Toda zaradi žalosti... Malo ga bom srknila.“ „Sveta nebesa,“ je zamrmral Jem. Sele ko je prišla pijača, je starka izpustila Liline pomečkane prste. Pila je z naslado, nagibala glavo vznak, nastavljala kozarec na zavihani del nagubane brade, vmes pa si pogosto tlačila v nos nosljanec iz črne torbice iz blaga, ki jo je zadrgovala z dvema jermenčkoma in jo je nosila v žepu v enem izmed številnih krik Kar vprek je solzavo čenčala in umolknila samo takrat, kadar je na poseben način naredila požirek viskija in vdihnila v obe nosnici zoprno sladko dišeči nosljanec. Njene hitre kretnje so bile podobne ptičjim gibom, da so se kar zlivale druga v drugo in jim čez čas sploh ni bilo mogoče več slediti. Govorila je z visokim cvilečim glasom v istem enoličnem tonu, da je tisto, kar je imela povedati, zvenelo dolgočasno, četudi je bilo zanimivo. Ko si je spet tlačila nosljanec v nos, se ji je nekaj zataknilo, torbica se je prevrnila in nekaj nosljanca se je vsulo Jemu na kolena. Nemudoma je začel tako divje in pošastno kihati, da so mu kolena trznila kvišku in treščila od spodaj v mizo. Vrček z ostankom njegovega piva se je prevrnil in pivo mu je steklo po zelenih vojaških hlačah. „Kronani Jezus!“ je zatulil Jem in skočil na noge, ko mu je pivo teklo v vojaške škornje. * nadaljevanje prihodnjič KLUBSKA GARNITURA NENSY z mehanizmom za razstavljanje DA BOSTE ŽIVELJ UDOBNEJE! POHIŠTVO VRBAS Kupite ga lahko v vseh prodajalnah pohištva. KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE ~vnuis 78000 BANJA LUKA Pilanaka 18 telefona: 24-194, 22-588 teleks YU 45120 KDI VRB TRIJE HIŠNI VOGALI Novi make-up Helene Rubinstein SKRIVNOST LEPOTE Zlata jesen -na obrazu Nova jesensko. zimska moda obuja spomine na nekdanje lepotne ideale. Pri njih se skladno z modo navdihuje tudi ličenje. Modni make-up, ki ga kreirajo Pariz, Rim, London in Zurich, posnema božansko Greto Garbo, se spominja nepozabne Marlene Dietrich in očarljive zapeljivke Joan Crawford. Obraz današnje ženske je negovan, svetel in lahek, skoraj malo porcelanast. Lica ožarja rahla rdečica, ki daje obrazu rosno svežino in poudarja poteze. Oči učinkujejo naravno, kljub temu, da so pogosto obrobljene celö z zelo živahnimi barvami. Soft Sienna Face“ si je omislil Revlon. Oči so zelo poudarjene, ustnice pa se svetijo. Izdelali so posebno črtalo, kot nekakšna krema, ki jo je treba namazati po našminkanih ustnicah. Ta krema je prosojna in daje ustnicam poseben lesk. Učinek je nov in izzivalen, trdijo pri Revlonu. Ženska, ki bi rada imela po modi tudi barvo las, se bo morala letošnjo jesen in zimo odločiti za rdečo. Veliki mojstri pričesk so se namreč zagledali v naravno, intenzivno rdečo barvo las, kakršne imajo Irke. Teint je svetel, prav rahlo spominja na gejše. Dopolnjujejo ga razni odtenki rjavkastih in drugih temnih barv, za lica pa rožnati toni. Oči senčijo z vsemi možnimi niansami od opečne, oker, bordojsko rdeče pa do sončnično rumene in modre. Ustnice so ali krvavo rdeče ali pa malo temnejše rjavkaste barve. Če vam divja barvna skala ni všeč, lahko ostanete pri nežnih modrih, sivih ali zelenkastih odtenkih, kakršne ste za senčenje oči uporabljali doslej. Novi make-up ne mara nikakršnih umetnih trepalnic in ne črte na veki. Tudi široke obrvi niso v skladu z modo in še manj temno osenčene veke. Zato pa so močno poudarjene ustnice, ki jim s črtali pomagamo do ljubke srčaste oblike. Dior je svojo kolekcijo črtal za ustnice imenoval Les tres gais; jeseni naj se ustnice blešče v barvah zrelih sadežev, vse do bakreno rdečega odtenka. „Broadway Lights“ Helene Rubinstein je prava simfonija zlato rjavih tonov. Pri kozmetični hiši Orlane so 'najbolj poudarjene ustnice, polt pa je zlato beige z rožnatim nadihom na licih. Lancome priporoča linijo „Ami-Ami“, ki poudarja osebnost. Elizabeth Arden ponuja „Lumiere d’Automne“, kreacijo toplih jesenskih barv v znamenju luči in bleska. „The Obrvi so ozke in se bočijo v visokem loku. Pri Elizabeth Arden jih pogosto sploh ni. Nohti so krajši in zaobljeni, lak na njih pa se mora skladati z barvo črtala na ustnicah. Poglejmo, kaj svetuje nežnemu spolu znani francoski visagist ali pa Face Designer (kakor pravijo Angleži) Jean Claude Bodier. Mi bi mu rekli arhitekt za obraz in Jean Bodier je v resnici diplomiran arhitekt. A odločil se je, da bo s svojo umetniško roko ženskam pomagal do vidnejše osebne lepote in jih učil, kako jo lahko poudarijo. Najsi gre za ekstravaganten make-up ali za nevsiljivo dnevno ličenje, Jean Bodier ga kreira tako, da z njim dopolni osebnost ženske. Največ pozornosti posveča barvi las in teintu. Pravi, da se morata barvi skladati, medtem ko druge barve izbira Ekstravagantno naličen obraz, poudarek je na izredni ubranosti barv glede na temperament ženske. Opozarja na dobre in slabe strani obraza in svetuje, kako ga je treba ličiti. „Lepota je umetnost,“ pravi, „za vsako umetnost pa je treba vaje.“ Vsaka ženska naj premišljuje o svojih potezah in izrazu, zato naj opazuje svoj obraz pri različnih osvetlitvah. Oči naj bodo naličene tako, da bodo kar najbolj izrazite in bleščeče. Lasje naj nežno obrobljajo obraz, ker bodo omehčali vse trde, ostre ali nepravilne poteze. Dekorativna kozmetika ponuja nešteto možnosti, variacij in kombinacij. Vredno pa si je zapomniti Bodierov nasvet, da je s pravilnim ličenjem treba ustvariti harmonijo barv in linij. MAGDA DEŽMAN 70 II VOGALI Test: Ste bistroumni? Kdo je bistroumen, bo nemara kdo vprašal. Bistroumen je človek, ki je prodornega razuma, ki zna logično misliti in spretno kombinirati, ki je duhovit in ki brž ve, kam pes taco moli. Če bi radi dognali, kako bistroumni ste, odgovorite na vprašanja v tem testu — čisto po resnici, seveda. 1. Se vam večkrat dozdeva, da so tuji otroci ljubkejši, lepše razviti in bistrejši od vaših? 2. Ali zmerom natanko veste, koliko so vredni komplimenti vašega plesalca? 3. Ah se zavedate, da obleke, ki vaši prijateljici tako lepo pristajajo, na vas ne bi bile tako čedne? 4. Morate pogosto spreminjati sedbo o svojih znancih in prijateljih? 5. Vas prizadene, če vam kdo reče, da se vam tokrat delo, načrt ah torta ni tako posrečila kakor po navadi? 6. Se vam zdi stanovanje, v katerem živite že nekaj let, dolgočasno? 7. Ah tudi pri človeku, ki ga ljubite, shšite, da nima posluha, m opazite, da mu je slovnica deveta skrb? 8. Prijatelje povabite k sebL Vsi vam zatrjujejo, kako prijetno je bilo. Ah kljub temu veste, kdaj se vam večer ni posrečil? 9. Se zavedate, da ste nadležni, kadar se kar naprej nad čim pritožujete? 10. Ah čakate, da vas bodo ljudje, ki so v službi uspešnejši kakor vi, prvi povabili? 11. Ah se skoraj zmerom prebijete skozi mesec z denarjem, ki ga imate? IZ Se ogibate temu, da bi komurkoli pripovedovali, kako neomajno zvest vam je mož, tudi če ste o tem trdno prepričani? Rešitev testa: 11 do 12 — da: Vam že nihče ne bo mogel metati peska v očL Preslepiti vas skoraj ni mogoče. Grenka kapljica: res ste zelo bistroumni, a malo kljub temu trpite zaradi kompleksov. 6 do 10 — da: Za norca vas ljudje ne morejo imeti, bistroumni ste ravno do prave mere. Ne premalo in ne preveč. 0 do 5 — da: Ali ne jemljete življenja preveč z lahke strani? Prepogosto se radi zaupate ljudem, ki vašega zaupanja niso vredni. Opravljam delo, pri katerem se oči hitro utrudijo; zato skoraj vsak dan uporabljam kapljice Stil-la. Mi utegne tako pogostna uporaba škodovati? Vsako leto ne morem preživeti dopusta na morju, lepo zagorela pa bi bila kljub temu rada. Nekje sem brala o neki pripravi — „višinskem soncu“. Prosim, pojasnite mi, kaj je to in kje bi ga lahko kupila. Sonja Ž. Resen nasvet: čimprej pojdite k očesnemu zdravniku! Če imate kar naprej tako utrujene oči, da si morate redno pomagati s kapljicami, je z vašim . .dom nekaj narobe. Zdravnik vam bo tudi pojasnil, kako je s kapljicami. Najbrž veste, da so preizkušeno domače sredstvo za utrujene oči toph kamilični obkladki. Višinsko sonce, pravimo mu tudi kremenova svetilka, boste kupili v trgovinah z električnimi potrebščinami. Ultravijoličasti žarki, če se sončite v pametnih mejah, nimajo le zdravilnega, ampak tudi lepotni učinek. V telesu se tvori vitamin D, telesna odpornost se zviša. Ti žarki pospešujejo krvni obtok in s tem čistijo kožo. Učinek je torej isti kot pri sončenju v naravi. Obsevanje z ultravijoličnimi žarki je mnogo bolj intenzivno kakor sončenje, zato se morate strogo držati navodil. Če boste višinsko sonce kupih, jih boste dobili zraven, zato jih ne bi naštevala. Predvsem pa naj vas opozorim, da si morate vedno zaščititi oči s temnimi očali, kožo na obrazu in telesu pa si pred sončenjem namažite z zaščitno kremo. Višinsko sonce ne sme biti preblizu, sicer boste dobili opekline. Nikar ne pričakujte, da bi morah biti že po enem ali dveh obsevanjih lepo zagoreli. Žadnje čase opažam, da se mi cepijo lasje. Kako naj jih negujem, da si bodo opomogli? Ostrigla se res ne bi rada. In še drugo vprašanje. Kupila sem si planinske čevlje iz grobega usnja. Sezona za hojo po hribih je mimo in zdaj ne vem, kako naj čevlje shranim, da bodo obdržali obliko in da bo usnje ostalo prožno. Majda Nobenega sredstva ni, ki bi vam zlepilo razcepljene lase, zato boste morah seči po Škarjah. Skoraj gotovo imate suhe lase, zato jih ne umivajte prepogosto, posebno pa ne z ostrimi šamponi. Pred umivanjem pa jim privoščite tole kuro: zmešajte dva rumenjaka, nekaj kapljic limoninega soka in majhen kozarček konjaka. Zmes namažite po lasišču in jo narahlo vtrite v kožo. Glavo si zavijte v ruto, medtem pa lahko opravite kako domače delo. Šele po dveh, treh urah si lase umijte z blagim šamponom. Učinkovito sredstvo pri razcepljenih laseh je tudi ricinovo olje. Najbolje je, če ga pustite na lasišču' čez noč, glavo pa si umijte šele zjutraj. Čevlje namažite s pasto za čevlje — katera je najprimernejša, vam bodo svetovali v trgovini — nato pa čevlje nataknite na ustrezno kopito. Potisnite jih v platneno vrečko ah pa jih preprosto zavijte v papir in ril ranite na suhem prostoru. • Stanujem v kraju, kjer je mesnica s konjskim mesom. Slišala sem, da je konjsko meso zdravo in da ga priporočajo bolnikom. Pa tudi cenejše je od govedine, a kaj ko ga ne znam pripraviti. Nataša Res je zdravo, saj ni mastno, pa je kljub temu sočno. Priporočajo ga bolnikom in ljudem, ki imajo radi napol pečeno ah surovo meso. Pripravljate ga na isti način kot govedino, le da je konjskemu mesu treba dodati več dišav. Poskusite pretakniti pečenko s česnom in poprom! Prava poslastica. Zelo okusni so tudi zrezki iz zmletega konjskega mesa ah pa bifteki iz pljučne pečenke. Če morete, izbirajte meso mladih Živah, ker je mehkejše. Konjska jetra vsebujejo več dragocenih snovi kakor goveja, tudi jezik je zelo okusen in mehak. Tl V aranžmaju, ki je sestavljen iz borovih vej, češmina, trstike in krizantem, odseva pozna jesen v svojih barvnih odtenkih. Vaza je iz keramike, rjavo zelene barve. Kompozicija je v modernem stilu. V široki vrat trebušaste vaze sem vtaknila korenino in v njene odprtine, v levo stran vratu vaze, pritrdila temno zelene veje bora, svetlo zelene veje bora pa spredaj. Na desno stran sem dodala veje češmina z živordečimi jagodami. Krizanteme tople rumene barve so v sredini med borom in češminom. Nazadnje sem zataknila še osem suhih stebel trstike različnih dolžin. V kompoziciji, ki je barvno harmonična, je poudarek na krizantemah, ki na temnem ozadju borovih vej pridejo še posebno do izraza. To vrsto aranžmaja lahko uporabite tudi za okrasitev grobov. Namesto rumenih krizantem lahko uporabite tudi bele. KLARA KOS L________________________________________________________________________ J Drobni nasveti Majoneza se rada sesiri, kadar se vam mudi, pa prehitro prilivate olje. Se jo lahko rešite. V posebno skodeli- co dajte svež rumenjak, ga razmešajte in po kapljicah dodajajte preredki majonezi. Spet se bo zgostila. Meso, ki se pri pečenju noče in noče zmehčati, polijte z nekaj žlicami ne preveč močnega kisa' ali z žlico alkohola. Perutnina bo mehkejša in sočnejša, če jo med pečenjem nekajkrat polijete z rumom (po žganju dobi neprijeten vonj). Staro kokoš pa zmehčate, če daste v prsno votlino žlico sladkorja in kosmiče surovega masla. Pečenice in krvavice med pečenjem rade počijo. Surove jih nekajkrat prebodite z zobotrebcem, pa jih boste lahko servirali lepo cele. Prismojeno mleko ima neprijeten vonj. Lonec z mlekom za nekaj časa pokrijte z mokro krpo, jo splaknite z vodo in spet pokrijte. Postopek nekajkrat ponovite in slab duh bo izginil. Olje, ki je postalo žarko, še lahko uporabite. Vanj natresite sol, da bo vsrkala neprijetni okus. Gez nekaj dni olje prelijte v drugo steklenico. TRUE № KOMU n Staro pohištvo v novem lišpu Ne zgodi se cesto, a včasih se le zgodi. Dobili ste večje stanovanje ali pa ste si na podstrešju, morda v kleti začeli urejati še eno skromno sobo, ki bo ublažila stisko s prostorom. Morda boste s sobo razveselili doraščajočo hčer ali sina, osrečili hišnega gospodarja, ki je naposled le prišel do delovne sobe, ali pa ste na novo pridobljeni prostor namenili morebitnemu gostu. Sobo torej imate, a kaj ko vas zdaj tare nekaj drugega: na tesnem ste z denarjem za opremo. Mladostnik je precej zahteven, in če mu boste v sobi razpostavili staro šaro, bo zelo nesrečen. Sprejeti gosta v taki sobi pa bo še celo nerodno, če se bodo pohištvu preočitno poznala leta. Bodite iznajdljivi! Z malo dobrega okusa se vam bo brez posebnih stroškov posrečilo urediti sobo tako, da bo novi stanovalec, zlasti še mladostnik navdušen nad njo. Babice, strice in tete prosite, naj vam dovolijo pobrskati na podstrešju, v kleti ah ropotarnici. Dobro si oglejte vse doslužene kose pohištva, vsak kos si skušajte predstavljati na novo prepleskan ali osvežen z dekorativnim tapetniškim blagom. Prav gotovo boste nabrali toliko uporabnega, da vam bo treba dokupiti samo kako malenkost. Poglejmo si nekaj primerov, kako lahko pohištvo, kije bilo še pravkar stara šara, spremenite v prijetno opremo za sobo. Na babičinem postrešju je zaprašena stara postelja; ki ji je zob časa pobral že skoraj vso barvo. Temeljito jo boste morali očistiti rje, nato pa jo prepleskati z barvo, ki vam ugaja. Če mere postelje niso standardne, ne boste mogli porabiti jogija, ampak boste morali žimnico naročiti pri tapetniku. Tapetniško blago naj bo živahnih barv. Morda boste imeli srečo in boste kje staknili star ovalen Na zgornji skici vidimo, kako lahko s šablono omaro prepleskamo črtasto in damo stari omari s trikotnim zaključkom videz vojaške hišice. okvir, v kakršnih so včasih visela ogledala v kopalnici. Prebarvajte ga z enako barvo kakor posteljo, leseno podlogo pri ogledalu pa prevlecite z enakim tapetniškim blagom. V tem okviru bodo visele šolarjeve risbe, spominki in sploh drobnjarije, ki so mu pri srcu. Star predalnik bo imenitna nočna omarica, omarica za odlaganje revij ali za shranjevanje delovnega pribora. Najprej s smirkovim papirjem zdrgnite z njega barvo, s špiritom sperite madeže, nato pa ga prebarvajte. Stara, zarjavela potezala zamenjajte z novimi kovinskimi. Če bi predalnik radi premikali, naj mizar pritrdi na dno lesene valje. Star ležalnik s strganim blagom, ki je svoj čas rabil za sončenje na balkonu, prelakirajte z isto barvo kot posteljo ali pa izberite kontrastno barvo. Preperelo blago boste nadomestili z novim. Ležalnik bo udobnejši, če mu dodaste okroglo blazinico iz iprena, ki jo pritrdite na blago ležalnika z dvema gumboma. Zložljivi leseni stolčki, ki ste jih včasih nosili s seboj na piknike, bodo oblečeni z enakim blagom. Pa imate praktično in čedno sedežno garnituro. Nerabno svetlo lakirano omaro, ki se ji je lak že zdavnaj oluščil, očistite s smirkovim papirjem in obelite s špiritom, nato pa jo čimbolj pisano prebarvajte. Če je na postelji na primer črtasto tapetniško blago, lahko tudi oma-rö poslikate z enakim vzorcem. Širino pasov s svinčnikom zarišite ob robu omare, in da črte ne-bodo vegaste, si iz lepenkeizreži-te šablono. Ko bo barva prve črte suha, nanjo s svinčnikom previdno zarišite konturo naslednje črte. Za deklico pa lahko stene oblepite s tapetami v cvetličnem vzorcu, prav tako omaro in vrata sobe. Manjši otrok bo v sobi potreboval prostor za shranjevanje igrač. Zelo lepa in slikovita shramba bo star kovček iz lepenke, ki ga boste prepleskali z oljno barvo. Kovinskim vezem skušajte s poliranjem vrniti nekdanji sijaj ali pa jih prebarvajte kar skupaj s kovčkom. Igrače bodo dobro spravljene tudi v starem pletenem kovčku, ki ga boste osvežili s prozornim lakom. brodet IZOLA ep deloj 75 ZAUPNO_______ Mimo moije Za uspešno opravljene izpite sta mi očka in mama pripravila izredno presenečenje: omogočila sta mi krožno potovanje z ladjo po Sredozemskem morju. Presrečna sem, imam pa tudi skrbi. Ne vem, kako naj se oblečem za takšno pot in za vse priložnosti Mi lahko svetujete? Potovanje bo trajalo deset dni. Vera Draga Vera, nič lažjega pod soncem! Veselja in dobre volje za potovanje imaš dovolj, to pa je najvažnejša prtljaga. Na potovanju boš živela praktično na enem samem mestu, ne bo se ti treba seliti iz hotela v hotel, ampak se boš vedno vračala v svojo kabino; zato tudi ni treba narediti najožjega izbora v garderobi. Nepogrešljiv je hlačni kostim z nekaj puloveiji in bluzami. Kombiniraš ga lahko z dežnim plaščem, če vreme ne bo najbolj naklonjeno. Ne pozabi, da so noči že hladne, in vzemi tudi debelejši pulover. Kratke hlačke in kopalna obleka ne smejo manjkati, kdo ve, če ne bo prišlo na jugu vse še prav. Udobni čevlji bodo naredili obisk obalnih mest še prijetnejši. Ko bo tako sestavljen športni del garderobe, pomisli na intimnega. Odloči se, ali si boš perilo vmes kdaj tudi oprala — kar pri današnjih tkaninah, ki jih ni treba likati, ni težko — ali ga boš odlagala v neprepustno polietilensko vrečico. Kabino boš delila s sopot- nico, zato potrebuješ jutranjo haljo, copatke. Pri kozmetiki ne pozahi na sonce, vzemi torej tudi kremo za sončenje in dobro hranilno kremo za obraz, dezodorant. Pa še tretji, najvažnejši del garderobe! Potovanje z ladjo pomeni tudi prijetno, živahno družabno življenje, posebno ve-čeije so slavnostne. Zato moraš imeti eno ali dve obleki za takšne priložnosti, za ples. Lahko si pomagaš tudi z bluzami in krili. Nikakor pa ne smeš pozabiti na „piko na i“, na garderobno skrivnost, ki jo hrani do zadnjega, najbolj lepega večera na ladji, ko kapitan priredi za svoje potnike poslovilni ples. Če premoreš pravo večerno obleko, naj potuje s teboj. Lahko pa pogledaš po naših trgovinah, kjer se vrstijo razprodaje, in za majhen denar kupiš obleko, kije pred mesecem dni stala kar velik kupček denarja. Če si spretna, vzemi s seboj navijalce, da si boš uredila pričesko. Lasje so na morju sploh poglavje zase, slan, vlažen veter uničuje pričesko, zato ne pozabi na ruto, s katerimi jih boš varovala, na šampon ali vzemi suhi šampon v razpršilcu, ki tudi učinkovito pomaga. Fotoaparat in nekaj filmov ti bo omogočilo potovanje ohraniti v neposrednem spominu. Zabavna knjiga pa bo pregnala morebitni dolgčas deževnega popoldneva. Želim ti mimo morje! Neresni in resni problemi Na vas se obračam z vprašanjem, ki je podobno drugim mladoletniškim problemom. Imam mnogo kompleksov, najbolj pa me mučita dva. Tare me dlakavost in rad bi se vsaj delno znebil dlak posebno pod pazduho, delno po prsih in tudi po nogah. Saj se poleti sploh ne upam pokazati v kopalkah! Drugi problem je hujši. V prvem letniku gimnazije mi je dvakrat spodletelo in bi rad sedaj položil privatne izpite ali pa bi se vpisal na večerno gimnazijo. Ker pa ne vem, kako te stvari potekajo, vas prosim, da mi svetujete. Janez Dragi Janez, zakaj neki ti je nerodno zaradi dlak? Dlake so vendar znak moškosti, zato so, kadar jih je preveč, v resnično napoto samo dekletom oziroma ženam. Poraščen moški prav zares ni estetski problem. Dlake spadajo k spolu in k letom, Seveda pa telo, ki je nekoliko bolj poraščeno z dlakami, zahteva nekoliko več pozornosti v pogledu telesne higiene. Moški, ki bi si dlačice odstranjeval, bi bil smešen, kot bi bil po drugi strani neprijeten moški, ki ne bi skrbel za svojo telesno svežino. Veliko vode, pa še sodobna kozmetika, ki je tudi za moške izmislila prav učinkovita sredstva proti neprijetnemu vonju, kakršnega povzroča znojenje, sta najboljša pripomočka. Med skrivnostnimi tubami, dozami in podobno robo v drogerijah, ki sije v rožnati, svetlo modri ali svetlo zeleni barvi, boš vselej našel tudi izdelke v rjavkastem tonu: ti so namenjeni moški negi, pa naj gre za,milo, dezodorant ali kolonjsko vodo. Resnejše je tyoje vprašanje o šolanju. Če ti je dvakrat spodletelo, sta za to dve možnosti:, ali res nisi mogel slediti učni snovi, ali pa si bil preveč raztresen, preveč lahkomiseln, da bi doumel pomen rednega, discipliniranega učenja. Dvakratni neuspeh je v tebi le spodbudil željo po nadaljevanju, premagovanju ovir, zato sklepam, da za šolo nisi bil premalo nadarjen, pač pa — nekako - nezrel za njene dolžnosti. Veliko uspeha pri nadomeščanju zamujenega ti želim! Svetujem ti pa, da si poiščeš pot do cilja s pomočjo delavske oziroma ljudske univerze in njunih večernih oziroma dopisnih tečajev. Zelo težko bi namreč sam sebe nadzoroval, ali zares poznaš snov, ki jo je treba obvladati ob izpitih. Učenje v tečajih, v katerih nadzirajo tvoje napredovanje v poznavanju učne snovi, je veliko bolj zanesljiva pot. V radiu, v dnevnem časopisju te naravnost -vabijo razpisi raznih tečajev za večerne šole. Če si jih mogoče zgrešil, odpri telefonski imenik. Če stanuješ v mestu, v katerem si oddal pismo, imaš veliko izbiro! Poglej sam pod geslo Delavska univerza ali Ljudska univerza. pamicca TRST, Via S. Lazzaro 17 'Ena izmed največjih italijanskih trgovin za prodajo lasulj. Od 40.000 lir dalje Od I00Ö.00 N din dalje tel.31-306 (blizu Darwila) LASULJE NOVOST 1971 PRAKTIČNE IN TRAJNE Lasulje so lahke in jih lahko operete sami doma. Po pranju ni potrebno vodno kodranje. 13.000 lir 325.00 N din Neko nedeljo se je Dave odpravil na obisk k svojemu sodelavcu iz livarne, ki je živel na deželi blizu Keywortha. Nazaj grede si je,zaželel malo toplote pod svinčeno sivim in ledenečim nebom pa se je ustavil ob poti, da bi si prižgal čik. Skozi luknjo v obcestni živi meji se je prerinila kokoš in se začela brezbrižno šopiriti, kot bi bilo daleč naokoli vse njeno. Ne da bi stopil s kolesa, jo je Dave zgrabil in jo strpal v vrečasto nakupovalno torbo, v kateri je büo že kakšnih šest kil krompirja. Ko je odpeljal naprej, gaje rahlo zanašalo. Da bi kokoš ubil, ni bilo časa, bilo pa mu je kljub njenemu premetavanju in vreščanju pravzaprav še ljubše tako, saj se bo lahko bahal, kako jo je spravil živo domov. Bil je skoraj že čas za popoldanski čaj. Kolo je pustil pri zadnjih vratih in skozi kuhinjsko shrambo stopil v kuhinjo, kjer je nenadna svetloba oblila njegovo visoko dvignjeno nemirno vrečo. Mati se. je zasmejala: ,,Kaj pa si storil — komu si sunil njegovo najboljšo mačko? “ Snel si je sponke s hlačnic. „Živo kuro imam.“ „Kje za vraga pa si jo dobil? f: Že je bila nezaupljiva. .JCupfl v Keyworthu. Za dva funta. Samo meso, potem ko j; prerežeš vrat in jo oskubiš. Iz peija pa bo lepa blazina zate, matjuša.“ „Najbrž ima bolhe,“ je rekel Bert. Vzel jo je iz vreče in jo z eno roko zgrabil za obe nogi, medtem ko si je z drugo vzel skodelico čaja in jo na hitro izpil. Kokoš je bila lepo rejena bela leghomka. Bila je opeijena od repa do vrh kljuna in košate pernate obrvi soji zakrivale očL Kokodajsala je, kot da. bo zdaj znesla jajce. „No,“ je rekla mati, „enkrat prihodnji teden jo bomo imeli za kosilo,“ in mu velela, naj jo zakolje zadaj na dvorišču, zakaj v svoji čisti kuhinjski shrambi ne mara nobene svinjarije. V resnici ni prenesla pogleda, ko ji bo prerezal vrat. Bert in Colin sta mu sledila, da bi videla, kako mu bo šla zadeva od rok. Odložil je kapo na okensko polico. „Prinesita mi kakšen oster nož; no, se bo že kdo zganil? “ „Boš lahko sam? “ je vprašal Colin. „S kom pa govoriš? Poslušaj, ko sem bil 'v Nemčiji, sem to počel vsak dan — no, skupaj z drugim pobi pač — kadarkoli smo šli mimo kakšne kmetije. Bil. sem prav dober. Nekoč sem s kovaškim kladivom ubil prašiča — prav za rep sem se mu priplazil skozi ves tisti gnoj, s škornji okrog vratu, in potem: lop! po njem. Še vedel ni, kaj se je zgodilo. Zdrobil sem mu lobanju s prvim udarcem.“ Tako se je razvnel ob svoji zgodbi, da seje kokoš osvobodila njegovega prijema in zaprhutala proti vrtnim vratom. Bert se je pognal s stopnice nanjo, z nožem v roki, in jo čvrsto zgrabil: „Na, Dave. Rešijo njene bede.“ Dave ji je pritisnil vrat na polovico opeke in s čistim rezom končal njen stopnjevani krik. Kri je bušila po hrbtišču njegove roke in njegove nosnice so trznile, ko je zapljusnil vanje njen vonj. Potem je dvignil pogled in se zarežal svojima bratoma: ,.Mislila sta, da bom potreboval pomoč, kaj? “ Zasmejal se je, z nazaj vrženo glavo, na kateri so siveči štre-nasti läge v počasi gosteči se večerni meglici postajali volnej-ši: „Zdaj pa že lahko prideš ven, matjuša. Je že končano.“ Toda ona je modro ostala ob ognjišču. Od krvi, ki mu je mezela med prsti, je bila njegova dlan vsa lepljiva, hrbtišče roke pa mu je bilo na ostrem zraku mokro in ledeneče. Hoteli so nazaj v hišo, k veliki sadni piti in čaju, pa k belemu slepečemu plamenu ognja, od katerega so ti pred očmi zaplesale pikice, če si predolgo strmel vanj. Dave seje zagledal v trzajoči trup. Njegove ustnice so bile stisnjene, pogled sivih oči motreč: ni mogel verjeti, da je bilo tako hitro končano. Peresce, tako neznatno in lepo, da mu je z očmi sledil, kolikor daleč je mogel, se je zvrtinčilo navzgor in pristalo na njegovem nosu. Ni se mu zdelo, da bi ga krenil proč z noževo konico. „Bert, spravi mi ga proč, za kriščevo voljo!“ Kokoš se je nagrbila pod njegovo lepko roko in že je odskakala proti kotu dvorišča. „Ujemi jo,“ je zaklical Dave, „ah pa bo odletela nazaj domov. To je jutrišnje kosilo.“ „Ne morem,“ je zavreščal Bert. Maloprej jo je že, ampak zdaj je bilo to nekaj drugega: Alan Sillitoe ujeti pobesnelo kokoš brez glave._ Žival si je poskušala utreti pot skozi lesena vrata pralnice. Daveovi dobro okovani škornji so spodrsnili na asfaltu in ko se je zviška položil na hrbet, so njegove kosti zamolklo udarile ob tlak. Žival se mu je, polna moči, srčnosti in odločnosti povzpela na prsi in naprej na obraz, pri tem pa po njegovi najboljši beli srajci čez in čez natrosila geranijinih cvetnih lističev iz svoje krvi. Bertove ume roke so šinile navzdol, toda žival se je pognala z Daveovega čela na tla in planila proti strgalu za čevlje ob zadnjih vratih. Colin se je vrgel nanjo, toda nenadoma je skočila stran, njene razprostrte perp-ti pa so ga ostro sunile v oči. Dave seje pobral in se zazibal na nogah. „Žgrabimo jo, brž!“ Toda trije niso mogli skleniti kroga in žival se je pognala čez lastno glavo in polovico opeke svojega morišča in že je divjala naprej po oškropljenem dvorišču, podobnem kozavemu licu. Nikoli nisi vedel, kam se bo naslednji trenutek pognala. Nezaslišano spretno se je izmikala vsem rokam in se zdaj borila za svoje življenje bolj krčevito kot poprej, ko je še imela glavo, da še je borila zanjo in z njo mislila: bilo je, kot da ji nekaj čevljev stran ležeča glava oddaja natančna navodila, da jo svari in usmeija, da žival vsa ta sporočila brez izjeme sprejema, da je med njima ostala neprekinljiva zveza, medtem ko se kri še kar naprej izliva iz njenih žfl in srca. Ko je žival tekla čez skorjico kruha, je Colin skorajda pričakoval, da bo upognila vrat in jo kljunila. „Zdaj zdaj se bo iztekla, kot budilka,“ je rekel Dave, ki je imel hlače vse krvave, suknjič pa na komolcu raztrgan, „potem jo bomo pa dobili, krvo-livko.“ Ko je kokoš tako tekala po dvorišču, se je v sivi decem-berski dan oglasilo skotaj neslišno kokodakanje, kakor brez prave volje zapeto, kot da bi prihajalo od več milj daleč, toda vseeno jasno razločljivo — tnorda pojemajoči odmev malo-prejšnjega njenega ugovarjanja. Vrata druge sosednje hiše so bila odprta in ko je Bert videl, da se je kokoš nemerila naravnost skoznje, je bil tisti hip na nogah in za njo. Tudi Dave je zdirjal, skozi glavo pa mu je šinilo, da bo morda žival planila pri sprednjih vratih na Wilford Road, kjer jo bo povozil trolejbus. Videti je bilo, kot da ima žival še vedno možgane in svojo pamet, s katero se je odločila, da jim ubeži po tako nezasluženem ravnanju, kot ga je doživela pri njih. Vsi trije so vstopili, ne da bi se spomnili potrkati — lovci, čisto prevzeti od zmagoslavja, ko so končno iz-sledüi svoj plen — toliko, da je bilo med kokošjo in njimi kaj več kot njen rep. V kuhinji so bile prižgane vse luči, v sodobno grajenem štedilniku je gorel ogenj in gospod Grady je pravkar nakladal nanj novega premoga. Bil je pošte-njakarski garač, ki mu je življenje potekalo v nadurah na gradbiščih, razen ko si je ob nedeljah privoščil svojo popoldansko malico s čajem. Njegova žena je postavljala na mizo obed za njune tri odrasle otroke in nekaj sorodnikov. Ko je brezglava kokoš, očitno z zadnjimi močmi, skočila na mizo in se začela ponorelo vrtinčiti po skledah in krožnikih, je ženska izpustila pladenj z lososom in zavreščala. Zastrmela se je v tri brate na pragu. ,Дај pa je? Za božjo voljo, kaj pa počnete? Kaj pa je? “ Gospod Grady je samo stal, s težko grebljico v roki, in iz njegovih ust ni bilo besede, dokler je žival gospodarila po njegovi mizi. Kokoš je brez prestanka poskakovala in vzletavala, škropila okrog sebe kri in stresala peqe. Njene kremp-ljaste noge so neslišno greble po maslu in tolčeni smetani na sladici, medtem ko je bilo slišati, kot da nemi odmev kokodakanja prihaja naravnost iz njenega zijočega prerezanega vratu. Dave, Bert in Colin so stali kot ukopani in buljili v žival, ki je v smeri kazalca na uri krožila po kruhu in hladetini, po pašteti in solatk Colin je nekako pričakoval, da bo gospod Grady zamahnil z grebljico in končal ta mučni in smešni položaj — v katerem se je zdelo, kot da jih bo kokoš končno potolkla. Obležala je mrtva v solati, katere zelenilo je izginjalo med krvavimi madeži in sneženjem belih peres. Na mizi je bilo eno samo razdejanje in resničnost njegove uničene, trdo zaslužene nedeljske popoldanske pojedine je zadela gospoda Gradyja naravnost v njegovo najobčiitlji-vejšo točko. Ko mu je izginila z lic bledica prve prepadenosti in praznoverne groze, je njegov obraz zaripnil. S svojimi divjimi očmi se je zavrtal v Davea, kije stopil korak nazaj in pohodil noge svojima bratoma. „Vi pankrti,“ je zarjul Grady in vse oči so se uprle, v grebljico, ki je bila še vedno v njegovi roki. „Vi pankrti, vi!“ „Rad bi svojo kur,o,“ je rekel Dave mirno, kolikor je ob pogledu na Gradyjev obraz in razdejano mizo sploh mogel. Bert in Colin nista rekla ničesar. Daveovo nepremišljeno zmikavtstvo jima še nikoli ni bilo prineslo nič drugega kot nesrečo — nikoli, kolikor daleč nazaj sta se mogla spomniti zdaj, ko so se stvari slabo zasukale. Vsa ta sitnost zaradi ene same kure. Grady je pred svojim pravičniškim odgovorom spodbočil roke: „Zdaj je to moja kura,“ je rekel in se poskusil nasmehniti. „Ni, ne!“ je trmasto rekel Dave. „Zanalašč si jo spustil sem noter,“ je zakričal Grady in v njegovem glasu so bile spet solze, mogočne prsi pa so mu zaplale. „Poznam vašo sodrgo, pri bogu, da jo poznam. S samim vragom ste.“ „Rad bijo nazaj.“ Gradyjeve oči so se! priprle. Grebljice se je dvignila. „Ven iz moje hiše.“ „Ne grem, dokler ne dobim ‘svoje kure.“ „Ven.“ Videl je, kako je Dave odprl usta, da bi ponovil svojo, toda Grady je že imel pripravljeno zadnjo besedo —1 ali vsaj poslednjo, ki je v danih okoliščinah kaj pomenila. Zamahnil je z grebljico po mrtvi kokoši, da je razbil skledo za solato. Vsem v sobi, tudi trem bratom, pa je zastal dih. „Naj vam živali nikar več ne uhajajo,“ je besnel. „Tale pa ostane moja. Zdaj pa se mi spravite čez prag, drugače vam vsem po vrsti razbijem betice.“ Ta dokončni tresk z grebljico je pribil piko za vse, kot da bi bil Grady zadal živali smrtni udarec in si z njim pridobil poslednjo in izključno pravico do nje. Umaknili so se. Kaj drugega tudi moreš, ko trčiš ob tako surovino? Grady je že od nekdaj užival tak sloves. Poslej si ga bolj kot kdajkoli tudi zasluži in se ga ne bo več znebil. Kakršen je, tako bodo z njim tudi ravnali. Dave ni mogel preboleti svojega poraza in ponižanja in izgubljene kokoši, ki mu je je bilo še toliko bolj žal, ker je tako zlahka prišel do nje. Ko so se vračali na domače dvorišče, je vpil: „Mu že pokažem, temu prekletemu debelemu krampa-ču. Da si takole privošči nekoga, s katerim tako rekoč deli dvorišče! Mu že pokažem, pan-, krtu. To kuro mi bo plačal, pri bogu, da mi jo bo. Oropati človeka njegovega kosila! Ne, kar tako je pa ne bo odnesel!“ Toda v resnici jim je rojilo po glavi, kaj porečejo svoji materi, ki je bila ves čas« ostala v hiši in ki jih bo brez dvoma nekaj naslednjih tednov spominjala, da je vendar na svetu še ostalo nekaj pravice in da je ta za zdaj čisto zasluženo na strani gospoda Gradyja. Prevedel: DUŠAN OGRIZEK — Žal bomo črnega imeli šele jutri. m — Drugič bom pa raje jaz kupoval opremo za taborjenje! — Zdaj pa pridi kar dol, Pufi, malo dežja ti ne bo škodilo! — Izvolite, drobiž! mi je zdravnik priporočil gibanje! — Si pomislil na to, da moramo mamo zjutraj zgodaj zbuditi? — Ti si pa gotovo že dolgo tukaj? Matilda, lahko odpotovala k mami. Sestavine: 20 dkg zelja, 10 dkg krompirja, 3 žličke „VEGETE”, 20 dkg masla, 1 suho pecivo (žemlja), 3 jajca, Va del mleka, 13 dkg moke, sol, nekaj masti, drobtinice. Na polovici količine masla dušite razrezan olupljen krompir in drobno narezano zelje. Na preostalem maslu posebej prepražite žemljo narezano na kocke. Pomešajte. Dodajte 2 žlici „VEGETE”. V globoki posodi zamesite gladko testo iz rumenjakov, mleka, moke in soli. Dodajte sneg beljakov in prej pripravljeno mešanico. Naredite majhne kroglice in jih kuhajte v kipeči vodi, v kateri ste stopili preostalo „VEGETO”. Ko so kuhane, jih očedite in prelijte z drobtinami, prepraženimi na masti: SLAVONSKI PIŠČANČEV PAPRIKAS SESTAVINE: 1,5 kg piščanca, 15 dkg suhe slanine, 4 glavice čebule, 1 žlica mlete rdeče paprike, sol, nekaj masti, 3 del smetane, 3 žličke „VEGETE”. Na masti prepražite narezano čebulo in suho slanino, narezano na kocke. * Dodajte narezanega piščanca, potresite z rdečo papriko, pražite in obračajte meso, da bo porumenelo. Zalijte s pol litra vode, dodajte „VEGETO”, posolite. Dušite počasi. Med tem skuhajte rezance. Ko je meso mehko, prelijte paprikaš s smetano. OSIJEŠKE „POSNE” KROGLICE Kozarec je poln kapljic čudovitega okusa. AMERICANO... aperitiv, ki je osvojil svet. Je naraven, čist in ga cenijo. Pijejo ga ob vsaki priložnosti, predvsem pred jedjo. Danes, ko ste prezaposleni, utrujeni, v večni tekmi s časom - vam bo kozarec Americana vedno dobro del. vinoprodukt EXPORT - IMPORT- ZAGREB AMERICANO izdelujejo iz prvovrstnega, izbranega vina. Aromatične alpske rastline in južno sadje mu dajejo čudovito aromo. Americano pijemo pogosto samega ali z ledom in sodo ter z rezino pomaranče ali limone. Izvrsten je za pripravljanje najrazličnejših koktajlov. Poseben okus dobimo, če dodamo vinjak. Americano je specialiteta stoletne tradicije italijanske hiše „Gancia”, znane po vsem svetu. Ekskluzivni proizvajalec za Jugoslavijo je VINOPRODUKT - Zagreb. -— -----— 2^ .......... .. . --- -...... _ . — ' 1*; ___v»