k
Leto XYI.
Y Celju, dne 31. januarja 1906. 1.
WmM
Štev. 13>
DOMOVINA
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. fi. — Dopise bla-E' govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta (i kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine
toliko več. kolikor znaša poštnina, "namreč: Na teto 17 kron.	ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat': za
pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravni š t vu.	ve^e lnsérate ln mnogokrat™, hwenranje znaten popust:
plačuje se vnaprej.
Rusko pismo.
i.
Odesa. 25. (12.) januarja 1906.
Krvavo leto 1905. je odšlo v več-nest. Vse leto je hodil ruski narod v krvi. Tisoče in tisoče življenj je prenehalo biti prošlo leto v krvavem objetju krute usode. S krvjo ruskega naroda so napojena polja Mandžurije, Ljaoduna in Koreje; ulice Peterburga. Moskve. Varšave. Odese, Tiflisa, Tom-ska in brezštevilnih drugih mest diše po krvi; vode Tihega. Črnega in Baltiškega morja so zmešane s krvjo ruskega mornarja; krvi se je nasesala vsa prostrana step od Finskih gor do «arata, od Karpatov do Kamčatke. V Peterburgu., v stolici Petra Velikega je bil začetek te krvave tragedije, a v Moskvi Ivana Groznega njen konec. Lp enkrat v vsem preteklem letu je „Rus svjataja" svobodno vzdihnila, dne 18. (31.) oktobra, ko je bil razzaseli carjev manifest o svobodi. No, te minutni svobodni vzdih je moral narod težko poplačati. Črna. neumna druhal se je dvignila in prišla, klicana od policije. umazane birokracijo P svojih temnih brloarov in začeli so se slavnoznani, divji poboji Židov in omikancev. Ta orgija je trajala nad 14 dni: za njo je pa zavladala S vso svojo silo reakcija-narodnjaštvo. ki je hotelo popolnoma uničiti in zatreti vso neznatno svobodo, katero si je priboril ruski delavski narod s potoki krvi. t Še parkrat je poskusil priprosti Danni vreči s pleč težko, neznosno breme, katero mu je naložila goljufiva, tatinska vlada v svojo korist. Tega je priča vstaja mornarjev v Kronštatu in Sebastopolu. vojaštvo v Manžuriji, Kijevu in v Vladivostok!!, najbolj pa
poslednji decemberski punt v Moskvi. No, ničesar ni pomagalo, narod je onemogel in utihnil na nekaj časa. a kaj bo v prihodnosti, kdo ve?
Skoro nad vso Rusijo je proglašeno vojno stanje. Vsi količkaj svobo-ljubni časniki so zaplenjeni, a uredniki posajeni v ječo. Vse ječe so polne „političnih prestopniko", a ta čas je v Rusiji vsak. ki ne odobrava postopanja vlade, politični hndodelnik . . ■
Vstaja Letov. Estoncev in Litov-cev v pribaltiških krajih je skoraj popolnoma podavljena z nenavadno surovostjo. Vstaši se klanjajo ponižno gosposl in oddajajo orožje in svoje glavarje v roke vojaštva, bolj nezadovoljni pa se skri rajo po prostranih gozdovih in napadajo posamezne vojaške oddelke in razbijajo občinske pisarne in državne žganjarije ter odnašajo s seboj dénar za prodano pijačo. Skoraj ne mine noč, da ne bi razdrli kjerkoli kakšnega železniškega mostu ali ne razrahljali železniškega tiru. vsled česar se gode mnogoštevilne rv sreče z vlaki.
Poljsko se -je. tudi umirilo. I, tu intam ubijejo še izza ogla kakšnega policijskega stražnika; in to >f :;e. No. nekje v glohočini vre. Neuavno so ustrelili v Varšavi enajst anarhistov-komunistov (deset židov, en Poljak), ki so delali bombe za bodočo vstajo.
V Sibiriji so se spuntali vojaki-rezervisti. ki so bili na vojni, pa jih še dozdaj ne pustijo domov. Najhujše reči se pa gode na Kavkazu. Komaj pogazi vlada z orožjem v rokah vstajo v enem kraju, že se začno gibati in puntati v par med seboj popolnoma oddaljenih krajih. Komaj so potlačili vstajo v Novorosijsku, začela se je v
Sočah in v Batumu. potem v Tiflisu. nato v Kutaisu in v Suši. ravnokar pa je prinesla brzojavka vest, da so Armenci v Elizabetpoljski guberniji prelomili pobratimsko prisego, ki so jo dali Tatarom s tem. da so napadli dve tatarski vasi, zažgali jih. a vse prebivalce pomorili. In zdaj divja že četrti dan strašno klanje med Tatari in Armenci in vojaška sila je brez vsake moči in ne more narediti miru med njimi. Iz Tiflisa so poslani pešci, topničarji in kazaki na pomoč elizabetpoljski posadki . . .
Pod senco bajonetov in pušk se vrši predvolitveno gibanje po vsej Rusiji. Povsodi delujejo komisije, ki prijemajo od državljanov zapiske za pravico, voliti poslanca v „gosudarstveno dumo". No, zapisuje se jih prav malo in to največ zato. ker ni merodajnih ljudi, ki bi raztolmačili narodu, kako velike važnosti da so ravno te polu-svobodne volitve za bodočnost vsega tlačenega ruskega naroda.
Razne politične stranke v Rusiji njih imen je.^e legija in šf» vpdn^. se porajajo nove, ko gobe po dežju - ali spe. ali so pritisnene v kot od • tiske policijske vlade, ali pa še same prav ne vedo. kaj da naj počno in zakaj da so na svetu. Le ena, dve stranki delati svoje delo. ker jim vlada radi njih dobre volje in svete duše ne gleda na prste, tosta: ..zveza 17. okt." s „trgovsko - obrtniško partijo'' in „stranka pravega reda" (partija pra-vovago porjadka). Te stranke bodo sestavljale v „gosudarstveni dumi" nekak „center" in morejo, ker so se zedinile na volitveni boj. pripeljati v parlament precej svojih mož.
Še ena, bolj leva — liberalna
stranka se mcfi-e nadejati pri bodočih*, volitvah na precejšen uspeh. Ime ji je': „konstitucijono-demokratičeska partija" in ravno te dni je bil v Peterburgu shod. na katerem so bili iz vse Rusije zaupni možje te stranke zbrani. Sklenili so. da se udeleži stranka volitve v državni zbor in da se pripravi na predvolitveni boj z drugimi strankami. Da bi jo pa narod bolj razumil. preimenovala se je v „stranko narodne svobode". O politični izpovedi in smeri teh in mogoče še par drugih strank povem v enem prihodnjih pisem.
Naročnikom „Domovine" prilagamo danes po I številko „Slovenskih pravic" z željo, da med našimi somišljeniki, ki niso v stanu si naročiti »Domovine*, nabirajo naročnike za novi ceni list, ki zastopa kmečke in delavske koristi.
Uredništvo „Domovine".
Svetovno-politifini pregled.
— Y državnem zboru se je pričelo prvo čitauje rekrutnega zakona. Govorila sta češki agrarec Prašek in grof Sternberg. Sternberg je ljuto napadal barona Gautscha radi njegovega zeta in ministra Goluchowskega radi njegove zunanje politike. — „Slovanska zveza" ni dovolila posi, vitezu Vukoviču. da bi vložil v zadevi carinske vojne s Srbijo nujni predlog v drž. zboru. Vukovié bo sedaj v tej zadevi interpeliral vlado. Na to interpelacijo bo ministrski predsednik baron Gautsch takoj odgovoril. - Vlada je odtegnila
; LI S TE K.
Blagor v vrtu cvetočih breskev.
Čudna povest.
Češki napisal Julius Zeyer.
(Dalje.)
Pozabil sem na prizadeto mi ža-itev in prijel roko, ki je bila mehka kakor perje tega paya. čez katerega e pravkar zabavljala devojka. Hipoma flw je dvignila neka tajnostna moč od tó, in stal sem na devojkini strani ■fé cvetočimi peonijami. Naslikani fc&rictìiit se je pričel poglabljati in bilo mi je, kakor da padam v propast Vrtelo se mi je v glavi. Slišal sem peti ptiče, in voda v jezeru se je raz-valovih. Vse je dihalo resnično življenje. Devojka me je vedla v palačo in mi med potom povedala, da se imenuje Laohyn. Ne vem, zakaj mi je to sedala takoj; nisem je vprašal. jÄOchyn mi je takoj prepevala naj-tsnejše pesmi ter igrala pri tem na tytnjo, ki jo zdaj ti imenuješ svoje
imetje. Nato me je vprašala, če bi ne hotel ostati pri nji. Čutil sem. da je prišel čas maščevanja za zasmeh. ki sem ga bil deležen za svoje stihe, in torej odgovoril, da bi ostal več časa. če mi zajamči, boljšo zabavo, kakor so bile te pesmi, katere sem pravkar slišal. Zardela je jeze, nate pa se je spustila v odkritosrčen smeh. „Boljšo zabavo imaš dobiti, neuljudnež", je rekla. Peljala me je v sosedno sobo, odprla okno in rekla, naj pristopim. Tedaj sem kriknil presenečenja, katerega več nisem skrival. S tega okna sem videl celi svet, ležeč pred menoj nalik zemljevidu. Videl nisem samo pokrajin, ampak tudi notranjost mest, hiš. in kar je bilo najzabavnejše. notranjost l.judij. Slišal sem. kaj govore, in zajedno videl, kaj mislijo. Dolgo nisem niti mogel gledati, kajti v glavi se mi je vrtelo.
„No, ali ostaneš?" je vprašala Laochin.
„Na veke sem tvoj!" sem vzkliknil.
..Dobro!" se je radovala in nato pristavila: „Toda moram te svariti. Če gledaš s tega okna, si neviden za celi
svet. toda le dotlej, dokler z nikomur ne spregovoriš s svojega vzvišenega stališča. Samo eden vzklik, ki bi veljal mimo idočemu. in tvoj sen je dosanjan. Potem bi bila drug za drugega izgubljena za vedno."
Zahvaljeval sem se usodi. . da morem biti srečen pod tako lahkimi pogoji. Takoj sva slavila svatbo, in za tri dni sva se imela resnično rada. Brez hrepenečega vzdiha se ne morem spominjati tedanjega življenja: teklo mi je kakor sen. poln prijetnih fantomov. Kako dolgo sem živel v ba-jevni deželi na strani krasne Laochyn, ne morem določiti, ker nisem mislil na to. da bi štel dni. kar bi sicer tudi ne bilo baš lahko, kajti pravzaprav je bil neprestano dan. Solnce tam ni nikdar zahajalo. Moralo pa je to biti več nego leto, kajti Laochyn mi je porodila tebe, in začel si se že skoro razumno ozirati po svoji okolici, ko me je usodni slučaj, ali boljše rečeno moja lastna norost naenkrat oropala moje sreče.
Moram ti povedati, da sem se pričenjal smatrati za velikega filozofa.
Zroč s svojega začaranega okna na ljudski svet: sem se zdel samemu sebi neizmerno vzvišen. S preziranjem sem zrl na to pehanje, to beganje, to neprestano pretvarjanje in laži človeške družbe. Zdelo se mi j.e, da sem. kakor se pravi, iz čisto drugega testa. Pozabljal sem. kako lahko se mi je bilo varovati vsega tega, ko v pozemelj-skem svetu nisem imel lastnega interesa in ko moj lastni jaz ni prišel v nikako dotiko in razmerje z ostalimi ljudmi. Moja domišljavost se je kaznovala. Neprestano sem se smejal neči-murnosti drugih, in moja lastna neči-murnost me je privedla k padcu. Nekoč namreč, ko sem gledal z okna in pe-stoval tebe, mi je prišlo na misel, da bi te pokazal ulici, v kateri sem živel. Tu zagledam baš pred najino hišo mlado devojko. pogovarjajočo se z mladim možem. Pogajal se je za njeno naklonjenost. Videl sem, kako ji je poskakovalo srce v triumfujoči radosti, in zajedno slišal, kako se je hlinila hladno.
(Dalje prihodnjič.)
svojo zakonsko predlogo o italijanski pravni fakulteti v Roveretu.
—	Ogrski dogodki. Vesele vesti prihajajo iz naše druge državne polovice. Poročajo, da je K o š u t o v a koalicija sprejela cesarjeve pogoje. Nadejati se je, da torej konečno pride do drugačnega toka avstro-ogrske politike. Zatrjuje se, da postane ministrski predsednik Koloman Szell. minister a latere grof Aladar Zichy. trgovinski minister pa Fran Kossuth.
—	Sestanek na Reki. Določen je dan za sestanek voditeljev ogrske koalicije s hrvatskimi, dalmatinskimi in srbskimi poslanci. Sostanek se vrši dne 17. in 18. februarja t. 1.
—	Spor ined Srbijo in Avstrijo. Srbija je poslala Avstriji noto. v kateri povdarja. da se ji prepoved uvoza prašičev ne vidi upravičena. Vsekako pa odločno protestira, da se je prepovedal tudi uvoz zaklanih živali in v led vloženega mesa.
—	Srbska skupščina se je včeraj sesia. V prvi seji sta bila prebrana dva kraljeva ukaza, s katerima se vlada pooblašča, v skupščini predlagati zakonsko osnovo o trgovinskih pogodbah z Nemčijo in Črno goro.
Med bolgarskimi trgovci se je bilo začelo veliko gibanje, da se uprizori in izvede splošen bojkot avstrijskih industri-jalnih izdelkov.
—	Danski kralj Kristijan je danes popoldne ob 3. uri 40 minut po kratki bolezni umrl. Kristijan IX. kralj Danski je bil najstareji vladar v Evropi. Rojen je bil dne 8. aprila 1818. na gradu Gottorp pri Šlezviku. kakor četrti sin vojvode Friderika Viljema Pavla Leopolda Šlezvik - Holstein - Son-derburg-Gliicksburškega. Po smrti očetovi (f 1831) je bil vzgojen na Danskem in se je od leta 1839 do 1841 učil na vseučilišču v Bonnu. Dne 26. maja 1842 se jé poročil s prineesinjo Lujizo. tretjo hčerko deželnega grofa Viljema Hesiško-Kaselskega in prince-siuje Lujize Karlote Danske (f 1864), sestre danskega kralja Kristijana VIII. Leta 1848. je bil on edini princ rodbine Šlezvik-Holsteinske. ki je ostal v danski vojni službi. Vsled tega je danska vlada sklenila, da mu po smrti kralja Friderika VII., ki ni imel otrok, preskrbi prestolonasledstvo. Po smrti kralja Friderika VII., dne 15. novembra 1863. je Kristijan IX. zasedel prestol skupne danske monarhije. Prvi njegov vladarski čin je bil. da je dne 18. novembra 1863 odobril skupno ustavo za Dansko in Šlezvik. Toda že dne 16. novembra 1863. se je dedni princ Friderik Augustenburški proglasil kakor vojvoda Friderik VIII. Šlezvik - Hol-steinski. Nato so saško - hanovranske čete in nedolgo pozneje tudi avstrijske in pruske čete zasedle vojvodino Šlezvik. Leta 1864. se je sklenila mirovna pogodba. Dne 26. maja 1892. je praznoval kraljevi par zlato poroko. Iz zakona so se rodili trije sinovi in tri hčere, l) Prestolonaslednik Friderik — sedaj kralj Friderik VIII., poročen dne 28. julija 1869 s princezinjo Lujizo, hčerjo švedskega kralja Karola XV.;
2)	princesinja Aleksandra, rojena 1. decembra 1844, sedanja angleška kraljica;
3)	princ Viljem rojen 24. decembra 1845. leta, grški kralj pod imenom •Turij I.; 4) princesinja Dagmar, rojena 26. novembra 1847. poročena dne 9. novembra 1866 z ruskim prestolonaslednikom Aleksandrom, poznejim carjem Aleksandrom III.; * 5) princesinja Tisa, rojena 29. septembra 1853, poročena z vojvodo Kumberlardskim; 6) princ Valdemar rojen 27. oktobra 1858, poročen s prineesinjo Marijo Orleansko. Hakor znano, je nedavno pod imenom Kakon IX. zasedel norveški prestol
unuk pokojnega kralja Kristijana IX. in sin sedanjega kralja Friderika VIII.
Ruski dogodki. V mestu Ho-melu je nastala revolucija. Vstaši so užgali mnogo hiš. Boj med vojaštvom in vstaši je po ulicah trajal več dni. Končno je bila vstaja zadušena. Število ubitih in ranjenih je ogromno. — Ustrelil se je pred fronto. Ruski konjeniški stotnik baron Korit' je dobil nalog, naj strelja na litovske uporne kmete, a je odrekel pokornost. Trikrat so mu prinesli zapoved, naj strelja, da je izpolnil zapoved. Vojaki so streljali in 48 kmetov se je zgrudilo mrtvih. Nato se je pa Korff obrnil k fronti in zaklical: „Ta posel se ne strinja s poštenjem oficirja in gentel-mana". V istem hipu je ustrelil nase iz revolverja in se mrtev zgrudil.
—	Angleški kralj Edvard je opasno bolan.
—	Maročanska konferenca še tudi do danes ni bila motena po kakih neljubih dogodkili. Davčne zadeve se še vedno obravnavajo. Maročanska odposlanca zastopata svojo vlado v tem smislu, da naj bi Evropejci plačevali več davka ko domačini. Temu se upirajo vsi ostali odposlanci. Kmalu pride na vrsto razprava o javnih delih.
—	Srbska in bolgarska vojska v Ameriki. Leta 1907 bo v Ameriki velika morska in vojaška svečanost na čast 300 letnici dohoda angleških na-seljenikov v Ameriko. Na to svečanost bodo pozvane vse države na svetu. Pozvani sta že Srbija in Bolgarija, katerih vojski in bolgarska vojna mornarica, bodeta zastopani pri tej svečanosti.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	„Celjsko pevsko društvo" priredi v četrtek, dne 1. t. m. v „Narodnem domu" o d h o d u Lc o svojima članoma in bivšima odbornikoma gg. I v. K o ž e 1 j u in prof. Fr. V o g 1 a r j u.
—	„Dijaški kuhinji v Celju" so darovali namesto venca na krsto pokojnega g. Jakoba Stiglica p. d. Koren v Št. Janžu v Sav. dolini gg.: Anton Turnšek, veletržec v Nazarji 10 kron, Anton Turnšek, trgovec na Rečici 5 K, Franjo Schiffrer, tvrdka Souvan v Ljubljani 2 K, Josip Stiglio, veleposestnik na Rečici, 2 K, Anton Kuhar, komisar zav. dr. Donau, Anton Lobenwein, e. kr. stražmojster v Mozirju, Alojzij Musi, kaplan na Rečici, Ivan Klemenčič, nadučitelj na Rečici, Josip Terčak na Rečici in Matija Jeraj v Niski po 1 K. — Srčna hvala!
—	Bajazzo v Rotovški ulici toči bridke solze nad razkosanimi deželami slavnih Habsburžanov. Pod „klasičnim" naslovom „Jugoslovanija" (v katerem kitajskem slovarju je le našel bajazzo ta izraz?!) prinaša članek, kateri jasno kaže, kako se boji naša nemškutarija zavednosti slovenstva in jugoslovanstva. Da. da! Zavedamo se kot Jugoslovane, delamo z vsemi silami na jugoslovansko konfederacijo, na duševno in gospodarsko ter politično zbliževanje balkanskih narodov in bajazzo naj bode prepričan, da bo imel čez par desetletij, če do takrat ne crkne, še več povoda točiti grenke in debele solze!
Za splošno in enako volilno pravico so se izrekle občine Bizeljsko (pol. okr. Brežice), Trnovski vrh (pol. okr. Ptuj), Žiče (pol. okraj Konjice), Ključarovci (pol. okr. Ljutomer), Brato-nečici (pol. okr. Ljutomer), Št. Ilj pod Turjakom (pol. okraj Slov. Gradec), Zg. Laže (pol. okr. Konjice), Šalovci pol. okr. Ptuj).
—	Zalivala. „Podporno društvo organistov" mi je v moji bolezni, ako-ravno sem šele pristopil temu društvu,
dalo mesečno podporo 20 K, za kar se najsrčneje zahvaljujem in obenem priporočam vsem organistom. naj vstopijo v društvo.
Ivan Srebotnik,
organist v Zavodnjem.
—	Na ljudskem shodu v Žalou
dne 28. t. m. se je zbralo na 500 ljudi, večinoma iz kmečkih vrst, in vse je s pozornostjo poslušalo izvajanja govornika o volilni preosnovi. Z napetostjo je poslušalo vse izvajanja o trpkem boju naših bratov-proletarcev v Rusiji. Shod se je vršil mirno in dostojno, — ljudstvo je pokazalo voljo, braniti svoje pravice, in izreklo je simpatije trpečim rnskim bratom.
—	Štrajk v Trbovljah. Danes, ko so rudarji prišli od dela. se je zbrala pred vhodi v jame velikanska množica stavkujočih delavcev in so svoje sodruge obmetavali z blatom in po njih pljuvali. Žandarji in vojaki so spremili delavce do doma in jih sedaj stražijo, da jim sosedje nič žalega ne morejo storiti. Najhujše so seveda ženske. Čisto podivjane, tako, da so včeraj domačega orožniškega postaje-vodjo popolnoma z blatom obmetale. Okrajni glavar je prepovedal rabiti silo proti ljudstvu in čuditi se je orožnikom in vojakom, da se tako mirno obnašajo, ker včasih tudi te kaj neprijetnega doleti. Menimo, da bi tudi bolje vplivalo na ljudstvo, ako bi vlada poslala v Trbovlje kak domač slovenski polk. Nocoj pridejo še 3-stotnije vojakov iz Ljubljane. Vsak dan raste razburjenje. Pričakujemo groznih posledic te rudokopske skoposti. Naj bi jim vendar privoščili malo večji košček kruha ubogemu delavstvu.
—	Dobrna pri Celju. (Slika prihodnje občinske seje.) Dne 17. januarja je pridrvil nemški odbornik .Josef Feldin po domače Schemerl v občinsko pisarno in spustil sledečo govoranco na župana f slovenskem jeziku: „O župan! Zakaj nam ne popraviš ceste? Zdaj je čas, zdaj je najlepša priložnost! Ti nam moraš cesto popravit! Zakaj mor'nio mi. ki nar večo štibro plačamo, ini ti veči pe-zicarji. zakaj mor'mo mi do kolena po blati hodit? Zato smo te mi za purgar-majstra z volil, ko se na tebe zanesemo, da nam boš ceste popravil. — Pa nič pit ne prideš k nam, pa nam tudi nič ceste ne popraviš! Štiri lete si že pur-garmajster, pa še nisi nič naredil! Pri Šubirglovem križ še imaš zdaj šoder na cesti, da se ga jaz ne morem zogibat! Sram te naj bo! Ti imaš 120 gld. Iona! Za to ti ga damo, da nam boš ceste popravil. Ti moraš nam birtvat. za to smo te za purgarmajstra postav'li, ko se na tebe zanesemo. Pa tak vem, da nimaš nič za to. Jaz bi ne bil za purgarmajstra. ko bi mi 400 gld. dali, pa ti moreš bit, ko smo te mi postavli, in . . ." Župan je imel zadosti, mislimo, da čitatelji „Domovine" tudi!
Sad nemškutarske vzgoje. Kake krasne sadove rode nemške m-učilnice po Štajerskem, je razvidno iz sledečega pisma, ki je je pisal neki krojač na neko šolsko vodsvo v celjskem okraju:
Gecherte her Schulmeister
Ich ersuche im hern Schulmeister mir ei grölikait auszuvolgen. das mechten so gut sein und di Schul kioder fragen ven eina viel Schneider Lernen gen zu mir. dan sol mir Schreiben, (ich) ih werden dan schon heiter zu wisen geben, einen Ansten-digen Lurrschen, ich ein gute Lerblaz ich bin auch beithen meister. ich werden schon balt frei, bite wen möglich is. weil mein Meister mechte schon einen haben wierd kainen Leit wein eina komt.
Achtnvol	N. N.
Schneider Meister —
—	Kalobje. Prav je imel dopisnik „Domovine" št. 10) da je ožigosal narodno zaspanost na Kalobji. in naštel vzroke: da ljudstvo premalo čita dobre časopise i. t. d. Resnica je to. Poznam neko vas. ki ima precej trdne posest! nike; a da bi si kateri naročil dob« časopis, o tem se še ne sanja nobenemu še celo Mohorske knjiee v 53 letil svojega obstanka niso imele pristopal vas (pardon — eno leto pri neki vdovi!) Čudno! Vendar ni nikjer videti okoli vasi kitajskega zidu! Ni čuda. če jih pri volitvah lahko „nafarba" vsak škric. kakor se je žal. zgodilo pri zadnji! deželnozborskih volitvah. Zatorej, vzdra-mimo se sebi v korist, čas ima druge zahteve, kakor pred 50. leti. Berimo koristne knjige in dobre narodne časopise. Kako dolgo še bo lazila „giftna krota" in kobacala po kalobških hribih?!
Digodajek.
—	Brežice. Dne 28. t. m. se je vršil občni zbor brežiške Čitalnice v posojilničnih prostorih v „Narodnem domu. Predsednik g. dr. Strašek oriše v kratkih potezah družabno življenje leta 1905. Z živimi besedami slik® požrtvovalno delovanje g. Mešička." učitelja in vodja pevskega mešanega zbora čitalnice, ki je pripomogel veliko k razvoju družabnega življenja. Ta zbor se je udeležil 30 letnice pevskega društva Jeka v Samoboru, kjer je povzročil veliko medsebojnega navdušenja. Pevski vrtni koncert se je vršil dne 9. avgusta in zbor je sodelora/ tudi pri izletu Sokola v Rajhenbarg dne 27. avgusta ter pri vsaki /.abavi Čitalnice. Dosegel je velike moralične in tudi gmotne uspehe. Ker se je g. dr. Strašek kot starosta Sokola, češ. da je preobložen z delom, odpovedal predsedništvu, se mu je izrekla zahvala za njegov dosedanji trud. Nato je bil g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah. enoglasno izvoljen predsednikom. V odbor so voljeni gospodje: Jože
Mešiček, Andrej Levak, veleposestnik. | dr. Strašek. Simon Wutt, davkar.Ignac Zupan in Benjamin Kuhej; kot na-I mestnika Miško Balon, veleposestni [ in Nace Polanšek, pek v Brežicah; m kot pregledovalca računov Rup. Brovet I in Anton Ivanetič. c. kr. uradnika. Iz ' poročila blagajnika je razviden tudi gmotni napredek; prebitek znaša 146 j kron. na kar se je izreklo blagajni-čarju g. Balonu, ki je opravljal ta posel 10 let, splošno zaupanje. — Vže I pri izvolitvi je omenil novi predsednik,! da se mora Čitalnica razširiti na ta način, da postane javna knjižnica, in da se bodo vpeljala javna predavanja. Ta obljuba se je vzela z burnim odo-J bravanjem na znanje. — Pri točk slučajnosti je predlagal g. d. Strašek. naj bi se prodale tamburice. „ki jih baje prah ujeda" — torej simbol jugoslovanske muze naj se odstrani iz „Narodnega doma". Pri glasovanju je j bila večina za prodajo tamburic.
—	Nazarje. 24. januarja smo iz-j ročili materi zemlji blago mater pogumnega boritelja za slovensko stvar na Koroškem, g. Jos. Dobrovca. kanonika v Velikovcu. Zadnjo čast pokojnici je izkazal tudi g. L. Čemer, dekan in' kanonik v Velikovcu.
—	Iz Slovenjega gradca. Pretečem teden je tukaj nagle smrti umrla gospa Jožefa Barle, soproga šolskega ravnatelja v pokoju, v 73. letu. Na prvi hip nihče ni hotel verjeti te žalostne novice, najmanj pa ubožci, katerim j/| za vedno zginila dobra in darežljiva roka. Kako priljubljena je ranjka bili vsem, ki so jo poznali, se je najbolj pokazalo pri slovesnem pogrebu. Ij
—	V Tinjah pri Slov. Bistrici je za župana izvoljen vrli narodni posestnik Jan. Ferk, svetovalci so pa Jernej Dušej v Tinjah, Miha Šega v j Ratkovcu, Franc Pliberšek na Kepu
in Andrej Špes v .Turšni vesi. Tudi v Šinartnem na Pohorju so pri poslednji volitvi najbolj zagrizene Štigerjeve podrepnike vrgli iz odbora. Zdaj je le še par občin v celem okraju, kjer se še nemškutarji šopirijo. Tudi tam bo kiialn odklenkalo.
— Zgornja Poljskava. Nič veselega nimamo poročati od tukaj, zakaj pri nas ne najdete pravega zanimanja . « narodno stvar. Ljudstvo ni dosti zavedno, nima slovenskega ponosa, ne zna častiti svojega rodnega jezika, Naša narodna inteligenca, če jo smemo tako imenovati, se za probujo ljudstva niti ne zmeni. Ali se smemo potem čuditi, da naše nevedno ljudstvo prestopa v nasprotni tabor in se ogreva za nem-čnrstvo? Zraven je še tako slepo in gluho, da se ne zmeni za nesramne psovke in počenjanja naših nemčurjev. Kaj rado se sliši v gostilni ..Pri pošti'1 m v trgovini Zisel „Windischer Tepp"' ali .Windischer Troti"'. Ti nemški petelini so se že preobjedli slovenskega kruha, ker so pri nas obogateli, sedaj hočejo z nami pometati in komandirati, mi kmetje jim pa naj hlapčujemo. Sramotno je, da se je našel človek, ki je stal neusrašeno ob slovenski strani in te boril za pravice slovenskega kmeta t a je zaradi malenkostnega prepira čez loč spremenil svojo barvo in prestopil t nemčurski tabor, s tem izdal nado slovenskega kmeta in čast občine. Oglejmo si stvar nekoliko bliže; pri predzadnjih občinskih volitvah je bil v drugič voljen županom vrli narodnjak lartina. ki ni vztrepetal pred nemškimi jrivandranci. ampak jasno pokazal ob raki priliki, da ni potrebno hlapčevati našim nemčurjem. Bil je ta mož našim nemčt.rjem pravi trn v peti. le žal. da ga je doletela prehitra smrt. Na njegovo mesto je bil izvoljen začasno kmet Franc Pivec, nemčur od pet do glave, ki je vladal občino po nasvetu velikega Nemca in „Südmarkarja" Hermanna. A pri zadnjih volitvah je padel raz žn-pški"štolec. kakor je dolg in širok. Čudili smo se, da ga niti nemška stranka ni hotela voliti, niti v odboru ga niso hoteli več imeti. Pač grda nehvaležnost! Najbolj smo se pa začudili in niti svojim lastnim očem nismo mogli verjeti, ko smo zvedeli, da je sedajni župan g. Hojnik zatajil svojo narodnost. Ta človek je stal nekdaj vedno nevstrašeno ob naši strani, ni se bal nobenih nem-čurskili groženj in sedaj, če smo resnico zvedeli, je radi neke osebnosti se hotel osvetiti s tem. da je spremenil svoje mišljenje in s tem varal nas kmete vo-lilce. Le čuditi se moramo, kako je mogel nekdaj tako vrli narodnjak delati tako skrivno pod klobukom z najhujšim zagrizencem — Hermannom pred obinskimi volitvami. Slišali smo. kako ««hvalijo, da so si izvolili odbornike, katere imajo baje vse na „štričku". da lahko z njimi dalajo, kar hočejo. Mi bi jim to kmalu verjeli. Tako daleč smo torej prišli! Gospod Hojnik. bodite mož, a ne propalica! Ali naj trpi cela občina pi ugledu radi vašega nesporazumljenja?
— Mala nedelja pri Ljutomeru.
jffsled nekega zasebnega nesporazumljenja se je vršil občni zbor našega kmetijskega bralnega društva šele dne 11. prosinca, namesto dne 7. t. m. kot je bilo objavljeno. Udeležba sicer ni bila Bog ve kako velika, vendar obilnejša od nekaterih prejšnjih let. Zborovanje se je vršilo v prostorih g. Fr. Senčarja, kjer ima društvo tudi brezplačno sobo, za kar gre imenovanemu gospodu najsrčneja zahvala. — Po običajnem pozdravu in poročilu predsednika. tajnika, blagajnika in knjižničarja, se je volil nov odbor. Nadalj-nega zborovanja tukaj ne bom opisoval, ker na srcu mi leži druga, veliko važnejša točka.
Iz tajnikovega poročila "posnemam, da je imelo društvo preteklo leto 49 udov. To je sramotna številka za našo faro, ako se pomisli, da je udnina skrajno nizka, namreč le 1'20 K. Toda pustimo, kar je bilo v preteklem letu, naj počiva v miru! Z novim letom bodi drugače, napredni duh prešini naše ljudstvo! Dal Bog. da je z minulim letom izginila naša mlačnost v narodnem- oziru, ter stopil na dan sveži, probudni duh. Pristopite toraj; Malonedeljčani. polnoštevilno k našemu bralnemu društvu! Komur tli le še iskrica ljubezni do slovenskega naroda, iz katerega je izšel, pokaže to dejansko, ako postane član društva. Še nekaj priporočam prav toplo: čitajte radi knjige in časnike, da se izobražujete! Posebno vroče priporočam pa tebi. malonedeljska mi mladina, čitaj, čitaj rada in premišljuj pomen čtiva. Ni zadosti da se le čita. ampak vsebino spisov treba premisliti, ker veliko spisov ima za nas neprecenljive zlate nauke. — Nečastno je. a naj pride na dan poročilo dosedajnega knjižničarja, ki pravi: „V preteklem letu prečitalo se je komaj okoli 150 knjig. Po največ čitali so le kaki trije udje. Naj bi rajši naši fantje v času, ko se potikajo po gostilnah itd. čitali, ker bi r.a ta način bistrili svoj um, dočim v sedanjih razmerah mnogokrat gre iz žepa slednji belič, popolnoma po nepotrebnem". Tako nekako glasi se toraj knjižničarjevo poročilo. Sedaj pa krinko z obraza in sodimo se sami! Li ni to dejstvo presramotno za nas? Sramujmo se tega čina in odpravimo letos ta madež! Priznati se sicer mora. da naša knjižnica ni posebno prenapolnjena. a tega je kriva naša mlačnost, naša zaspanost, Zakaj nismo pri bralnem društvu, da bi se lahko knjižnica obogatila na lepih knjigah?
Od sedajnega odbora se pa nadejamo, da bode deloval v vsestransko korist društva.
Naše društvo --obhaja letošnje poletje svojo dvajsetletnico. Sploh j« naše društvo najstarejše v ljutomerskem okraju. Gotovo je to za nas častno, in kaže da so bili takratni naši dedje navdušeni za narodno stvar. Njega ustanovitelji, katerih je sicer še malo. ostali so večinoma še do danes zvesti njegovi prijatelji.
H koncu še opetovano ponavljam prošnjo, da mnogoštevilno pristopite k društvu, da bode ob svoji dvajsetletnici, starosti primerno močno razvito. Vplivni članovi, pridobivajte novih udov! — Dal Bog. da bi ne bile te besede glas vpijočega v puščavi. — ?
—	Križevci. Bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju se pri svojem glavnem zborovanju prisrčno zahvaljuje svojim rojakom, ki se v tujini spominjajo svojega rojstnega kraja: gosp. Ludviku Lederhasu, c. kr. profesorju v Ljubljani, ki je že, odkar društvo obstoji, nam vedno zvest podporni ud in tudi č. g. Jakobu Kosiju, mestnemu kaplanu v Celju. č. g. Mateju Štrakelnu, župniku pri Sv. Petru pri Mariboru in g. J. Mežanu, c. kr. notarju v Marenbere:u. V zahvalo za njihovo požrtvovalnost jim je zadonel trikratni krepki „Živio!" Bog plati! — V novi odbor so izvoljeni: predsednik č. gosp. župnik Jože Weisel, podpredsednik Jože Kosi, tajnik Jakob Štuhec, blagajnik nadučitelj Ant. Herzog, knjižičar Franc Stuhec, odbornika Matija Šlavič in Matija Kosi.
—	Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu priredi v soboto, dne 3. svečana ob pol 8. uri zvečer v hotelu „Zur Stadt Neugraz" programatični občni zbor. Na dnevnem redu je pet referatov. Tov. Kramer: Narodni radi-kalizem (zgodovinski razvoj, temeljna načela). Tov. Lipoid: Vzgoja članov na
temelju absolutne narodnosti in principu samopomoči — cilj našega društva. Tov. Glonar: Svoboda vede in umetnosti; znanost in vera; dvoboj. Tov. Stibler: Naše stališče napram slovenskim in slovanskim društvom in naše naloge napram slovenskemu življu v Gradcu. Tov. Prekoršek: Naše počitniško delo. — Slovanski gostje dobro došli!
Kranjsko.
—	Zavedna slovenska občina je
v Mošnjah pri Radovljici, kjer je občinski odbor soglasno sklenil, da se odpravijo v srenji vse dvojezične table in se nadomeste s samoslovetiski m i. Bi tudi v drugih slovenskih občinah ne bilo napačno!
—	Na ljubljanskem slovenskem odru je gostoval včeraj veliki hrvaški igralec-umetnik Andrija Fijan v učinkujoči Ibsenovi drami: „Sovražnik ljudstva". Dosegel je velik uspeh.
Ponesrečena ženska. Blizu Kočevja so se splašili konji, ki so peljali voz poln drv in na katerem je sedela žena žganjekuharja Melca. Žena je bila v nosečem stanju, je padla na tla, in ostala nezavestna. Ko so jo prinesli domov, je porodila mrtvega otroka. Ni upanja, da bi okrevala.
Kokoško.
—	Roki sta zmrznili pri vajah v Gospi sveti na Koroškem častniku Silvaticiju. Morali so ga prepeljati domov.
—	Angleški kralj Edvard VII.
pride baje, kakor se govori, na Koroško koncem tega poletja. Na vožnji skozi deželo se bo za nekaj dni ustavil kot gost pri dunajskem angleškem poslaniku Göschenu ki ima posestvo Stenice na Koroškem.
Primorsko.
& — Zašito srce. H. Gentilini, delavec v Trstu, je v pretepu ranil 32 letnega delavca C. Cavulija v srce z nožem. Prenesli so ranjenca v bolnišnico. kjer mu je zdravnik dr. Dolcetti odprl prsi ter s 3 šivi zašil srce. Kri so spravili v tok z masažo. Ranjenec se je kmalu zavedel ter spregovoril. Upati je, da okreva. Take operacije še ni bilo v Trstu Caruli je zdaj umrl, dasi so impli zdravniki veliko upanja, da ga ohranijo pri življenju.
— Nogo odrezalo je 251etnemu Egidii Svetičiču v Trstu. Z levo nogo je prišel pod kolesa težko obloženega tovornega voza. Nogo mu je popolnoma odrezalo. »
Tržaškemu mestnemu svetu se jemljejo njegovi posli. Tržaški magistrat je oskrboval doslej posle politično oblasti prve instance in zadeve okrajnega šolskega nadzorstva. Ti posli so se mu sedaj odvzeli in jih bode opravljal na novo ustanovljeni ,.na-mestniški svet tržaški".
Slovanski jug.
—	Bosniški narodni junak Čen-gič umrl. V Foci v Bosni je umrl dervišbeg Čengič, eden najuglednejših Bošnjakov. Bil je iz rodovine Čengičev, katerih ime se opeva v narodnih pesmih, in je bil udeležen pri vseh zgodovinskih dogodkih v Bosni in Hercegovini v zadnjih 40 letih.
—	Stoletnica osvobojen j a Bel-grada. Iz Belgrada se nam poroča: Dne 13. decembra t. 1. poteče sto let, odkar se je Belgrad osvobodil turškega jarma. V proslavo tega imenitnega dne namerava belgradska mestna občina prirediti veliko slavnost, na katero bo povabila tudi zastopnike bratskih mest Zagreba, Sofije in Ljubljane.
Slovanski sever.
Češki župani iz okraja bilovškega in klimkovškega v Šleziji so sklenili vračati vse ne-češke dopise državnih uradov naravnost na deželno vlado. Ako se jim do gotove dobe ne ustreže, se prerušijo vsi stiki z uradi tako dolgo, da uradi občinam popuste, ako bi se pa prel'lo s kaznimi in se taiste celo izvedle, ostavijo vsi župaui solidarno svoje delo, ali pa sploh resignirajo na županstvo. Zgodilo se je to zato, ker so dobili k volitvam v okrajni šolski svet bilovški vsi volilci nemške pozive in to tako pozno, da jih niso mogli vrniti. Zaradi tega se pritožijo na ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev. To se je zgodilo od nemške strani v okraju, kjer so bili izvoljeni sami češki kandidatje. — Nemci so pač isti napram Čehom kakor napram Slovencem, le da so nekje njihovi nasprotniki Čehi, drugje pa Slovenci.
— Shod srbsko-bolgarskih vse-učiliščnikov se je vršil na Dunaju v zndevi carinske zveze med Srbijo in Bolgarijo. Na shodu so govorili slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski vseučiliščniki. ter pozdravljali zmago jugoslovanske misli.
Svetovne vesti.
— Ženo je umoril župan Dam-pierre na FVancoskem. Žena je imela raka in da bi strašnih bolečin} več ne trpela, jo je umoril. Sodišče ga je zdaj izpustilo iz zapora, češ. da je bil v trenotku dejanja zmešan.
Zima v Ameriki. Iz Chikaga javljajo, da razsajajo tam grozni snežni viharji, kakor jih že dolgo ni bilo. Brzojavne žice so večinoma pretrgane, tako da je promet z vnanjim svetom prekinjen. Na nekih progah ustavljen je tudi železniški promet, dočim imajo
vlaki na drugih progah velike zamude. Vihar divja 60 milj na okolu.
Društveno gibanje.
—	„Slovensko delavsko podporno društvo v Celjn" vabi vaše blagorodje na „Plesni ven ček"', ki se vrši v prostorih „Skalne klet i", v soboto 3. svečana 1906. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. za osebo. K plesu svira slavnoznana ,Šoštanjska narodna godba' pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. M a z e j a. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo ..Delavskega doma", se preplačila hvaležno sprejemajo.
—	Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj ima svoje redno zborovanje dne 2. svečana t. 1. ob pol 12. uri dopoldne v navadnih prostorih. -*- Ob 9. uri pevska vaja.
—	Društvo za olepšanje trga Žalec ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto, dne 3. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni g. Robleka v Žalcu. K prav mnogobrojni udeležbi vljudno vabi
odbor.
—	Šmarsko- rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 2. svečana ob 1 uri popoldne v Šmarji pri Jelšah. Razven običajnih točk so na sporedu: Volitve novega odbora in delegatov ter razprava: Naše delovanje in idealizem.
—	Kat. slovensko izobraževalno društvo na Loki pri Zidanem mostu ima 4. svečana ob 3. uri popoldne v gostilni g. Merzela svoj III. letni redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Volitev odbora. 4. Vplačevanje članarine in sprejem novih članov. K obilni udeležbi se vabijo udje in vsi, ki se zanimajo za društvo.	Odbor.
—	Bralno društvo v Sevnici ima
svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 4. svečana 1906 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovega namestnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora, 5. Slučajnosti.
—	Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja ima svoj občni zbor dne 2. svečana po večernicah v društveni sobi. Spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Pregled računov. 4. Volitev novega odbora. 5. Predlogi. Mladeniči in dekleta na noge! Pristopite v obilnem številu k temu za nas prekoristnemu društvu.	Odbor.
—	Bralno društvo v Krizevcih priredi dne 4. svečana t, 1. veselico v gostilni gosp. Hauptmana v Križevcih. Začetek ob 4. uri popoldne s sledečim sporedom. 1. Pozdrav. 2. Pesem: „Slovenec i Hrvat"' (Vilhar) moški zbor.
3.	Deklamacija: Iz potujčenega Srema.
4.	Pesem: „Slovan na dan"' (Volarič) mešani zbor. 5. Slavnostni govor. 6. Pesem: „Zaostali ptič"' (Aljaš) mešani zbor. 7. Igrokaz „Slepega pevca zaklad" v treh dejanjih, 8. Pesem: Venček narodnih pesmi (Kimovec) triglasni ženski zbor. 9. Šaloigra „Trije tički". — Čisti dobiček je namenjen za ubogo šolsko mladino in društveno knjižnico.
—	Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju ima svoj redni občni zbor na Svečnico 2. svečana popoldne ob 2. uri na domu predsednika. Spored: Pregled računov, volitev novega odbora. K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
—	Čitalnica v Ljutomeru ima
svoj redni občni zbor (XXXVII.) na Svečnico t. j. 2. svečana ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. Fr. Seršena z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje naše „Čitalnice"	odbor.
Spretnega
stenografa
ali pa
solicitatorja
sprejme takoj
dr. R. P i puš, odvetnik v Mariboru. («sj 3-3
,!M) Dober postranski '-1
zaslužek
dobi vsaka oseba (tudi dama) v vsakem tudi najmanjšem kraju na Slovenskem proti neznatnemu pismenemu opravilu. Gg. učitelji, trgovci, obrtniki in občinski tajniki imajo prednost. Ponudbe na upravništvo
tega lista pod šifro:' „PISMENO OPRAVILO".
se išče kot vzgojiteljica k štirim otrokom, kojih dva sta šolarja. Sprejme se le Slovenka.
Naslov pri upravništvu.
(96) 3—1
HHHBh]
F
Slovo.
na
Ker mi ni bilo mogoče se pri svojem odhodu povsod osebno posloviti, podam na tem potu vsem svojim blagim prijateljem in znancem, roko; zahvaljujem se jim za njih ljubo naklonjenost moji hiši skozi vseh £h> let mojega mučnega tlela n Jurkloštru ter jim kličem pr esréni: „z. Rogom11.
MARIBOR, dne -J9. porosinca 1906.
M. HVALEČ
fj0	(95) 1	V
m m im ' * * i " i * *
Kupujte narodni kolek!
jtoprodaj jc
mlinska in žagna oprava
popolnoma nova. šele tri leta v rabi. (Naprodaj je radi prepovedi železniške uprave). — Proda se po zelo ugodnih
. pogojih. (63; io-6 Naslov pove upravništvo „Domovine,,.
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. VOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na jtar in elektrik«, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolo-lodvorska ulica.
(64j 67-6
ležeče oli glavni cesti v znano lepem kraju, obstoječe iz velike gosposke hiše. katera Iii bila tudi primerna za gostilniško obrt, ker je takoj preko ceste veliki znani št. .lernejski živinski semenj 4 krat na leto. za izletnike pripravna radi lepega vrta pri liiši. z velikimi gospodarskimi poslopji in kletmi: liri posestvu je mnogé zemljišča, obstoječega i/, dobrih njiv. travnikov, velikega kostanjevega Joga. kakor tudi velikega gozda v gorjancih. — pol ure od Št. .Tar-neja oddaljen lepo ležeč novonasajen vinograd z zidano hišo. lepo kletjo in veliko stiskalnico (prešo)
Radi rodbinskih razmer, katere so nastale vsled smrti, prodaja se to posestvo, katero je v jako dobrem stanu iz proste roke po nizki ceni 70.000 K. Pismena vprašanja naj se stavijo:
I
IC, moril
Schilerjeva cesta ) Štev. 14. — ali:
IKEIiä 1112, ST. mm, Dolenjsko
istotam more sc tudi osebno poizvedeti in (841	posestvo oglodati.	3 -2
Priprave za valjanje perila (valjarje)i - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon> = štrukcije daje =
i\

Mrtvo perutnino, surovo maslo
kupi v večjih količinah
A. SCHANI L, Dunaj XVII.
Hauptstr. 67.	Pošt. hr. konto 885.365.
(73) 20-5
5555555555555555555555555555
Razpisuje se
i Blagajnice
« pred ognjem in vlomom
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ !.. Wipplingerstrasse 29.
nest« okrožnega
zdraVnitja
pri Sv. Barbari v Hal. sod. okraj Ptuj. Stalna plača 1468 Iv. Prošnje je pošiljati sanitet. okrož. odboru pri Sv. Barbari v Hal. do I. sušca t. I.	(90) 3—-2
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-35
II
Vabilo
na
redni občni zbor
„Posojilnice v Vojniku",
pegistpovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bodo vršil
v nedeljo, dne 11. februarja 1906 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni
s tera-le dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva,
2.	Čitanje revizijskega zapisnika.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Sklepanje o uporabi čistega dobička,
5.	Volitev odbora,
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Predlogi.
VOJNJJC dne 28. prosinca 1906.
i97) 1
Za lovce!!!
V bližini Celja, v i/redno udobnem revirju se
odda meseca aprila
4 — 6 divjih petelinov
(98)3-i po dogovoru v streljanje.
Kje? pove upravništvo „Domovine",
H kupuje H
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati.
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-33