~3h 105 <<~ Pomladne pesmi. i. Rozica pod zemljo spava, *Nic ne boj se, Ijnhka moja, pa ji ličcca blede, jaz sem prišel le iskat; ah, ta zima, dolga zima, solnce me je sem poslalo — kdaj li bo je konec že? zunaj biva ze pomlad!* V domek solncni žarek pridc In zardela v lica sneina in poljubi rozico, in ga zahvalila je ¦— pa tciko je nepopisno pa črez noč v obleki pražnji strah bilo uboiico '. v lepi svet priklila je. 2. Vesna, dehlica ncbeika, Tisti hip poljube gorke hodi po poljani širni, vsipljejo ji solnčni žarki, in besede čudosladke in v vonjavah tisoierih ttsta ji sepečejo: roze k nji se nagnejo. »Selnček, kje so tvoji zarki, Ptičke drobne priletijo, Ijubljene cvetice tvoje, sedajo ji v laske zlatc, kje sle, piicke, moje ptir.ke? — sedajo na rame bcle — Jaz sem zalostna! jo tolaiijo, Pesmi pevajo ji sladke, ona pa jih sluša, sluša, in nasmehi čudosladki ji na licih plavajo . . . 3. Tavi po polju, sirnem polju Tisii cas vzdrhiijo cvctke: leta mi metuljček mlad; i>Mc imamo gaf pa mi toii, pa mi tozi: K nam samo, mttiiljček, pridi, *Mene nikče nima rad! pa ti damo gaf« Tam iz dalje ze prihaja, In v naročje svoje mehko ak, ta hladna noč; lilija je vzela ga strah mi polni srce mlado: , iu z odejo sneznobelo vzame mi iivljenja moč ... je odela ga. Zavetišče tilio, mirno — Tam je spaval in tam sanjal kam naj idem ga iskal? vso je hladno noč; Naj ga proszm, ne dobim ga, v roznem jutru z dihom svojim ko me nihče nima rad! —« zbudil ga jc maj cvetoč. 4- 7am na poljani roiice sanjajo, v sapici nočni glavice sklanjajo sredi prclepc pomladne noči. Nočni metuljcki k njim prikileli, v mehka naročja jim glavice deli, rozice pa se branile so. " O, nič ne bojte se, rožicc miljcne, z metuljčki nočnimi bodite vsmiljene — bratci podnevni o tem ne zvedo! . . .« Glavice nagnile in obmolčalc vse, meiuljčkom nočnim tiho se vdale vsc in jih poslušalc sohnih oči. — Pozno, že pozno se poslavljali so, oj, in metuljčki, to se smejali so, ko so odhajali vsak na svoj dom ! Ivo Danič