Št. 64 V Gorici, v četrtek dne 9. junija 1910. Tečaj JfcL Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiijana: vse leto . , 15 K % „ ... 10 „ V, „ . . .5» : Pos^e^šjev^k|ršfanejCf^OVHr.» V Gorici se pfocfaja *„ScflSaa v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje* izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v let« ^Vozni- red Že-leznfe, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine 8e ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uroduištvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. na deSBO. Upraviiištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta. '— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. TsUfon it. 83. — „Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Naša sedanjost in naša bodočnost v Egiptu. (Piše A. Gabršček). (Dahe.) III. Zase' bi veliko predaleč, ako bi opisoval vse svoje informacijske korake, pogovore in dogovore z vsemi možnimi krogi v Aleksandriji, Kajiri in celo v Lo-xoru. Zavezan sem tudi do prav velike obzirnosti, da ne spravljam v javnost mnogoterih imen i i podrobnosti], ki so mi prišle pred oči. — Zato na tem mestu poročam o teh rečeh le v glavnih potezah, toda v polnem obsegu o doseženih rezultatih. Ob prihodu v Aleksandrijo sem takoj posetil voditelje Slovencev in Hrvatov, katerim sem na kratko poročal o svoji nalogi v Egiptu. Bili so presenečeni, vzra-doščeni, navdušeni. Dali so mi premnogo migljajev, od katere strani naj previdno potipam tega in onega. Ogledal sem si Azil Franca Jožefa, poučil se o njega namenih in pomenu za našo naselbino in si zagotovil, sodelovanje v naši nameravani organizaciji. — Tudi pri avstrijskem konzulu Gyorgyey-u sem se oglasil že ob prihodu, dasi še ni imel navodil od glavnega konzulata v Kajiri. Zato pa je bi! ta ošabni Madjar prvič jako nepristopen. Iz njegovih besed je donelo, kakor da hočemo z novo organizacijo očitati konzulatu nedelavnost in nebrižnost. Hvalisal je delovanje konzidata in avstrijske Bene-ficenze itd. — Ali videl sem, da je ta človek naša velika nesreča na tako važnem mestu. Madjar od psta do temena je kazal srce najprej svojim »Landsleute« (in Slovenci so mi pravili, kako bogato je podpiral vsakega madjarskega potepuha, ki se je slučajno zgubil v Egipt), ni pa poznat uiti po imenu prav veljavnih in imo-vitih Slovencev. Ako je konzul v takem mestu, kakor Aleksandrija, količkaj na mestu, tedaj mora osebno poznati vsaj glavne člane naše kolonije, ki vendar ni štela nad 5(K)0 glav! — O avstrijskem konzulatu so mi bridko tožili tudi Nemci in Lahi, da ne razume svoje naloge; zato pa se Avstrijci, ako potrebujejo kakega posredovanja z egiptskimi oblastnijami, zatekajo k nemškemu ali Italijan-s k e m u konzulatu. Enako je moral storiti tedaj v Egiptu potujoč urednik dunajskega »Kikeriki«, ki je silno zabavljal na avstrijski konzulat. — Skratka: videl sem, da je tu potrebna korenita preinem-ba v sistemu in osebah. V svojih poročilih na merodajna mesta v domovini nisem zamolčal teh svojih opazovanj. V Kajiri sem pa v malo dneh dosegel popoln vspeh. Na generalnem konzulatu sem imel dve konferenci; moj načrt je bil sprejet v polnem obsegu in izdana so bila navodila konzulatom v vsem Egiptu, kako stališče jim je zavzeti, ako se oglasim pri njih. — Še prav posebno navdušen za moje načrte je bil konzul (v K. ima Avstrija generalni konzulat in konzulat za Kajiro posebe). On je apeloval name, naj ne podcenjujem Kajire, češ, ta ni manjše važnosti, nego Aleksandri>a in da treba vsaj istočasno v obeh mestih poklicati v življenje tako lepo zasnovano organizacijo. Zagotovil mi je polno sodelovanje konzulata. Dejal je, da naše podporno društvo z vsemi njega postranskimi cilji bo smatral za — izpopolnitev konzulata. Namignil je, da bi utegnili dobiti u-radniki našega društva naslov in značaj konzularnih uradnikov, to pa zaradi njihove osebne varnosti, da se toliko bolj navdušeno posvetijo svoji nalogi. — Dal mi je mnogo prav dragocenih pojasnil o razmerah v Kajiri, kam naj še grem, kako naj razlagam cilje svoje misije v Egiptu itd. Bil sem še na petih drugih krajih in dobro opravil. Posebno dobro s šefom policije. Umeje se, da sta me jako zanimali dve avstrijski ustanovi v Kajiri, to sta: 1. »Societa di Bcncficenza Austro-Uuga-riea in Cairo« iu »Ospedalc Austro-Uu-garico Rodolfo di Cairo«. (Uradni jezik a v s t r i j s k i h obiastnij in korporacij je ...... italijanski!!) »Beneficenza« je bila ustanovljena 28. febr. 1892. Podpira a.-o. državljane v slučajih nesreče (da cause fortuite), ne pa v slučajih nerednega življenja (vita di-sordinata cd oziosa). V prvi vrsti podpira člane, pa tudi druge v r e d n e osebe, naj-zadnje one, ki bi lahko bili člani, pa so to opustili.(!!) —- Društvo ima svojega zd r a v n i k a in I e k a r no, poskrbi tudi vse potrebno za bolnike (a riepvcrare gli ammalati). Je pod patronatom c. iu kr. konzulata. Bolnišnica »Rodolfo« je bila'ustanovljena ob dohodu cesarjeviča R. v Kairo 1. 1881., otvorjena pa je bila ob cesarjevem jubileju 2. dec. 1888. — Gla' .)i dar za u-stanovitev je dala hiša Jacub Cattui bey; veliko je zložila a.-o. kolonija in nekaj je došlo iz Avstrije. --- Sprejemajo se bolniki brez razlike veroizpovedanja. »zagotavljale jim polno prostost vesti in bogo-častja«. — Bolnišnico vodi Beneficenza. -- Bolniki plačujejo: I. r. P. T. AU, — II. r. P. T. 25, — III. r. P. T. 10. (P. T. Piastcr Tarif 24 v). Bolniki morajo plačati vsaj za 15 dnij naprej. Beneficenza pa ne plača za bolnike, katere ona pošlje tjc. — Beneficenza ima krasne dohodke, ker je veliko bogatašev, ki ob raznih prilikah (jubileji, obletnice cesarjevega rojstva, vladanja itd.) dajejo kneževske darove. — Z našo organizacijo bi bila Beneficenza jako razbremenjena, zato pa bi velik del njenih dohodkov prešlo v naše društvo. (O tem pozneje še nekaj.) Ko sem si zagotovil v Kajiri odobre-nje iu sodelovanje vseh merodajnih čini-teljev (tudi nemških in angleških), sem se vrnil v Aleksandrijo, kjer me je čakala glavna naloga, kajti — tukaj bi brezdvo-mno pričeli, tu bi bila naša centrala. Z zastopniki slovenske naselbine sem imel več sej;,dognali smo temeljna določila za pravila — podpornega društva. — Za podlago so mi služila pravila treli italijanskih društev (italij. državljanov, v katerih pa so tudi avstrijski Italijani). To so: 1. »Societa di mu tu o soceorso fra gli operai italiani in Allessandria d' Egitto«, (ustanovljeno že 1. 1862.), — 2. »Associa-zione italiana di mutuo soceorso«, (1. 1905.), — in 3. Societa italiana del Risor-gimento in Allessandria d' Egitto (I. 1905.) Vsa ta društva so mi dala povsem jasen upogled v organizacijo, kakoršna mora biti in tudi: kakoršna ne bi smela biti za -~ avstrijske "državljane. Bil sem v vseh društvenih prostorih (pa še v treh drugih) hi videl, kako vroča italijanska kaša se tu kuha. Vse stene so bile oblo- žene s slikami in reki, spominjajoči Italijo, nično prostost in bodočnost, njeno vojsko, mornarico, Garibaldija, Mar/nija, Cavourja itd. — In v teh društvih so doma tudi Italijani iz Avstrije, ne da je avstrijski konzulat le enkrat pomislil na to, da -— tako ne sme zanemarjati nobena država svojih državljanov T.' In otroci hodijo tudi v šole s takim duhom prepojene! Kar sem videl v teh društvih dobrega, sem vse sprejel v pravila našega podpornega društva, oziroma v tihi načrt bodočega dela v okvirju naše organizacije, (kateri bi bili pritegnjeni tudi avstrijski Lahi, sploh v s i avstro-ogerski državljani, med katerimi pa naj bi naši rojaki ohranili prvenstvo —večin e!). Naši rojaki so dobro razumeli velikansko važnost, ki bi jo imela za nje in za vse Slovence nova organizacija v Egiptu. Sklenili so, da se je oklenejo z vso silo, tako, da bi si znali ohraniti ugled in veljavo •-- večine. V pravilih bi jim bila odprta vrata do take veljave. Oglasil sem se tudi pri duhovniku za slov. naselbino P. Snoj u. Odobraval je vse načrte, ali videlo se je, da me je gle-d .1 le skozi klerikalna očala iz domovine. Zvezo z zavodom Asilo Eraneeseo Giuseppe smo sprejeli kar v pravila. — Ta ii/il je bil ustanovljen ob jubileju leta 1898. Namen mu je:___»di ricoverare le domestiche di nazionalita (?!) austriaea cd ungherese in rieerca di servizio al lo-ro arrivo in Allessandria o gia qui dimo-ranti e trovantisi temporarialmente senza impiego, di collocarle iu servizio, e di as-sisterSe in caso di malattia«. — Ta zavod je imel takrat že lepo hišo in je bil v pogajanjih še za jedno. Našemu društvu bi bil v polni meri na razpolago: najbrže bi dobili tudi društvene prostore brezplačno. Podrobnejša določila so bila prepuščena poznejšim dogovorom. Tudi konzul je bil popolnoma našega mnenja. (Pride še.) faroji svoje starine! Vsak, četudi ne ravno visoko izobražen človek, ima do stvari, ki so jih rabili njegovi predniki, njegovi stariši, neko posebno spoštovanje. Dosti takih slučajev nam je znanih iz zgodovine, dosti jih vidimo še danes. Kako tupatam še varujejo kako staro orodje, katero je rabil še pokojni ded ali praded! Tudi pri nas na Slovenskem imamo take slučaje in ravno na Goriškem se še naleti tupatam kmetica, ki hrani še kako staro majoliko, katero je kupil še njegov praded. Ta lepa navada pa je žalibog večinoma izginila. Kriva je temu dosti industrija, ki izdeluje dandanes vse polno pisanih in lepo slikanih posod v živih, kričečih barvah, katere ljudstvu bolj ugajajo kot starejše mirne in zato tudi kupuje to novo robo, staro pa zametuje. Enak slučaj je tudi z n a r o d n o pesmijo. Koliko lepih starih pesmi je izginilo že iz ljudstva, ker so stare in prišle so na njih mesto tuje, kosmate popevke, ki žalijo čustvo in uho. Dosti, dosti starih pesmi, tudi cerkvenih, je tako lepih, da se človeku milo stori pri sr-u, če jih sliši. N. pr. »Bom šel na planine« ali »Snoč po noči je slanca padla« ali pa ona stara božična »Oj kje ste bli, pastirci vi«, katero je pela po cerkvi cela občina. Takih narodnih Božičev človek ne pozabi nikoli., Kakor sem že gori omenil so pa med -narodom tudi driige stare"stvari., ki >•¦. tudi potrebne ohranitve." Naj tu naštei>-'u nekatere take podrobnosti. Važno je vse staro posodje. Zelo imenitne so stare ma-jolike, stari krožniki, skledice in druga taka oprava. Tupatam se dobi na ognjišču še jako lep zaglavnik (tudi kozel, lisica imenovan), ki ga je izdelala roka starega vaškega umetnika. Razun tega imajo po nekaterih hišah' stare slike iz davne pVe-teklosti, ki jih nikdo več ne ceni. Stare omare in skrinje z,rožami se še dobijo, le žalibog naši mlajši vse rajši imajo moderno izdelano pohištvo iz mesta, kot pa svoje domače Velike važnosti so stare nošnje, stare obleke. Tu je treba shraniti vsako stvar,-ki se le dobi. Stare avbe in peče so že redke, ker so jih naši ljudje največ prodali tujcem, tako da pri nas kmalu ne bomo več vedeli, kako so se oblačili naši stari. Poštenih irhastih hlač, črevljev z goleni-catni in starega telovnika s srebrnimi gumbi človek skoro več ne vidi pri nas na Goriškem. Vse je moderno, vse po mestno. Poleg tega so naši predniki nosili na oblekah dokaj vezenja v barvah in zlatu, kot je to še pri drugih Slovanih. Zato so velike vrednosti stari kožuhi z rožami, stare »štikane« rute in podobne stvari. Naši stari so bili tobakarji in kot taki • so rabili razno kadilno orodje. N. pr. cedro, kresilo, robo, mehur za tobak itd. —' Vse to je zelo redko. Malo mlajših še kaj ve o kresanju in zato je potrebno, da se take stvari ohranijo, da jih tudi mladina vidi in se pri tem uči spoznavati in spoštovati svoje očete. Naš narod je od nekdaj ljubil godbo in petje. Naši pradedje in dedje so gotovo imeli kake posebne inštrumente, kateri so se pa dandanes večinoma poizgubili. Če se še kje dobijo kake stare piščali, citre ali kakov oprekelj je to za nas toliko bolj zanimivo. V goriški okolici ali na Tolminskem je gotovo še tupatam kaj dobiti, kar je v tem oziru važnega in zanimivega.' Včasih se dobi po kmetih tudi kako redko orodje, ki ga pozna samo en kraj. Take stvari so ravno tako znamenite kot kaj drugega in tudi lovska orožja in stare puške niso brez pomena. Razun teh malih predmetov so pa važne tudi cele stavbe, hiše, kozolci, veliki uhodi (portom) itd. Take stvari je seveda težje spraviti v kakov muzej, zato pa se jih fotografira ali nariše, tako da si to potem lahko vsak ogleda. Tupatam po deželi so tudi stare znamenite kapelice, znamenja ali pili, ki imajo včasi dokaj vrednosti. — Take stvari je treba obvarovati pred razpadom, ne pa jih kvarit: s predelavanjem in prezidavanjem. To bi bile približno stvari, ki se nahajajo med našim ljudstvom. Morda bi vprašal kedo, zakaj to pač naštevam? zato, da se ljudi opozori na važnost takih stvari, zato da ne bodo teh naših slovenskih predmetov prodajali ali darovali našim narodnim nasprotnikom. Vse te stvari so važne. Mo>-da nimajo nikake praktične vrednosti več, a naši potomci morajo vendar dobiti za nami dokaz našega dela, naše kulture. In mi hočemo videti, kako so živeli naši očetje, kako šo se oblačili in kako stanovali, Slabi sinovih-bi bili, če bi nas to ne zanimalo. ;.,»,•,;¦/ ; ; - Zato opozarjam, še enkrat naše izobražence, po. deželi, naj. si vzamejo k-srcu teh Čar navodil, naj pazijo na take stvari, ki sem jih imenil in naj tudi ljudstvo .opozo- rifo* riato&erta" mesec se vstanovi v Gorici »Muzejsko društvo«, "ki bo skrbelo za vsa potrebna navodila. Predpriprave so že vse končane, pripravljalni odbor že deluje, in po ustanovitvi društva se raztegne delovanje tudi po deželi. Opozarjamo že sedaj, da se bodo v vsakem večjem kraju vršila tudi tozadevna predavanja, kjer se bo ljudstvu še bolj razjasnilo, zakaj jih ne smemo uničevati, prodajati tujcem ali pa kvariti. Vsi ste vabljeni na deio, ki se zanimate za te stvari; vsak je dobrodošel, bodisi darovalec, bodisi delavec. Nikdo se od sedaj ne sme več izgovarjati. Češ sem dal tujcem, ker nisem vedel za slovensko društvo. To ne veija več. Slovenski muzej se ustanovlja, vse kar je primernega tedaj hranite za naš pravi narodni muzej, ki naj bo kazal svetu kulturo in omiko goriških Slovencev. d. b. Izb orne so Pekafčte, to se priznava a te tedaj ako so pravlilno pripravljen", Uaroši si vsaka kuherioa in gospodinja kuharsko knjigo, ki jo vttobi mstonj pri Prvi kranjski tovarni testenin v It. Bistrici. Deset zapnvedi a ljudskem Štetju za obmejne Slovence. 1. Priglasi se edino le k svojemu materinemu jeziku slovenskemu! 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj občevalni jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi ih svojega naroda! 5. Ne ponemči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje vaših očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, k! zahteva zase enakih pravic! DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Kostanjevice. — (Odgovor na v-prašanje). — Veselica društva »Zora« se je imenitno obnesla, zato ker ni bilo ne pretepov, ne joka ne žalosti potem, in to ravno jezi dopisnika v klerikalnem listu. Pfuj, podleži! Sedaj pa, kako so se obnesle vsaki-krat Vaše veselice! I. Kako je bilo takrat pri Boštjanovih z ubogim bičarjem lahom (Diobonino)? Pristni klerikalci, kolovodje, so ga stepli in z nogami teptali, da so ga morali peljati v bolnišnico, koliko je bilo Joka drugi dan zvečer, ko so prišli orožniki in one vklenili?! Kaj je bilo pa lansko leto meseca julija pri piesu klerikalnega društva, zavarovalnice goveje živine? Strah in-groza, ko so dva mladeniča skoro razrezali, so jim zadali smrtne rane. Kako razburjenje je bilo v vasi, koliko žalosti in stroškov prizadetim družinam. Dokazi resnice dobijo se na pristojnem mestu. Take nasledke veselic smatra gospa Rezi za »Ojoj«!H — Kaj ne gospodje Toni, Riko in Pepo? Ali res ne gre pri Slovencih brez bobna? — Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine in 25 jubileja naše družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija so v skrbeh, da orez bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata | srca prijateljic in prijateljev naše ljubljene reševalke smo brez bojazni. Toliko se bo že poskrbelo, da prodre v sleherno vas glas, da se zbira dne 3. julija v Ljubljani , vse, kar resnično narodno čuti. Pripravljalni odbor pa bo zopet storil vse, da bodo obiskovalci velike ljudske veselice očarani, da se bodo še v poznih letih z veseljem in ponosom spominjali, da so tudi prisostovali narodnemu slav-Iju, kakoršnega najbrž niti Ljubljana še ni videla. Nemško časopisje je bobnalo tedne in tedne, da je gnalo par tisoč Nemcev k 30 letnici »Schulvereina«. Ravno v tem pa se hočemo Slovenci razlikovati. Na našo jubilejno slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slov. pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužni družbi-rešiteljici. Družba sv. Cirila in Metoda. Goriška ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda prosi vse podružnice sv. C. in M. na Goriškem, da NEMUDOMA skliceio sejo in odgovorijo na okrožnico uledeVslavlja v Ljubljani, da bo odbor vedel, kaj ukreniti. Domače vesti. Dopolnilna državnozborska volitev v Gorici. — Narodno-napredna stranka se po sklepu izvrševalnega odbora ne udeleži dopolnilne državnozborske volitve v Gorici dne 26. t. m. Somišljeniki naj se torej omenjene volitve vzdržijo. Veselica združenih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici v nedeljo »pri Jelenu« prične ob 5. uri popoldne, to pa z ozirom na kolesarsko dirko. Pevci pevskega in glasbenega društva nastopijo zvečer krog 8. ure. — Pričakuje se naj-obilnejše udeležbe. Za Ciril-Metodovo veselico, ki se bo vršila v nedeljo dne 12. t m. pri »Zlatem Jelenu« v Gorici, so darovali: G. Franc Ostan iz Bovca bovški sir, gč. Pirjevec ša-tulo (nož in vilice), gospa Blažonova, soproga žel. uradnika, svilnato ruto. Srčna hvala! Nadaljna darila sprejemajo gg. odborniki in odbornice obeh podružnic. Umrla je v Gorici gospodična učiteljica Amalija Murovec v cvetu let. Pogreb je bil danes popoldne. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Občinske volitve v Gorici. — Drugi razred je volil včeraj. Tzvoljeni so: dr. Henrik Thomann, sodnik, z 218 glasovi, odvetnik dr. V. Češčuti z 214 glasovi in veletržec Anton Orzan z 207 glasovi. V Kanalu prirede goriški igralci pod vodstvom gos. Novinskega veseli večer v nedeljo 12. t. m. ob 8'/2 zvečer v hotelu »pri. zlatem levu«. Na vsporedu: burke, prizori, petje. Po predstavi prosta zabava. Kanalci, ne zamudite te prilike in prihitite vsi! Toli zaželjenega vodovoda Gorica še vedno nima. Ko se je goriški mestni svet končno odločil za napeljavo vodovoda iz Hublja, so razglašali, da v 3 mesecih bo vodovod že napravljen. Tudi neka interpelacija je bila v mestnem svetu, kaj je z vodovodom. Rekel je župan, da je vse v najboljšem teku ter da dobimo kmalu vodo. Pa še ni nič. Sedaj pisarijo po »Cor-rieru«, da je krivo namestništvo, češ, da pri namestništvu ležijo rekurzi nekaterih interesentov glede vode iz Hublja, in sicer že več mesecev, da je načrt jzdelan jtd......Nam se pa zdi, da je kriva le tista sloveča počasnost in nebriga za tako važne reči na goriškem magistratu. ". Porotne razprave. — Včeraj se je imela vršiti razprava proti »Corrieru« na tožbo znanega socialnega demokrata Fr. Milost, uslužbenca pri. okr. bolniški blagajni v Gorici. »Corriere« mu je očital razna nečastna dejanja. Branitelj »Corrie-rov« dr. Biasotto je predlagal nove priče, tudi hoče še poizvedovanj, na kar je sodni dvor preložil razpravo na prihodnje zasedanje. Klerikalni visokošolec neki Virgilij Sček, ki je dobro plačan od klerikalne stranke, hodi okoli ter »predava«, to se pravi - h uj s k a. Povedali smo že, kako hujska proti učiteljstvu. V nedeljo pa je hujskal v Solkanu proti družbi sv. C. in M.; povspel se je do skrajne nesramnosti, da jo »liberalci« izkoriščajo strankarsko... Ta mož je bil včasih naprednjak, ki je pridno nabiral za družbo sv. Cirila in Metoda takrat, ko je bila po njegovem že »v liberalnih rokah«. Ali časi se spreminjajo in ljudje v njih. Kakor vabi pastir kozle s soljo, tako vabijo klerikalci lačne blaga in slave s kronicami; za njimi gre ta in oni, šel je tudi Šček! Lepi ljudje, krasni značajiT Nov avstrijski državljan. — Črkosta-vec, laški podanik' Alfredo Callini si je pridobil pristojnost v občino Mošo ter je bil pretekli teden po običajni prisegi upi-san med avstrijske državljane. Callini je predsednik tiskarskega društva in okrajne bolniške blagajne v Gorici, socialni demokrat in sovražnik Slovencev. ¦— »Gazzetr tino« piše glede tega novega avstrijskega državljana: To je čudovito: neodrešeni se hočejo rešiti, odrešeni hočejo postati neodrešeni; mora se reči, da nikdo ni zadovoljen na tej zemlji. — Callini živi sedaj komodno v Gorici kot brezposeln tiskar, kot tak dobiva podporo, kot predsednik'] okr. bolniške blagajne plačo. No, lepo si zna pomagati ta tujec v Gorici! — V kaki drugi državi, v prvi vrsti v Italiji, bi takega moža, ki je imel ob Ferrerjevi smrti tak govor, da bi bili Avstrijca, ako bi bil tako govoril kakor Callini takoj zaprli in potem izgnali, ali Callini je postal sedaj avstrijski državljan. V Avstriji gre laškim podanikom mnogo boljše nego v Italiji. Zato pa tako silijo sem čez mejo. »Gorizia irredenta che attende«. — V nedeljo je bilo živahno v laškem Vidmu. Med drugim je bil tudi obhod v proslavo »1000 junakov« iz bojev za zedinje-no Italijo. V obhodu so bile razne zastave, med njimi tudi jedna iz Gorice z napisom:. > Gorizia irredenta che attende«. (Neodre-šena Gorica, ki čaka.) — Taki-le irreden-tisti so posebni benjaminčki avstrijske vlade. — Saj vemo, kaj so že vse počeli v Italiji, pa vendar postajajo taki ljudje brez težave c. kr. možje v Primorju. — Še potuho jim daje vlada; umevno potem, da se širi irredentizem. — Za Slovane v Primorju pa irna vlada na ljubo takim »zvestim« državljanom, le zatiranje! Taki grehi se bodo še bridko maščevali! Pošta na Dobrovem. — Poštni urad, ki se je nahajal sedaj v Biljani v Brdih, je premeščen na Dobrovo; obsegal bo tudi Medano s frakcijami. V Sočo je bil skočil blizu Stračič neki delavec iz tovaren v Stračicah. To je videl vojak Virgil Štefani ter skočil za njim in ga potegnil iz vode; bil je pri tem sam v smrtni nevarnosti. Občinsko kopališče v Vipavi. — Občina Vipava je zgradila na svojem obsežnem zemljišču pri vili Ana ob državni cesti tik pred trgom, po katerem se vije potok »Gacka«, krasno občinsko kopališče z velikim kopalnim in plavalnim ba-sinom ter moderno prirejenimi kabinami. Kopališče, ki ima 700 m- prostora, je krog in krog obzidano in tako urejeno, da bo v vsakem oziru zadoščalo vsestranskim željam posestnikov. S kopališčem je združena občinska restavracija, ki je nastanjena v vili Ana tik kopališča. Tu se bodo točila pristna vipavska vina, pivo in druge krepčilne in hladilne pijače. Skrbelo se bo za dobro kuhinjo, za izborno in točno postrežbo in za primerno nizke cene. V vili Ana bodo na razpolago sobe za prenočevanje. Okolu restavracije je lep vrt za točenje in senčnat park, ki se razteza daleč gori za kopališčem. Po parku je zadostno število klopi za odpočitek občinstvu. To novo zgrajeno kopališče se slovesno izroči svojemu namenu dne 12. t. m. — Vipava nudi turistom in izletnikom še mnogo drugih znamenitosti. Občina je u-godiia že!; občinstva glede kopališča. Ali res? — Govori se, da se zgradita v rihemberški občini 2 tovarni ter da se priseli iz Nemčije okoli 40 družin, seveda nemških, na svet, pred kratkim nakupljen. Ali je res to?! Z biciklja je padel 19 letni Gvidon Budigoj v Dolenjah ter si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Javni ples se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. v Prvačini v prostorih restavracije »Pri Petelinu« na postaji. Priloga. — Danes smo priložili vsem naročnikom »Slovensko gospodinjo«. List izdaja kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani. To slovensko tvrdko priporočamo najtopleje vsem našim gg. naročnikom. $oIRa-v*no vtaka.se/tudi uljudho naproša vsa bratska kolesarska in športna društva za sodelovanje ob času dirke za varstvo. Javijo se vedno novi dirkači tudi izven Primorskega za cestno dirko iz Ajdovščine do Gorice in iz Mirna do Gorice. Prihodnjo nedeljo obeta biti velik športni dan, kajti čim bolj se bliža prireditev, tem večje zanimanje se vzbuja za njo. Kolesarsko društvo »Zarja« na Ajševici se udeleži korporativno kolesarske slavnosti bratskega društva »Danica« ter vabi vse gg. člane, da sodelujejo ob času dirke na Ajševici dopoldan; opoldne odhod iz društvenih prostorov na Mirensko cesto. Kolesarsko društvo »Brda« na Bobrovem naznanja vsem gg. članom in jih naproša, da se v obilnem številu udeleže v nedeljo bratske slavnosti društva »Danica«. Odhod iz društvenih prostorov ob 7. uri zjutraj. Kolesarsko društvo »Soča« v Koj-skem naznanja, da se udeleži bratske slavnosti društva »Danica«, ter se naproša vse gg. člane, tla se v obilnem številu udeleže. Odhod točno ob'7. uri zjutraj izpred društvenih prostorov. Politični pregled. Poslanska zbornica je sprejela včeraj predlogo glede povišanja eksekucije prostega zneska iz službenih prejemkov, plač iti pokojnin v smislu predloga pravosodnega odseka. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo glede uporabe skupne armade pri ogrskih volitvah ter rekel, da kakor dosedaj o enakih prilikah, se je tudi takrat porabilo čete avstrijskih korov za vzdrževanje reda, ker same ogrske čete niso zadoščale. To je pa dovoljeno na podlagi vojnega zakona. — Zbornica je vsprejela v drugem in tretjem čitanju po kratki debati zakonski načrt glede dvig-nenja odredbe obrtnega reda radi prelom it ve pogodbe. — Pos!. Korošec je na to predlagal, da se o odgovoru na interpelacijo glede vporabe čet pri volitvah na Ogrskem otvori debato v jutrišnji seji. — Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo v tem smislu, da čete niso na Ogrskeirt storile drugo nego to, kar je bilo tam v navadi. Avstrijski javnosti je pa treba enkrat pojasniti, kaj imajo naše čete tarn po navadi opraviti. Predlogu se je pridružil tudi poslanec Šramek. Pri glasovanju je bil Korošcev predlog sprejet z 99 proti 88 glasovom. Laška pravna fakulteta. — Baron Bic-nerth je laškim klerikalnim poslancem Conci-ju, Gentilli-ju in Bugato-u, ki so ga prišli interpelirat v stvari vseučiliškega vprašanja, povedal ha ves glas, da vlada ne odneha na noben način od stališča, da laško vseučilišče ne sme v Trst. Bie-nerth je tudi rekel, da ko bi se večina poslanske zbornice izrekla za Trst kakor sedež, vlada že poskrbi, da bo tak zakonski projekt odklonjen v gosposki zbornici!! Velevažna zmaga v proračunskem odseku. — V proračunskem odseku se je 7. t. m. doigral velevažen dogodek, ki je velikanskega pomena za slovensko narodno stvar. Poslanec dr. Ploj je stavil predlog, naj vlada izvaja § 27. statuta najvišjega sodnega dvora v vseh pravnih zadevah, o.katerih se je v I. instanci razpravljalo v slovenskem jeziku, to je, da mora najvišje sodišče izdajati sodbe o slovenskih pravnih zadevah tudi v slovenskem jeziku. Referent krščanski so-cialee Maver je izjavil, da bo ta predlog odstopil vladi v uvaževanje, s čemer pa predlagatelj dr. Ploj ni bil zadovoljen, marveč je zahteval, da se predlog da na glasovanje. Pri glasovanju je bil dr. Ploj sprejet z 22 proti 13 glasovom. Zanj so glasovali si Slovani in vsi socialni derno-kratje, proti pa nemški liberalci, nacio-nalci in krščanski socialci. Zakaj je bil tržaški deželni zbor zaključen?! — Nekaterim nemškim listom poročajo, da je bil tržaški deželni zbor zaključen zato, da izgube imuniteto nekateri deželni poslanci, ki so se udeležili binko^ vrsti svet. Cošsulich. Mhiisterske pokojnine. — Skupni znesek ministerskih pokojnin znaša sedaj 727 tisoč K. Od teh dobi 6 bivših parlamentarnih ministrov' okroglo 60 tisoč kron, 10 bivših ministrov, ki so bili parlamentarci, 100 tisoč, drugo dobe uradn. ministri. V sledečem naštejemo pokojninske zneske nekaterih: Randa 20, Auersperg 24, Pacak 16, Beck 22, Fort 20, Klein 24, Korytovv-ski 26, Marchet 24. Gessmann 20, Der-schatta 16, Prade 16, Ebenhoch 16, Fiedler 20, Prašek 16, Braf 18.960, Koerber 24 tisoč kron; dr. Schreiner in dr. Žaček dobivata 8 tisoč kron, to je normalni znesek vsem drugim pa je bila pokojnina zvišana »milostnim potom«. Ne vemo, če bode prebivalstvo zelo navdušeno, ko bode či-talo te številke, ki kažejo le — razmetavanje davčnega denarja. Koliko so stale vlado volitve na Ogrskem. — Po zanesljivih virih se je izvedelo, da je potrosila vlada za sedanje dr-žavnozborske volitve do 20 milijonov K.. Ljudstvo je torej dobilo več denarja, kakor pri kaki srednji letini. Ni vraga, da je vla i dobila tako večino. Papež in politika. Papež jo v političnih zadevah marsikaj zavozi. To je dokazala njegova zadnja enciklika, ki je bila izdana o priliki 300 letnice proglasitve svetnikom Knrola Boroniejskega. Mesto da bi poveličevala enciklika pobož-nost te,.;a svetnika, poudarja njegovo versko nestrpnost proti protestantom. Protestante imenuje papeževa enciklika: uporne ljudi, ljudi z živinskimi nagoni, katerim je trebuh bog, tolpo zapeljivcev, ki slede strastem najbolj pokvarjenih knezov in narodov. V Nemčiji je vzbudila ta enciklika veliko nevoljo. Tri stranke so v parlamentu že vložile ojstre interpelacije. Celo konservativni listi se škandalizirajo nad takim pocestnim tonom. V Nemčiji je imel priti sedaj po odhodu kolonijalnega tajnika katoliški centrum v državnem zboru do politične premoči. To je pa vse pokvarila »politika« nezmotljivega papeža v Rimu. Razne vesti. Vseslovanske prireditve v Sofiji. — Slovanski gostje, ki se udeleže vseslo-vanskih prireditev v Sofiji, si ogleda,o vse zgodovinske spomenike iz osvoboditeljne rusko-turške vojne. V to svrho se prirede izleti v Plevcn, na Sipko, v Sejnovo in Staro Zagoro. Vse priprave v tem oziru vodi g. St. Zaimov, ki se je te dni nalašč v to svrho napotil v Pleven in ostale kraje, da pripravi vse potrebno za sprejem slovanskih gostov. — Pozdravno pesem na Čast slovanskim gostom je spesnil največji živeči bolgarski pisatelj Ivan Va-zov. Pesem v bolgarskem izvirniku se glasi tako-ie: »Dobre došli, o dragi gosti, — dobre došli, slavjanski bratja! — Vam našite priveti sladki, — vam našite srdca, objatja! — Ela te da doprem srdca si, — ot obič zgreni bratska, rodna: — Ednakva čustva ni onuvat, — edna-kva misl bi vodna, — Čerz obšli trud i umi sili -— sploteki moštuo da se vidim, — i družino krepost ta slavjanska — duhovna jako da szidam. — I čista radost dnes dušata — na cel Slavjan, mir raz-klašta: — dobre došli, o mili gosti, — dobre došli, slavjanski bratja.« Požar. — Mesto Busk v Galiciji je postalo žrtev požara. Zgorelo je 120 hiš. Mestice ima 8000 prebivalcev. Nezgoda. — Na Zellerskem jezeru na Solnograškem se je podrla veranda, v kateri je bilo neko pevsko društvo in meščanska godba. 20 oseb je padlo v vodo. 4 so se utopili. Zastrupljenje v Petrogradu. — V Pe-trogradu so zaprli zdravnika dr, Pačenko, ki je bil osumljen, da je zastrupil sina generala Buturlina. Sedaj je pa priznal zdravnik, da je zastrupljal svoje pacijente že 20 let na željo dedičev proti visoki na- i gradi. Za časa kolere je dajal bolnikom I strmi kolere. V Rostoku je zastrupil bogatega trgovca, da se je lahko poročila vdova s svojim ljubčkom. Neki trgovec v Petrogradu ga je najel, naj lnu zastrupi vse upnike. V zadnjem slučaju Buturlina gaje najel svak De Lassi, naj umori najprej mladega Buturlina, potem očeta milijonarja in v inozemstvu živečo mater Buturlin. S strupom_s^ je napravil velikansko bogastvo ta_ zdravnik. Kanibali so umorili v Kamerunu (Afriki) trgovca Bretschneiderja in 17 težakov njegovih pri Šefu na cesti v Dume. Turški vicekonzul v Vidinu (Bolgarija), Sabry Bei, se je sam usmrtil. Vzrok še neznan. Politični dvoboj v Lizboni. ~ Med poslancema Alfonso Gosta in. Aleksandrom AlbuQuerque se je vršil dvoboj na sablje, pri katerem sta bila oba ranjena. Kadilci v stiski. —V Sofiji nočejo prodajati trafikanti tobaka, dokler tovarnarji ne ustrežejo njihovim prošnjam jn željam. Bolj kot trafikanti in bolj kot tovarnarji občutijo to njihovo nesoglasje kadilci. Znamenit voditelj francoskih klerikalcev, nekdanji generalni tajnik katoliških shodov v Reinisu in Bourgesu, šef-ured-njk klerikalnega dnevnika »Le peuple Francais« in lista »La Vie Catholique« abbe Dabrv, je izstopil iz katoliške cer-, kve. Pismo, katero je obelodanil ob tej priliki, je vzbudilo veliko senzacijo. Saj je on dobro poznal klerikalce! Anarhistična šola. - Prebivalci španske vasi Puebla de Aljuicen so naskočili šolo, češ, da se vzgajajo v njej otroci v anarhističnem duhu. Učitelji so se branili z revolverji, dokler jim ni prišlo vojaštvo na pomoč. Pri hišni preiskavi se je pa dobila formula za izdelovanje bomb, načrt mesta Barcelone, modeli za hudičeve stroje, razstreliva itd. Milijonarjev dedič - vagabuiid. ~ Na policijsko postajo v New-Britam (Con-neeticut), Amerika, je prišel raztrgan, umazan, 16 letni mladenič in prosil za malo hrane. Vprašan je izjavil, da je Ed-V vvin Gotiki, umik Jay Goulda. Ta mu je zapustil 400 milijonov kron. Oče ga je silil v nek deški zavod v Connecticutu, od koder je pa vtekel in taval tri dni kot vagabund po cestah. Sedaj ga je oče zopet vtaknil v omenjeni zavod. Potres v Italiji — V neapolitanskem okrožju je bil v torek potres. Središče tega potresa je mestice Calitri, kjer so porušene skoraj vse hiše okraja Rio Castel-lo. Okrog 20 občin je manj ali več razdejal ta potres, ki je zahteval seveda vse polno žrtev. Na kraj nesreče se je že odpeljal kraljevski par. Budintpeštanska tekma v zrakoplov-stvu. — V torek se je imel vršiti vzlet med Budimpešto in Rabo. Nagrada za vzlet v Rabo in nazaj v 5 urah znaša 30.000 K. Oglasil se je samo dunajski zra-koplovec Alfred pl. Pischof. Preletel je dve tretjini poti. a radi nevihte je moral končati. — Zrakoplovec Efimov je padel 3 m visoko s svojim strojem na tla. Ranil se je na nogah in pretresel možgane. Pri vzletu v zrak je bil Illner prvi (449 m), Latliam drugi (126 m). Književnost »Omladina«. —-Leto 7. Številka 1 in 2. — Prva, dvojna številka 7. Jetnika je posvečena izključno Masaryku. Obsega te-lc članke: Radovan Krivic: Jubilej. Dr. Ivan Lah: Masarvk in narodnostna filo-1 zofija. Dr. Ivan Lah: Konkretna logika. . j Dr. Bogumil Vošnjak: Masarvk socijolog ! in Slovan. Radovan Krivic: Masarvk po-| litik. Radovan Krivic: Življenski nazori prof. Masarvka. Aforizmi. Masarvkovi najslavnejši spisi. — Kot priloga obsega . Številka sliko prof. Masarvka po risbi Švabinskega. Mali oglasi. NaJmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obselnejši se računa za vsako besedo 3 vin. KajpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerili na deželi (in celo v mestu> nihfio ne pozna, ker nikjer ne ioserirajo..Skoda nI majhno. MI ari mflj Čoh 1§že službe sluge v trgo midU IIIIU, Ubil vini, ali kake druge primerne službe. — Naslov pove upravništvo našega lista. DnilllfA se 8lM'eime takoJ v Gorici. Biti mora . UUJIlAfl zdrava, mirue, no razburljive krvi I (temperamenta) in z no prestarim mlekom, rajo I bribovka, kakor i/, doline. — Naslov pove [ naše upravništvo. Dosedanje zglasilke se lahko zopet javijo, ker se niso pri nas sprejelo'zgolj radi pomote. Fran Nnuab hriifur Gmic*> G°»po8ka uiicast, 3 M «11 nUfOKf liriVBb so priporoča si. slov. Ibčinstvu v mestu in na daželi. Postrežba točna on Aista. V za*.ogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa tasničarska dela ter kupuje zmešane ženske ase od K 12 naprej kg. Rslfi '/,iyi 80 ,,ol)'' v k,0ritl,m Komel mi AjieT-nunl vici vsako soboto in nedeljo. Na željo odjemalcev se pošilja na dom. ------.* f nuj um p Gnal i/a karakim orodjem. Hfša obsega dva prostora v pritličju in sobo iml pekarijo, ki služi za spalnico. Voda zraven liioo. Natančneje se izve v Kredu 8t, «7, T6SnO-$frOJSPISBC, šikegaR?n °itafiVkega jezika - išče službe. - Ponudbe pod „Siann svat" na upravništvo „Sočo". Pridna, urna, poštena in snažna žen- a I/a M 38 stara, dob! službo pri gospp in gos-mIhI podu. Knnnjo nemščino - pogoj. -Mesečna plača K 30- - in vse drugo prosto. — Ponudbe s sliko j« nasloviti na „N. S." 85 poste roKtanto Gorica glavna pošta. I. Ivan Kravtis na Komu il II. GS WH na Komu il. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. - Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in = kočije. .....;.~.......¦' Poprauila se izoršujejo točno. *- Cene zmerne, n Zagrebški J& infl** kotpriznano sl.nimmrHnmr 'ihSI za kavo7 Ob smrti preljubega očela, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Antona maurl-ja izrekalo se nam je toliko sočutja v teh bridkih trenotkih, da se moramo . vsem zahvaliti za zadnjo čast, katero so izkazali blagemu pokojniku, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Posebno se pa še zahvaljujemo prečastiii, duhovščini, veleuč. gospodom uradnikom, gospodu poslancu in Županu s slavnim občinskim starešinstvom, gg. orožnikom, gg. finančnim stražnikom, gg. pevcem za ginljivo petje, dragim sosedom in vsem sorodnikom in znancem. ' Bog povrnil V CERKNEM, 6. junija 1910. Družine: Mavri in Ravnikar. Pozor gostilničarji, mesarji i» trgovci. V malem mesta na Goriškem, se zaradi oddaljenosti proda 1-nadstropna hiša z goslilničarsko koncesijo. Prir pravna je tudi za meserijo in trgovino. K hiši spada tudi nekaj zemljišča. Ueč pode Aloiz IKlaicen nadnffifelj pri S?. Dahu, p. Liičane, via Ehrenhansen, Štajersko. Pisalni stroj „fldler" malo časa jabljen, je na prodaj po zelo nizki ceni v Goriški tiskarni A. Babršček. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in imizikalij. Knjigama A. Gabršček - Gorica. Novost! ¦ ¦¦¦¦<* » » Novost! *r Ravnokar sta izšli v založbi „Goviške Tiskarne" A. Galiršček: Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. - - Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBIZSK*. - »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. — Cena za nenaročnike K 8*20. P štnina 20 vin Guy de ITIaupassant: novele. PrevcI s Pastiiakiii. Poštnina 20 vin. Cena K 3' »Salonska knjižnica*' ši. XII. Naroča $e v »Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici. Velika zaloga dvokoles od r-----zzzzzz; K 30-300; šivalnih strojev od K 30 - 250; gramofonov od K 15 -1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel-11 Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej Vmmisterskem svetu prehude zmešnjave prevrgle ministre so cele države, na nogah se trdnih držal je samo minister za uk, ker je nosil „Oho". „0H0" J. Mekd, Gorica | TekaiiščB, Josipa Verdi št. 32. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici regrietrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načclstvo in nadzorstvo »Trgovske.-obrtne- zadruge v Gorici« je z ozirom na preinenjcna in dne 21. decembra 1!'05. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra '.»05. sklenilo za leto 190«. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po c2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na lO ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine •/,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4's%, večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 1 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Kova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — DomaČa in tuja vina, — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Zavarovanja proti ognju, vlomu, nezgodam, civilnim poroštvom, za življenje in nevestine opremo se lahko sklenejo po zmernih tarifih pri tvrilki bratje Uccelli Gorica, Magisfratna ulica 6. Sprejmejo se aijenti in zastopniki. Udlikovana pekarija in iladfiiCarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina In likarj* na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se sl»vvnemu občinstvu za maogo-brojua naročila ter obljublja solidno postrežbo Iip~ po Jako zmernih cenah. ""*• Anton Potatzkv v Gorici. Na »redi RaStcIJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Nijoeneje knpevaliče nlrnaerikega le dnbtagt blagn ter tkub, preje It alti). POTREBŠČINE za piearnice, fcadilcfi in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krojaSe in fovffmfa. gvetlnjlce. — Rožni venet. — M »Sne knjižice. tišna obmala n vso letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zalo« a za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi $el Rmečko-delauska gospodarska zadruga v Dobravljah na Goriškem ima v kleleh zadružnih kmetov v Dobravljah, Skriljah, Kamnjah, * Brjah, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino izhoraega vipavskega vina. Priporoča se eenj. gostilničarjem in drugim konsumentom. Dobiva se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčevali tujcem. Srab pspfte! PosMajte milo iz te domače tovarne! Melet je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaliteta je: CapraSOfe - KoZd 8 SOlllCeffl P°^* l^a?*1