Naše veselje
Priloga „Slov. gospodarja" za deco.
Letnik XL
Stev. 1.	JO	-	I-
Spreobrnitev.
Tone in Miha sta bila največja razgrajača v vasi. Povsod sta bila, kjer ju ni nihče potreboval, tam pa, kjer bi bila lahko kaj koristila, tam ju nisi videl iz-lahka. Njuna očeta sta bila soseda in tako sta bila tudi fanta vedno skupaj. Marsikaj slabega sta ukrenila, marsikatera kazen ju je doletela, ali na pravo pot nista krenila. Za delo jima ni bilo mar, zanj sta poprijela le tedaj, če je kdo stal ves čas za njima, da je videl, kaj in kako delata.
Ko sta odrastla, se je njuno prijateljstvo še povečalo. Zdaj sta bila kar neločljiva. Očeta sta često ugibala, kaj bi jima bilo storiti. Obrnila sta se za svet tudi na vse bolj odlične osebe v vasi, ali ves trud je bil zaman. Vse je kazalo, da bosta fanta povsem zdrknila po krivi poti v nesrečo.	»
Nekega dne pa sta pritekla Tone in Miha vsa prestrašena vsak na svoj dom. Par dni nista skoro nič govorila, potem pa sta bila kakor spreobrnjena. Lotila sta se dela, rada sta slušala, z eno besedo — postala sta popolno nasprotje od prej.
Kaj se je bilo dogodilo? Ljudje so ugibali to in ono, ali nihče ni mogel dognati pravega povoda, fanta sta pa molčala ko grob. Le očeta sta sc skrivaj muzala, ona dva sta vedela, kaj in kako je bilo, pa seveda tudi nista nič govorila.
Mi pa, ki take reči pišemo, vemo seveda tudi to. Odkod? Je že tako, da ni nič tako skrito, da ne bi pisec povesti prišel stvari do dna. Sicer pa je v tem slučaju res bilo lažje kakor drugače. Za celo zadevo ve namreč še nekdo, to je gozdar Tine, ki ima svojo Ir”o zunaj sredi temnega gozda. Z njim sta oba očeta govorila in on je obljubil svojo pomoč.
Povabil je fanta k sobi, češ, da mu bosta pomagala pri ureditvi nove ograje za razno divjačino, ki jo je gozdar doma gojil. Nekega večera je fantoma r-kel,
t,-> pri njem v podstrešni sobi straši, da je treba iti tja samo točno o polnoči od petka na soboto in prižgati kupček sla. me, ki je tam na tleh, na kar se prikažejo strahova. On sam, da jih j« videi enkrat, da si tega pa ne želi več. ZatG ima sobo zaklenjeno.
To je bila voda na fantov mlin. Sev«, da ju lajdemo ob določenem času v Usti sobi. Tone je počakal polnoči, nato je prižgal slamo in tedaj se je pa res tde>
lo, da se svet podira. Začelo je stokati in pokati, po stenah so se pokazali plameni, iz katerih so buldli strašni obrazi. Nazadnje pa so ti obrazi začeli tuliti:
»Joj, kako trpimo! Kako nas to igeit Kje je pomoč? Zakaj nismo na zemlji dolali to, kar je prav? Zakaj smo bili tal:	zakrknjeni, da nismo slušali tistih,
ki so nam svetovali dobro? Joj, kedajbo konec tega trpljenja!«
Ropot se je čimdalje povečal. Fanta sta kar onemela od strahu. Zbrala sta se toliko, da sta tekla iz sobe, po stopnicah dol in skozi vežo ven. Tekla sta, dokler nista bila doma.
»Kako je gozdar to napravil?« vpra-šaš. — »Ali res ne verjameš, da so to bili strahovi? — Res ne? — No, vidiš, jaz tudi ne! Glavno pa je, da je pomagalo.«
Žadrtii Božič.
Božič je minil; otroci so že davno spet hodil: v Solo in so na te lepe 'praznike že skoro pozabili. Nekega večera so sedeli v topli sobi stare matere ter so jo prosili, naj jim kaj pove.
»Ali hočete še kaj slišati o božiču?« je vprašala.
»Zakaj ne«, so zaklicali otroci, »o tem vedno radi kaj čujcmo.«
»Torej poslušajto«, je rekla častitljiva starka in je povedala tole poveetico:
»Mama, ali je še daleč do mesta?« jo Vprašal Tonček, ki je ves prezebel stopical za materjo po trdi cesti.
»Ni več daleč, le še malo poguma, takoj bova tam«, ga je tolažila mati.
Sla sta dalje in mati se je globoko zamislila. Kaj hoče prav za prav v mestu? Poiskala bo svojo sestro, ki je imela tam malo branjarijo in jo bo prosila, da bi sprejela oba vsaj toliko časa, da bi našla kaj dela. Tončkov oče, njen mož, je
bil delavec v tovarni, pa jo zbolel in nedavno umrl. Njo in otroka je zapustil v največjem pomanjkanju in bedi. Ni vedela druge pomoči, pa se je napotila k sestri, čeprav ji ta ni hotela nikoli pomagati, niti ni hotela zanj vedeti. Zdaj pa je mati mislila, da se bo otrokovi teti gotovo omehčalo srce, ko bode videla prezebajočega fantka iu ker bosta pri njoj baš na božični večer. Zadnji denar je bila izdala za vožnjo po železnici, iD zadnji del pota sta hodila peš.
»Mama, zakaj pa nič ne govoriš? AH mi bo ljubi Jezuš"ek pri tebi kaj priuo-sel? Gotovo, saj sem bil priden. Le da bi že bila v mestu. Glej tam te luči, to je mesto. Sva že tu.«
In res, ni bilo --eč daleč do mesta. —* Kmalu sta hodila po razsvetljenih ulicah. Mati jo krenila s fantkom v neko stransko ulico, v kateri je stanovala teta.
»Tu me počakaj, vrnem se takoj! Prijaviti naju hočem teti.«
Stopila je v hišo. Na njeno zvonenje se je prikazala čisto tuja oseba. Ko jo je mati vprašala po svoji sestri, ji je povedala, da je ni več v tem mestu, da se je že pred letom odselila.
Mati bi bila skoro omedlela, tako jo je prevzela ta novica. S sestro si že dolgo ni bila dopisovala in tako je bilo seveda lahko mogoče, da je ni bilo več tu. Kaj zdaj? Kako naj pove to lončku in kam se naj obrne z njim?
Vrnila se je na ulico.
»Kje je teta?« je vprašal Tonček.
»Je ni doma, pa se kmalu vrne. Dajva
Mitra
»Dvakrat da, kdor hitro da«, pravi star pregovor. To bi se lahko obrnilo tudi tako: »Dvakrat pomaga, kdor hitro pomaga.«
Poslušajte! V Rusiji je bilo. Začela je zima in kmetje so šli ven, da bi si na-rozali vrbovih šib, da jih bodo imeli za dolge zimske večere za pletenje košar. Kmet Timotej je vedel, da je ob rečici največ vrb in tako se je s čolnom pre-
jo počakati. Glej tam za onimle zidana
je suh in miren prostor. Tam sediva!«
Tonček je bil zadovoljen. Tesno se je stisnil h materi in tako sta sedela in čakala, pa mati ne vedela, na kaj. Spanec je premagal oba. Tončku se je sanjalo, da mu prineso angelčki darila, peciva, jabolk. Samega Jezuščka so prinesli na belem prtu in krasno božično drevo. — Tonček je bil vesel, ko še nikoli poprej.
Tako sta spala mati in sinček dn sta oba — zaspala za vedno.
Drugega jutra so našli ljudje oba v tesnem objemu — mrtva. Zmrznila sta bila, duši pa je odnesel ljubi Jezušček na drugi svet v večno — božično veselje.
pomoč.
slabši, ker ponesrečenec že ni imel več moči, sta začela govoriti:
Ti, Nikola, to je Timotej, kaj ne?«
»Da, res jo.«
»Pomagati mu morava.«
»Seveda.«
»Kako pa misliš, da bi bilo to najboljše?«
»Ne vem prav. Pomisliva.«
»Morda bi šla tja s čolnom?«
peljal na drugi breg in je začel z veza-njom. Pri tem pa jo prišel preblizu vode. Zmanjkalo mu je nakrat tal pod nogami in hipoma se je znašel v vodi, ki je bila baš tam zelo globoka. Začel jo klicati na pomoč, plavati ni znal, vrhu tega je bil v težki zimski obleki, do brega ali do čolna pa tudi ni mogel.
Od daleč je videl dva kmeta (mužika) in je začel še glasneje klicati. Kmeta sta res prišla. Postala sta ob bregu in ne meneč se za krike, ki so postajali še
»Lahko, če misliš. Ali ga odvežeš t( ali jaz?«
»Meni je to vseeno, če misliš ti, kar
daj!«
»Sicer lahko to storiš ti, Jaz pa prt* mem za veslo.«
Tako je šlo dalje še nekaj časa. Nazadnje sta bila vendarle v čolnu in sta priveslala dq kraja nesreče. Zelo sta se čudila, ko sta videla, da je bil Timotej mrtev.
Ali se mi tudi čudimo?
Smučanje.
To je šport, ki se čimdalje bolj razširja. Poglejmo si samo okolico kakega večjega kraja! Kjer je le kakšna večja
pogoste. Lahko pa se kljub temu zgodi, da se kdo poškoduje, včasih celo zelo poškoduje.
Mnogokrat dotičnilc res ni sam kriv. Ali ga kdo sune po neprevidnosti, ali pa se mu spodrsne. Mnogokrat pa si je ponesrečenec sam kriv, če se mu kaj pripeti. Zato bomo napisali par pravil za smučnrje, da tiste izmed vas, ki se znajo smučati, obvarujemo nesreče:
1. Začni na mehkem snegu in na ravnem!
2. Stopnjuj težkoče polagoma!
3. Ne upaj si na strmine, preden nisi že precej siguren!
4. Ne vozi se tam, kjer so drevesa, kjer so v tleh kaki štori ali kaj sličnega!
5. Ne vozi se tam, kjer je preveč drugih ljudi!
C. Pazi na sebe, pa tudi na druge!
planota, kaj primeren hribček, tam je posebno po nedeljah popoldne vse polno smučarjev in smučark. Kakor bl!isk se podijo sem in tja in človeku včasih kar sapa zastane, ko misli, zdaj in zdaj bo kaka nesreča, no, pa vendar ni&o tako
Odgovori na dopise.
Konetnik Simon, Bislra. Rešitev labirinta je popolnoma pravilna. Imeni sta: Nansen, Amundsen.
Potisk Lenčka, Brezje. Rešitev labirinta ni čisto v redu. V gorenjem odgovoru navedenih imen iz te rešitve ni mogoče razbrati. Skoda, zato tudi n bilo mogoči. prošnji ustreči, ki pa je itak prišla tudi prepozno. Pa prihodnjič!
Robič Acialbert, Limbuš. Rešitve niso popolne, ke*r niso odgovori na vsa vprašanja Taki deini odgovori n majo pomena. Potrudi se torej v drugem takem slučaju, pa pošlji rešitev vseh nalog. Odgovor na 1. vprašanje je pravilen, bili so ded, oče in sin 3. vprašanje je tudi v redu. ker si prav odvzel 3 črte in dobil tako 3 kvadrate
Zvir Elica, Prihova. Dobro, le 3. vprašanje ni v fedu. Če namreč odstraniš 3 črte, kakor si to narisala, ti ostanejo sicer res 3 kvadrati, pa še 2 črti preko, kar ne sme biti. Ostati morajo le popolni 3 kvadrati, nobene črte več.
Tile odgovori pridejo nekoliko pozno, ker v zadnji lanski štev Ilci ni bilo več prostora za nje. Odslej bodo prihajali zopet v redu, seveda le, če nam pridejo prav&fasm v soko. 7a *,o	mo vaj o v.>i
naši mali čitatelji in čitateljice sami poskrbeti!
Naloga,
1. Postavi v tale stavek manjkajoči 2 vejic!; »Deset prstov imam na vsaki roki pet in dvajset na rokah in nogah.«
2. Kaj bi napravil, če bi dobil s srečko stotisoč dinarjev? Odgovorite pismeno! Najboljši in najbolj izvirni odgovor bodemo priobčili in nagradili s povestno knjigo.
Skrivalnica.
Kje je fant, ki bi mu pokazal pravo pot?