-   33   -
Novičar iz slovanskih krajev.
v
Iz Prage 23. pros. Ako bi res bilo, da se Češki narod malo ogleduje na južne slovanske narode , ni treba, da bi se mu to povračalo, ker bi tako povračilo le samim nam škodilo. Kakor se od jedne strani pre-ošabno z učiteljskih prestolov govori, da le Cehi bodo izobraženost med Slovani širili, se od druge strani ne-vedoma vse jugoslavansko malo poznati prizadevajo. Resnica je, da vsak narod mora za se skerbeti, ali ne v ne-mar pušati, kaj se drugod v slovstvu godi,temuč se marljivo soznaniti z vsem. Kaj se je tedaj u češkim knji-žestvu preteklo leto na svitlo dalo, de bi zaslužilo spomina? Mnogo — ali izvirni ga malo. Razun prekladanja se je a slovstvu zdaj počelo skušovati po francosko. Vsako nedeljo se nov roman oglasi; vsak, ki ima pristop k kaki knjigovni, hoče enciklopedio, kon-versačni slovar, atlas i. t. d. sostaviti. Vse po francosko se eksperimentira (skuša}. Razun tega opomnim le bez sostave še nekterih spisov; za gojitelstvo so znameniti časopisi: Posel zBudče, Včelka, časopis za.gimnazjalne reforme; za dogodivšino Palac-kiga dejepis. U modroslovju in slovozpitju se malo prinese dobriga na svet. Prirodozpit (naravoslovje) se posebno od Amrlinga izverstno preklada, in njegove dela se visoko cenijo, na priliko, njegova zemljena, ločba, njegovi goro-, vodo-, zemljovidi i. t. d. Zdravilstvo se u tujim jeziku pestuje, in tako svojo slaboto zakriva. Umetniško družtvo je prineslo 4 jako lepe obraze. Tudi češka matica je sklenila konversačni slovar izdati. Obseči ma vse vede, (vednosti), umetnosti i. t. d. Izšel bo u 3 zvezkih po 50 pol. Na prosbo gospoda sourednika, da bi nektere slovenskih spi-sateljev imenoval, kteri imajo obširne* znanosti o narodnih, prirodnih, umetalnih, starožitnih (ar-chaeologiških), državlanjskih, historičknih pomerili svoje domovine, sim po svoji omejeni vednosti nekoliko tacih imenoval. Vsaki, kdor hoče, se zamore oglasiti.    Za tiskarno polo se bo platilo 40 gold.
Vitesl. Radoniević.