ZBORNIK POVZETKOV 24. REGIJSKEGA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV DOMŽALSKO– KAMNIŠKEGA OBMOČJA 2025 K A Z A L O V S E B I N E Stran UVODNIK …………………………………………………………………………………………………………………….. 3 RAZISKOVALNE NALOGE PO PREDMETNIH PODROČJIH ………………………………………………. 4 RAZISKOVALNE NALOGE PO ŠOLAH …………………………………………………………………………….. 6 Astronomija ali fizika ……………………………………………………….……………..………….………….……. 8 Biologija …………………………………………………………………………………………………….………….……. 9 Biotehnologija, gozdarstvo, kmetijstvo ali veterina ……………………………………………………… 11 Ekologija z varstvom okolja ……………………………………………………………………….………….…….. 12 Etnologija ……………………………………………………………………………………….………….………….……. 13 Farmacija, medicina ali zdravstvo ……………………………………….……………...………….…………… 14 Matematika ali logika ………………………………………………………………………………………………….. 15 Psihologija ali pedagogika ……………………………………………..………………………….………………… 16 Geografija ali geologija …………………………………………………………………..………….………….……. 18 Slovenski jezik ali književnost ………………………………………………………………………………………. 19 Filozofija ali sociologija …………………………………………………………………..………….………….……. 20 Zgodovina ali umetnostna zgodovina …………………………….……………..………….………….……… 23 Interdisciplinarna področja …………………………………………………………….………….………….……. 26 Druga področja ………………………………………………………………………………………….………….……. 28 Elektrotehnika, elektronika in robotika ………………………………………………………………………. 30 Tehnika ali tehnologija …………………………………………………….…………….………….………….……. 31 Ocenjevalne komisije po predmetnih področjih ………………………………………………………….. 32 Raziskovalne naloge, uvrščene na 59. državno srečanje mladih raziskovalcev – 2025 …. 33 Povzetek: 24. regijsko srečanje mladih raziskovalcev ………………………………………………… 34 DODATEK: REGIJSKA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV DOMŽALSKO–KAMNIŠKEGA OBMOČJA …………………..………….………….………….………….…… 35 Statistični podatki o dosedanjih regijskih srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko– kamniškega območja …………………………………………………………………………………………………… 35 • Šole organizatorice regijskih srečanj (2002–2025) ………………………………………….. 35 • Sodelujoče šole na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev …………………………… 36 • Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih …..………….………….……………… 37 • Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih ……..………….………….……………… 38 • Mentorji mladih raziskovalcev ………………………………….………….………….……………… 39 • Ocenjevalne komisije 2024–2025 …………………………………………………………………… 43 • Dosežki mladih raziskovalcev na državnih srečanjih (2020–2025) ….……………….. 44 • Zlata priznanja z državnih srečanj ………………………………………………….………….…… 44 • Srebrna priznanja z državnih srečanj ….………………………………………….………….…… 45 SMERNICE ZA IZDELAVO RAZISKOVALNIH NALOG ………………………………..………….…………. 48 1. Cilij mladinskega raziskovalnega dela ……………………………………………………….…… 48 2. Oblika in vsebina raziskovalne naloge …………………………………………………………… 48 3. Navajanje literature …………………………………………………………………..………….……… 50 4. Še nekaj priporočil …………………………………………………………………………………….…… 51 5. Predstavitev in zagovor raziskovalnih nalog ………………………………………….………… 51 Kolofon ……………………………………………………………………………………………………..………….…… 53 UVODNIK Dragi mladi raziskovalci in mentorji! Si opazil nekaj, kar je vzbudilo tvojo radovednost? Morda si slišal nekaj, kar ti je dalo misliti? Ali pa si dobil idejo, ki si jo moral preizkusiti? Vse te poti so te pripeljale do odraslih, ki so tvoja prizadevanja podprli in nastale so zanimive, raznolike raziskovalne naloge. Lahko ste ponosni na svoje dosežke, ki ste jih predstavili na letošnjem regijskem srečanju mladih raziskovalcev na Osnovni šoli Brinje Grosuplje. V vlogi koordinatorice se zavedam, da je uspešno izpeljano srečanje rezultat vašega raziskovanja, vloženega dela vseh ocenjevalcev raziskovalnih nalog in podpore kolektiva naše osnovne šole. Z donacijo sta našo izvedbo podprli tudi Občina Grosuplje in podjetje Tosama, d. o. o., Domžale. Hvala vsem za sodelovanje. Posebna zahvala velja tudi gospe Vilmi Vrtačnik Merčun za oblikovanje in urejanje Zbornika povzetkov raziskovalnih nalog 24. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev domžalsko-kamniške območja, ki je pred vami. Želim vam prijetno in poučno branje in naj vam tudi v prihodnje »dežujejo ideje«! Tanja Vičič, koordinatorica 24. regijskega srečanja mladih raziskovalcev domžalsko-kamniškega območja RAZISKOVALNE NALOGE PO PREDMETNIH PODROČJIH Avtor/-ica Mentor/-ica Naslov raziskovalne naloge raziskovalne Šola Stran Somentor/-ica naloge, razred Astronomija ali fizika 1 Meritve ionizirajočega sevanja Jernej Zavasnik, Polona Mežnar OŠ Marije radioaktivnih virov z Geigerjevim 9. b Vere Kamnik 8 števcem in merilnikom radona Biologija 2 Pojav plesni na različnih vrstah Matic Tomašič, 5. b Dragica Marinko OŠ Trzin kruha 9 3 Pravilo treh sekund – mit ali Svit Viršek, Barbka Gabrijel OŠ Louisa resnica Lan Groznik Cotič, dr. Manca Adamiča 10 Pogorelc, 8. razred Kovač Viršek Grosuplje Biotehnologija, gozdarstvo, kmetijstvo ali veterina 4 Skrb za mačke pred osmimi Nika Čvan, 5. b, Vilma Vrtačnik OŠ Rodica desetletji in danes Maša Mehle, Merčun 11 Ema Tancik, 7. a 5 Rast Lactobacillusov v različnih Kim Perišin, 9. c Tanja Vičič OŠ Brinje 11 okoljskih pogojih Grosuplje Ekologija z varstvom okolja 6 Raziskovanje onesnaženosti Ula Omahen, Matija OŠ Brinje zraka s trdnimi delci v domačem Ela Šircelj, 5. b Martinec, Grosuplje 12 okolju dr. Martin Rigler Etnologija 7 Stoletna tradicija Kancilijeve Maša Mehle, Vilma Vrtačnik OŠ Rodica pekarne v Domžalah Ema Tancik, Merčun 13 Zoja Tomažič, 7. a 8 Božič nekoč in danes Jana Kovačič, 8. a, Žan Lunar OŠ Trzin Rea Lippai 13 Senekovič, 8. b Farmacija, medicina ali zdravstvo 9 Higiena v Osnovni šoli Rodica Neva Lea Erjavec, Željka Fendre OŠ Rodica Miša Tomažin, 6. c 14 Matematika ali logika 10 Neskončnost; števne in neštevne Zara Škrlj, Tjaša Gašpar OŠ Frana neskončne množice Mia Drobež, Albrehta 15 8. razred Kamnik Psihologija ali pedagogika 11 Ali ljudje verjamejo v obstoj Amina Hajdarević, Danica Volčini OŠ Rodica sreče? Lučka Jeraj, 9. c 16 12 Ali so učenci Estonije bolj Katja Perne, Luka Lavrin OŠ Frana motivirani za učenje od učencev Živa Šalamun Albrehta 16 v Sloveniji? Prešeren, 8. a Kamnik 13 Dober učitelj po meri učencev Ana Cerar, Veronika OŠ Janka Iris Karalič, Tumpej Kersnika Brdo 17 9. razred Geografija ali geologija 14 Izgubljena noč v Domžalah Ana Marija Polonca Planko OŠ Venclja Zlatanova, Lora Lo Perka Domžale 18 Rajlić Juvan, 8. raz. Slovenski jezik ali književnost 15 Bralne navade učencev predmetne Miša Prevec, Žan Lunar OŠ Trzin stopnje OŠ Trzin Klara Zupanc, 6. a 19 Filozofija ali sociologija 16 Uporaba pametnih telefonov z Pika Tomažin, 8. a Vilma Vrtačnik OŠ Rodica vidika različnih generacij Merčun, 20 dr. Daša Stanič 17 Zamujanje k prvi uri pouka Klara Rovanšek, Danica Volčini OŠ Rodica 21 Brina Kovič, 9. b 18 Lunine mene in njihov vpliv Žan Trontelj, Barbka Gabrijel Osnovna šola na mladostnike Erik Štucin, 8. razred Cotič Louisa Adamiča 22 Grosuplje Zgodovina ali umetnostna zgodovina 19 Furmanstvo in Gostilna Furman Julija Prelc, Damjan Kunstelj OŠ Janka v Občini Lukovica Nika Andrejka, 9. b Kersnika Brdo 23 20 Gradovi v Moravški dolini Mirjam Klopčič, Haris OŠ Jurija Vege 8. a, Manca Barlič, Ljubijankić, Moravče 23 Gaja Petrič, 9. c Simona Vidic 21 Medvojne usode moških vodiške Lejla Sodnik, Andreja Bečan, OŠ Vodice občine, rojenih v letih 1916–1926 Lucija Rozman, 9. a Vilma Vrtačnik 24 Merčun 22 Nemška pisma in poti dveh Lejla Sodnik, Andreja Bečan, OŠ Vodice prisilnih mobilizirancev v nemško Lucija Rozman, 9. a Vilma Vrtačnik 25 vojsko med drugo svetovno vojno Merčun Interdisciplinarna področja 25 Kako vrsta mostu vpliva Jaša Kralj, 5. a Slavka Kozel OŠ Trzin na njegovo vzdržljivost? 26 23 Stres devetošolcev v povezavi Hijacinta Strgar, Mojca Bukovnik OŠ Komenda z ocenjevanjem znanja Hana Grilc, 9. b Moste 27 24 Fibonaccijevo zaporedje v naravi Mark Šircelj, Tanja Rozman OŠ Louisa Alex Javoršek, Adamiča 28 7. razred Grosuplje Druga področja 26 Primerjava in analiza simfonij Tim Razboršek, Alenka Markus OŠ Marije Vere in godalnih kvartetov Dimitrija 9. razred Rezar Kamnik 28 Šostakoviča 27 Motnje hranjenja v športu Zoja Ivana Ribič, Ana Lasič OŠ Toma Brejca 29 9. razred Kamnik Elektrotehnika, elektronika in robotika 28 Tesnilni izumi in patenti nekoč Lučka Oražem, Polona Mežnar OŠ Marije Vere 30 in danes 9. razred Kamnik Tehnika ali tehnologija 29 Vpliv oblike raketne šobe na silo Rok Jeraj, Danica Volčini OŠ Rodica potiska Ian Krizmanić, 9. c 31 RAZISKOVALNE NALOGE PO ŠOLAH Avtor/-ica Mentor/-ica Naslov raziskovalne naloge Področje raziskovalne Somentor/-ica naloge, razred Osnovna šola Brinje Grosuplje 1 Kim Perišin, 9. c Tanja Vičič Rast Lactobacillusov v različnih biotehnolog., okoljskih pogojih veterina 2 Ula Omahen, Matija Martinec, Raziskovanje onesnaženosti zraka ekologija z Ela Šircelj, 5. b dr. Martin Rigler s trdnimi delci v domačem okolju varstvom okolja Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik 3 Zara Škrlj, Tjaša Gašpar Neskončnost; števne in neštevne matematika Mia Drobež, neskončne množice 8. razred 4 Katja Perne, Luka Lavrin Ali so učenci Estonije bolj psihologija ali Živa Šalamun motivirani za učenje od učencev pedagogika Prešeren, 8. a v Sloveniji? Osnovna šola Janka Kersnika Brdo pri Lukovici 5 Ana Cerar, Veronika Tumpej Dober učitelj po meri učencev psihologija ali Iris Karalič, pedagogika 9. razred 6 Julija Prelc, Damjan Kunstelj Furmanstvo in Gostilna Furman zgodovina Nika Andrejka, 9. b v Občini Lukovica Osnovna šola Jurija Vege Moravče 7 Mirjam Klopčič, Haris Ljubijankić, Gradovi v Moravški dolini zgodovina 8. a, Manca Barlič, Simona Vidic Gaja Petrič, 9. c Osnovna šola Komenda Moste 8 Hijacinta Strgar, Mojca Bukovnik Stres devetošolcev v povezavi interdisciplinar. Hana Grilc, 9. b z ocenjevanjem znanja področje Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje 9 Svit Viršek, Lan Barbka Gabrijel Cotič, Pravilo treh sekund – mit ali biologija Groznik Pogorelc, dr. Manca Kovač resnica 8. razred Viršek 10 Mark Šircelj, Tanja Rozman Fibonaccijevo zaporedje v naravi interdisciplinar. Alex Javoršek, področje 7. razred 11 Žan Trontelj, Barbka Gabrijel Cotič Lunine mene in njihov vpliv sociologija Erik Štucin, na mladostnike 8. razred Osnovna šola Marije Vere Kamnik 12 Jernej Zavasnik, Polona Mežnar Meritve ionizirajočega sevanja fizika 9. b radioaktivnih virov z Geigerjevim števcem in merilnikom radona 13 Tim Razboršek, Alenka Markus Rezar Primerjava in analiza simfonij druga področja 9. razred in godalnih kvartetov Dimitrija Šostakoviča 14 Lučka Oražem, Polona Mežnar Tesnilni izumi in patenti nekoč elektrotehnika 9. razred in danes Osnovna šola Rodica 15 Nika Čvan, 5. b, Vilma Vrtačnik Skrb za mačke pred osmimi biotehnolog., Maša Mehle, Merčun desetletji in danes veterina Ema Tancik, 7. a 16 Maša Mehle, Vilma Vrtačnik Stoletna tradicija Kancilijeve etnologija Ema Tancik, Merčun pekarne v Domžalah Zoja Tomažič, 7. a 17 Neva Lea Erjavec, Željka Fendre Higiena v Osnovni šoli Rodica zdravstvo Miša Tomažin, 6. c 18 Amina Hajdarević, Danica Volčini Ali ljudje verjamejo v obstoj sreče? psihologija ali Lučka Jeraj, 9. c pedagogika 19 Klara Rovanšek, Danica Volčini Zamujanje k prvi uri pouka sociologija Brina Kovič, 9. b 20 Pika Tomažin, 8. a Vilma Vrtačnik Uporaba pametnih telefonov sociologija Merčun, dr. Daša z vidika različnih generacij Stanič 21 Ian Krizmanić, Danica Volčini Vpliv oblike raketne šobe na silo tehnika ali Rok Jeraj, 9. c potiska tehnologija Osnovna šola Toma Brejca Kamnik 22 Zoja Ivana Ribič, Ana Lasič Motnje hranjenja v športu druga področja 9. razred Osnovna šola Trzin 23 Matic Tomašič, Dragica Marinko Pojav plesni na različnih vrstah biologija 5. b kruha 24 Jana Kovačič, 8. a, Žan Lunar Božič nekoč in danes etnologija Rea Lippai Senekovič, 8. b 25 Miša Prevec, Žan Lunar Bralne navade učencev predmetne slovenski jezik Klara Zupanc, 6. a stopnje OŠ Trzin ali književnost 26 Jaša Kralj, 5. a Slavka Kozel Kako vrsta mostu vpliva interdisciplinar. na njegovo vzdržljivost? področje Osnovna šola Venclja Perka Domžale 27 Ana Marija Polonca Planko Izgubljena noč v Domžalah geografija Zlatanova, Lora Lo Rajlić Juvan, 8. raz. Osnovna šola Vodice 28 Lejla Sodnik, Andreja Bečan, Vilma Medvojne usode moških vodiške zgodovina Lucija Rozman, 9. a Vrtačnik Merčun občine, rojenih v letih 1916–1926 29 Lejla Sodnik, Andreja Bečan, Vilma Nemška pisma in poti dveh zgodovina Lucija Rozman, 9. a Vrtačnik Merčun prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno ASTRONOMIJA ALI FIZIKA Avtor: Jernej Zavasnik, 9. b Naslov naloge: MERITVE IONIZIRAJOČEGA SEVANJA RADIOAKTIVNIH VIROV Z GEIGERJEVIM ŠTEVCEM IN MERILNIKOM RADONA Šola: Osnovna šola Marije Vere Kamnik Mentorica: mag. Polona Mežnar POVZETEK Ionizirajoče sevanje je naravni proces, brez katerega živa bitja sploh ne bi obstajala, saj je ionizirajoče sevanje gonilna sila evolucije. Proces naravnega radioaktivnega razpada, pri katerem nastajajo delci ionizirajočega sevanja, organizmom v vsakdanjih količinah ne predstavlja nevarnosti, saj je cela paleta radioaktivnih izotopov prisotnih v naravi. Med pomembnejše vire naravnega ionizirajočega sevanja spadajo: plin radon, žarki iz vesolja in tal ter hrana in pijača. Največji problem za naš vsakdanjik je plin radon, ki je prisoten v prsti in vodi. Zanimalo me je, kako je jedrska fizika raziskovala svet atomskega jedra. Izvedel sem tudi meritve ionizirajočega sevanja radona in ionizirajočega sevanja različnih virov iz vsakdanjega življenja. Uporabil sem naslednje vire ionizirajočega sevanja: desertne krožnike iz uranovega stekla, z uranom glaziran krožnik, uro, ki ima številčnico in kazalce prevlečeno z radijem, uranovo rudo, mrežico za plinske svetilke, varilno elektrodo s torijem, umetno gnojilo, brazilske oreščke in upepeljen bananin olupek. Z Geiger-Müllerjevim števcem sem največjo količino ionizirajočega sevanja izmeril pri krožniku z uranovo glazuro v enoti CPS in pri mešani uranovi rudi v enoti µSv/h, najmanj pa pri upepeljenem bananinem olupku in brazilskih oreščkih. Največjo količino radona sem izmeril v zaprti posodi z radijevo uro, najmanjšo pa v kleti sorodnikov. Ključne besede: ionizirajoče sevanje, jedrski razpad, radon, viri ionizirajočega sevanja, Geiger - Müllerjev števec BIOLOGIJA Avtor: Matic Tomašič, 5. b Naslov naloge: POJAV PLESNI NA RAZLIČNIH VRSTAH KRUHA Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Dragica Marinko POVZETEK Če doma kruha ne pojemo dovolj hitro, se na njem večkrat pojavi plesen. V svoji raziskovalni nalogi sem zato raziskal, kako na razvoj plesni vplivajo različni pogoji shranjevanja, vrsta kruha in kraj peke kruha. Najprej sem izvedel anketo med učenci 5. in 6. razredov (med njimi je bilo 49 fantov in 36 deklet), ker me je zanimalo, kateri kruh najraje jedo, kje ga najpogosteje kupujejo, na katerem kruhu menijo, da se bo plesen najhitreje pojavila, ali mislijo, da različni pogoji shranjevanja vplivajo na razvoj plesni in pri kakšnih pogojih menijo, da se bo plesen najhitreje pojavila. Ugotovil sem, da ima večina učencev najraje beli kruh in ga kupuje v trgovini. Večina jih misli, da se bo plesen najhitreje pojavila na kruhu iz trgovine, da različni pogoji shranjevanja vplivajo na razvoj plesni in da se bo plesen najhitreje pojavila na svetlobi, pri sobni temperaturi. Nato sem doma spekel beli, črni in koruzni kruh ter nato enake vrste kruha kupil še v trgovini in pekarni. Kruh sem narezal na približno enako velike koščke (po tri vsake vrste), jih zapakiral v vrečko, ki sem jo nato zaprl ter označil z etiketo. Nato sem vsako vrsto kruha dal v hladilnik, na sobno temperaturo v temo in na sobno temperaturo na svetlobo. Vsak dan sem ob približno isti uri kruh pregledal, od dneva, ko se je na kruhu začela pojavljati plesen, pa ga tudi fotografiral. Ugotovil sem, da se je največ plesni pojavilo na belem kruhu iz trgovine, v hladilniku pa na črnem kruhu iz trgovine. Najmanj plesni se je na sobni temperaturi v temi pojavilo na domačem koruznem kruhu, na sobni temperaturi na svetlobi na črnem kruhu iz pekarne, v hladilniku pa na domačem belem in koruznem kruhu ter na belem in črnem kruhu iz pekarne. V raziskovalni nalogi sem si zastavil šest hipotez, pri čemer sem dve potrdil, dve zavrgel in dve delno potrdil. Zaključim lahko, da je na hitrost pojava plesni na kruhu še najbolj vplivala temperatura, medtem ko sta imela vrsta kruha in izpostavljenost svetlobi manjši vpliv. Ključne besede: kruh, plesen, shranjevanje, svetloba, temperatura Avtorja: Svit Viršek in Lan Groznik Pogorelc, 8. razred Naslov naloge: PRAVILO TREH SEKUND - MIT ALI RESNICA Šola: Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje Mentorici: Barbka Gabrijel Cotič, dr. Manca Kovač Viršek POVZETEK Raziskovalna naloga preverja pravilo treh sekund, ki trdi, da hrano, ki jo s tal poberemo prej kot v treh sekundah, ne okužijo bakterije. Najino nalogo sva razdelila na štiri korake. V prvem koraku sva tri različne vrste hrane (jabolčne krhlje, bonbone in piškote) izpostavila površinam, kot sta moka in zdrob, in jih pustila ležati 3, 5 in 10 sekund. Na ta način sva želela ugotoviti odstotek okužene površine glede na čas izpostavljenosti. V drugem koraku sva preučevala rast bakterij na petrijevkah z uporabo bakterijskih gojišč, kamor sva prenesla izpostavljeno hrano iz različnih površin, kot so učilnica, travnik in asfalt. Odtise hrane sva prenesla na hranilni agar ter spremljala rast bakterij. Tretji korak je bil mikroskopiranje kolonij bakterij, ki sva jih v prejšnjem koraku preštela. Z vzorci iz kolonij sva pripravila preparate za mikroskopiranje, da bi določila oblike bakterij. V zadnjem koraku sva izvedla anonimno anketo med učenci od 4. do 9. razreda, da bi ugotovila njihovo mnenje o pravilu treh sekund. Z najinim raziskovanjem sva prišla do zaključka, da pravila treh sekund ne moreva zagotovo potrditi, saj med tremi in petimi sekundami izpostavljenosti hrane okuženi površini ni bistvene razlike v številu kolonij. Tudi anketirani učenci pravila treh sekund ne upoštevajo v celoti. Čeprav več kot 50 % anketiranih učencev OŠ Louisa Adamiča Grosuplje pozna to pravilo, se ga držijo le občasno. Ključne besede: bakterije, gojišča, okužba, pravilo treh sekund BIOTEHNOLOGIJA, GOZDARSTVO, KMETIJSTVO ALI VETERINA Avtorice: Nika Čvan, 5. b, Maša Mehle in Ema Tancik, 7. a Naslov naloge: SKRB ZA MAČKE PRED OSMIMI DESETLETJI IN DANES Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun POVZETEK Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako se je v zadnjih osmih desetletjih spremenila skrb za mačke. Anketirale smo učence 6. razreda, izvedle intervju z veterinarjem dr. Matjažem Frankom ter se pogovorile z današnjimi lastniki mačk na naši šoli in s stanovalci Doma upokojencev Domžale. Ti so nam pripovedovali o bivanju mačk v času njihovega otroštva, ki je bilo pred osmimi desetletji. Ugotovile smo, da so imeli nekoč pri hišah več mačk kot danes. Večinoma so bile to zunanje mačke, a so smele vstopati tudi v hišo. Danes ima večina gospodinjstev le eno mačko, ki je večinoma notranje-zunanja, v nekaterih primerih pa popolnoma notranja. Nekdanje mačke so spale zunaj, pozimi v hlevih ali na senu, nekatere tudi znotraj hiše, npr. pri peči. Današnje mačke večinoma spijo v stanovanjih, le poleti nekatere raje spijo zunaj. V preteklosti so se mačke prehranjevale z mišmi, ki so jih ujele, pile so kravje mleko in dobivale ostanke hrane. Danes jih hranijo s kupljeno hrano (briketi, mokra hrana), mleka pa jim ne dajejo, saj lastniki vedo, da jim škodi. Nekoč so bile mačke nesterilizirane, zato so imele vsako leto veliko mladičev. Večinoma so se lastniki trudili, da bi mladiče oddali. Če pa to ni bilo mogoče, je bila dokaj pogosta zelo kruta praksa, da so mladiče utopili. Danes so vse mačke sterilizirane, mački pa kastrirani, kar preprečuje neželeno razmnoževanje. Nekoč mačke niso bile deležne veterinarske oskrbe, saj so ljudje verjeli, da znajo same poskrbeti zase. Danes so vse mačke vsaj enkrat cepljene, večina je zaščitena proti parazitom, v primeru bolezni ali poškodb pa jih lastniki peljejo k veterinarju. V preteklosti so imeli mačke predvsem zato, da so lovile miši, danes pa so vsem le še hišni ljubljenčki. Ključne besede: hišni ljubljenčki, skrb za mačke, Veterinarska ambulanta Rex, Dom upokojencev Domžale Avtorica: Kim Perišin, 9. c Naslov naloge: RAST LACTOBACILLUSOV V RAZLIČNIH OKOLJSKIH POGOJIH Šola: Osnovna šola Brinje Grosuplje Mentorica: Tanja Vičič POVZETEK Raziskovali smo mlečnokislinsko vrenje, tako da smo iz mleka izdelali jogurt. Pri poskusih smo z različnimi dodatki sadja ugotavljali vpliv dodatkov na potek fermentacije. Merili smo razlike v viskoznosti vzorcev, dodatno pa smo za izbrane vzorce ocenili še vonj, teksturo in vzorce mikroskopirali. Ključne besede: mlečnokislinske bakterije, fermentacija, izdelava jogurta EKOLOGIJA Z VARSTVOM OKOLJA Avtorici: Ula Omahen in Ela Šircelj, 5. b Naslov naloge: RAZISKOVANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA S TRDNIMI DELCI V DOMAČEM OKOLJU Šola: Osnovna šola Brinje Grosuplje Mentorja: Matija Martinec, dr. Martin Rigler (Aerosol) POVZETEK Namen raziskave je bil naučiti se več o onesnaženem zraku in primerjati onesnaženost zraka na dveh različnih merilnih mestih: v soseski in industrijski coni. Pri raziskavi sva si pomagali tudi z napravo za merjenje črnega ogljika v ozračju, ki sva jo dobili v podjetju Aerosol. Ugotovili sva, da sta glavna onesnaževalca zraka industrija in promet ter da je bil zrak 4. februarja najčistejši, 9. februarja pa najbolj onesnažen. Meritve so pokazale, da je zrak na merilnem mestu v industrijski coni v primerjavi z merilnim mestom v soseski kar petkrat bolj onesnažen s črnim ogljikom, večinoma zaradi izpustov iz prometa. Ugotovili sva tudi, da na onesnaženost zraka vplivajo tudi drugi dejavniki, kot je npr. temperatura. Ključne besede: onesnaženost zraka, črni ogljik ETNOLOGIJA Avtorice: Maša Mehle, Ema Tancik in Zoja Tomažič, 7. a Naslov naloge: STOLETNA TRADICIJA KANCILIJEVE PEKARNE V DOMŽALAH Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun POVZETEK V raziskovalni nalogi smo raziskovale zgodovino Kancilijeve pekarne v Domžalah, prenos znanja skozi generacije, spremembe v delovnih prostorih ter vlogo pekarne v lokalni skupnosti. Raziskava temelji na pisnih in slikovnih virih, intervjujih s tretjo in četrto generacijo pekov in anketiranju stalnih kupcev. Pekarsko znanje se v družini Kancilija prenaša iz roda v rod že 110 let, pri čemer so bili ključni peki, ki so v različnih obdobjih bistveno prispevali k ohranjanju kakovosti kruha. Najdaljše obdobje je bil glavni pek Pavel Kancilija starejši (40 let), nato njegova hči Helena Kancilija (27 let) in sedanji pek Pavel Kancilija mlajši (17 let). Najkrajši čas je bil pek Ivan Kraljič (11 let), ki je pekarno leta 1915 ustanovil, nato pa Franc Blatnik (15 let). Prostor pekarne se je v preteklosti prilagajal potrebam dela. Na primer, vodo so do napeljave vodovoda leta 1961 črpali iz vodnjaka in jo segrevali v kotlu. Peč so sprva kurili z drvmi in butarami, kasneje s premogom, nato s kurilnim oljem, danes pa s peleti. Način dela se ni bistveno spremenil, saj pekarna uporablja tradicionalne recepte brez aditivov. Uvedli so le nekaj strojev, ki jim olajšajo delo: stroj za mesenje testa, prešo za razrez testa za žemlje, stroj za sejanje moke in stroj za drobtine. Prodaja kruha se je skozi čas spreminjala – od razvoza kruha po hišah in peke za okoliške kmete, velikega povpraševanja in dolgih kolon kupcev pred pekarno v šestdesetih letih 20. st. do današnje butične prodaje. Čeprav se je povpraševanje po kruhu v zadnjih desetletjih zmanjšalo, stalni kupci še vedno cenijo domačnost, kakovost in tradicijo pekarne. V lokalnem okolju se navezanost na pekarno, navade in vrednote prenašajo iz generacije v generacijo. Pekarna tako ostaja pomemben del skupnosti, kjer se srečujejo in družijo lokalni prebivalci. Ključne besede: Kancilijeva pekarna, Blatnikova pekarna, Kraljičeva pekarna, Domžale, tradicionalni recepti peke kruha Avtorici: Jana Kovačič, 8. a, in Rea Lippai Senekovič, 8. b Naslov naloge: BOŽIČ NEKOČ IN DANES Šola: Osnovna šola Trzin Mentor: Žan Lunar POVZETEK Odločili sva se, da se lotiva raziskovalne naloge o božiču nekoč in danes. Ta tematika nama je bila blizu, saj je to najin najljubši praznik. Zanimalo naju je, kako se praznovanje božiča skozi leta spreminja in kako praznujejo drugi. Sestavili sva anketni vprašalnik, s pomočjo katerega sva hoteli dobiti odgovore od učencev in od učiteljev na vprašanja o božiču. Ugotovili sva, da se najdejo tudi nekateri, ki božiča ne praznujejo. Ključne besede: božič, običaji, navade, praznovanje, spremembe, prazniki, starostniki, mladi FARMACIJA, MEDICINA ALI ZDRAVSTVO Avtorici: Neva Lea Erjavec in Miša Tomažin, 6. c Naslov naloge: HIGIENA V OSNOVNI ŠOLI RODICA Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Željka Fendre POVZETEK Z raziskovalno nalogo sva ugotavljali, kakšni so higienski pogoji na naši šoli in kakšne so higienske navade učencev. S šolskih površin sva vzeli šest brisov. Nato sva vzorce odnesli v mikrobiološki laboratorij Biotehniške fakultete, kjer so nama predstavili delo v laboratoriju in naju spremljali pri postopku ugotavljanja prisotnosti mikroorganizmov. Pomagali so nama tudi pri razlagi rezultatov. Vsaka bakterijska kolonija se v 24. urah razvije iz ene same bakterije. Na podlagi števila bakterijskih kolonij sva ugotovili, da je bila najbolj umazana kljuka toalete za učenke v kleti, tesno za njo pa je bila ograja na stopnišču. Najmanj umazane površine so bile: notranja kljuka vhodnih vrat šole, razdelilni pult v jedilnici ter miza v jedilnici. V anketi o higienskih navadah je sodelovalo 150 učencev od 3. do 9. razreda. Največ učencev kot najpomembnejšo obliko higiene izpostavlja umivanje rok, sledijo higiena intimnih predelov, obraza in lasišča, najmanj pa higiena ustne votline. Skoraj dve tretjini učencev se tušira vsak dan, pogosteje deklice kot dečki. Večina si zobe umiva dvakrat dnevno, deklice pa še pogosteje. Roke si največkrat umivajo pred jedjo, ob prihodu domov in po uporabi stranišča, čeprav je slednje šele na četrtem mestu. Učenci menijo, da so glavni razlogi za skrb za higieno preprečevanje okužb, občutek čistoče in prijeten vonj. V odgovorih o boleznih zaradi slabe higiene so nekateri učenci zmotno navedli tudi raka in karies, kar kaže na pomanjkljivo razumevanje prenosa okužb. Večina otrok za osebno higieno porabi do 30 minut dnevno, deklice nekoliko več kot dečki. Ključne besede: higiena, bakterije, mikrobiologija, zdravje MATEMATIKA ALI LOGIKA Avtorici: Zara Škrlj in Mia Drobež, 8. razred Naslov naloge: NESKONČNOST; ŠTEVNE IN NEŠTEVNE NESKONČNE MNOŽICE Šola: Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Mentorica: Tjaša Gašpar POVZETEK Najino zanimanje je pritegnil pojem neskončnosti, ker nama je ta pojem še dokaj neznan. Slišali sva za velikosti neskončnosti in velikosti množic ter sva se odločili za raziskovanje te smeri matematike. Med raziskovanjem neskončnosti v literaturi se je vedno pojavil matematik Cantor, zato sva prebrali ter napisali še nekaj o njem. V raziskovalni nalogi sva raziskovali matematični pojem neskončnosti in razvoj pojma neskončnosti skozi zgodovino. Opredelili sva števno in neštevno neskončnost ter našteli nekaj osnovnih množic. Povzeli sva Cantorjeva razmišljanja in njegov dokaz (diagonalni argument). S teoretičnim znanjem, ki sva ga pridobili, sva poiskali nekaj neskončnih množic ter jih opredelili in dokazali ali so števne ali neštevne. Ključne besede: neskončnost, števna neskončna množica, neštevna neskončna množica PSIHOLOGIJA ALI PEDAGOGIKA Avtorici: Lučka Jeraj in Amina Hajdarević, 9. c Naslov naloge: ALI LJUDJE VERJAMEJO V OBSTOJ SREČE? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Danica Volčini POVZETEK V raziskovalni nalogi sva preučevali, ali ljudje verjamejo v srečo ter kako se to razlikuje glede na starost in spol. Prav tako naju je zanimalo, ali imajo ljudje predmete, za katere verjamejo, da jim prinašajo srečo. Anketirali sva 30 učencev 9. razreda OŠ Rodica (15 deklet in 15 fantov) ter 30 zaposlenih v Ortopedski bolnišnici Valdoltra (15 žensk in 15 moških). Rezultati so pokazali, da v srečo verjame dve tretjini (66 %) anketirancev, 12 % jih ni prepričanih, 22 % pa v srečo ne verjame. Verovanje v srečo je pogostejše pri starejših od 25 let, kjer v srečo verjame 70 % vprašanih, medtem ko je ta delež pri štirinajstletnikih nekoliko nižji (63 %). Med tistimi, ki verjamejo v srečo, je več žensk (77 %) kot moških (43 %). Zanimivo je, da pri starejših moških ta odstotek doseže kar 80 %, pri mlajših pa v srečo pogosteje verjamejo ženske (73 %). Večina vprašanih nima predmeta, ki bi jim prinašal srečo. Tak predmet ima le 17 % žensk in 10 % moških. Med srečnimi predmeti moških so nogavice in pisala, medtem ko so ženske kot srečne predmete navajale ogrlice, prstan in pisala. Ključne besede: sreča, premeti za srečo, OŠ Rodica, Ortopedska bolnišnica Valdoltra Avtorici: Katja Perne in Živa Šalamun Prešeren, 8. a Naslov naloge: ALI SO UČENCI ESTONIJE BOLJ MOTIVIRANI ZA UČENJE OD UČENCEV V SLOVENIJI? Šola: Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Mentor: Luka Lavrin POVZETEK V raziskovalni nalogi raziskujeva, ali so estonski učenci bolj motivirani od slovenskih. Estonijo sva izbrali, ker ima visoke učne dosežke glede na PISA 2022. Postavili sva osem hipotez in jih ovrednotili s pomočjo podatkov, ki sva jih pridobili z anketiranjem. Anketa je bila sestavljena iz 37 trditev, nanjo pa so odgovarjali učenci od 4. do 9. razreda. Podatki so naju močno presenetili. V nasprotju z najinimi pričakovanji so bili Estonci bolj zunanje motivirani. Zanimivo je bilo tudi, da so fantom bolj pomembne dobre ocene kot dekletom. Pomembno je, da smo motivirani, saj tako lahko lažje dosežemo naš cilj. Motiviranost ni pomembna le v šoli, ampak tudi v življenju, saj nam je tako lažje. Ključne besede: učna motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, učenci, ocene Avtorici: Ana Cerar in Iris Karalič, 9. razred Naslov naloge: DOBER UČITELJ PO MERI UČENCEV Šola: Osnovna šola Janka Kersnika Brdo Mentorica: Veronika Tumpej, mag. psih. POVZETEK V raziskovalni nalogi naju je zanimalo, kako učenci dojemajo dobrega učitelja in kako pojasnijo povezavo med odnosom z učiteljem ter vplivom na njihovo učno motivacijo in počutje v razredu. Prav tako sva želeli odgovoriti na vprašanje, ali se mnenja učencev skladajo z zakonskimi opredelitvami učiteljeve vloge. Z nalogo sva želeli dati glas učencem, da lahko sami povedo, kakšen je zanje dober učitelj in kako jim ta lahko pomaga, da se bodo bolje učili in v razredu tudi dobro počutili. Prav tako sva želeli prispevati k večji osveščenosti o pomembnosti, ki jo ima učitelj za učenčevo izobraževanje in osebnostni razvoj. Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika, ki ga je izpolnilo 189 učencev tretje triade osnovne šole, deset učencev pa je dodatno napisalo prosti spis. Rezultati so pokazali, da učenci zelo cenijo učitelje, ki so potrpežljivi, prijazni, podporni in imajo dobre pedagoške spretnosti. Dober odnos z učiteljem povečuje njihovo motivacijo za učenje, sodelovanje pri pouku in prispeva k večji učni uspešnosti. Ugotovitve poudarjajo pomen dodatnega usposabljanja učiteljev za razvoj medosebnih veščin, ki izboljšujejo njihovo pedagoško prakso. Prihodnje raziskave bi lahko podrobneje preučile vpliv različnih učnih pristopov na motivacijo učencev. Ključne besede: dober učitelj, pomen učitelja, mnenje učencev, motivacija, odnos med učiteljem in učencem, izobraževanje GEOGRAFIJA ALI GEOLOGIJA Avtorici: Ana Marija Zlatanova in Lora Lo Rajlić Juvan, 8. razred Naslov naloge: IZGUBLJENA NOČ V DOMŽALAH Šola: Osnovna šola Venclja Perka Domžale Mentorica: Polonca Planko POVZETEK Tako kot pesem izraža brezmejnost in magičnost nočnega neba, bi morala biti tudi naša skrb zanj neskončna. Zavedanje, da je nočno nebo del naše naravne dediščine, je ključnega pomena. Skrb za Zemljo, temno nebo in zvezde, je naša odgovornost. Svetlobno onesnaženje je v zadnjih letih postalo resen ekološki problem, ki prinaša veliko negativnih posledic za človeka in živali ter ruši ekološke sisteme. Največji vir svetlobnega onesnaženja predstavljajo reklamni panoji, javna razsvetljava in osvetljevanje kulturno-zgodovinskih spomenikov. Leta 2007 je bila v Sloveniji sprejeta Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki izboljšuje razmere na tem področju. V Domžalah je pogled na zvezdnato nebo omejen zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja, ki ga povzročajo reklamni panoji in osvetlitev kulturno-zgodovinskih spomenikov. Javna razsvetljava uporablja svetilke, ki ne sevajo svetlobe navzgor, prav tako je do sončnega zahoda izključena. Za merjenje svetlobne onesnaženosti sva uporabili aplikacijo Libre Light Sensor in digitalni luksmeter MS-1500. Preverili sva tudi ozaveščenost o svetlobnem onesnaževanju med učenci 8. in 9. razreda Osnovne šole Venclja Perka. Raziskava je pokazala, da le nekaj več kot polovica anketirancev pozna pojem svetlobnega onesnaževanja. Ključne besede: temno nebo, svetlobno onesnaženje, ozaveščenost o svetlobnem onesnaževanju SLOVENSKI JEZIK ALI KNJIŽEVNOST Avtorici: Miša Prevec in Klara Zupanc, 6. a Naslov naloge: BRALNE NAVADE UČENCEV PREDMETNE STOPNJE OŠ TRZIN Šola: Osnovna šola Trzin Mentor: Žan Lunar POVZETEK Namen najine raziskave je bil preveriti, kakšen bralni okus imajo učenci predmetne stopnje (od 6. do 9. razreda) OŠ Trzin, kako pogosto sploh berejo knjige, zakaj se odločajo za branje knjig, kako obsežne knjige berejo, kako vešči so branja ter ali po njihovem mnenju branje vpliva na njihov besedni zaklad, kar se razlikuje tudi glede na njihov spol in starost oziroma razred. Postavili sva hipoteze, ki se nanašajo na omenjene bralne navade učencev ter oblikovali in izvedli anketo, po opravljeni analizi anketnega vprašalnika pa sva prišli do zaključka, da lahko nekatere hipoteze potrdiva, druge ovrževa in nekatere delno potrdiva. Ključne besede: branje, bralci, knjige, bralne navade, knjižne zvrsti, proza, poezija, bralna pismenost, besedni zaklad, bralne strategije, bralna značka, domače branje, tiskane knjige, e-knjige, zvočnice, branje na spletu FILOZOFIJA ALI SOCIOLOGIJA Avtorica: Pika Tomažin, 8. a Naslov naloge: UPORABA PAMETNIH TELEFONOV Z VIDIKA RAZLIČNIH GENERACIJ Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun, dr. Daša Stanič POVZETEK Z raziskavo Uporaba mobilnih telefonov z vidika različnih generacij sem ugotavljala, koliko časa posamezne generacije preživijo na pametnih telefonih, katere njihove funkcije uporabljajo in kaj jim telefoni pomenijo. Izdelala sem anketo, ki jo je reševalo pet generacij. Vojna generacija in babyboom-erji so jo reševali večinoma v fizični obliki, ostale generacije (X, Y in Z) pa preko računalniškega programa 1KA. Anketo je rešilo 195 oseb: 13 % iz generacije Z (stare 13 do 28 let), 17 % iz generacije Y (29-44 let), 37 % iz generacije X (od 45 do 59 let), 23 % iz generacije babyboom (60 do 79 let) let, najmanj (10 %) pa jih je bilo iz vojne generacije, ki je stara 80 in več let. Ugotovila sem, da večina vojne generacije (79 %) telefone uporablja do 30 minut na dan, 16 % te generacije pa telefona sploh ne uporablja. Največ časa na dan telefon uporablja generacija Y, in sicer 91 % posameznikov ga uporablja več kot pol ure, od teh 36 % več kot dve uri. Pri vprašanju o uporabi različnih funkcij sem ugotovila, da anketiranci generacije X telefon pogosto uporabljajo za telefoniranje in SMS sporočila (73 % za telefoniranje in 71 % za SMS sporočila), glasbo na telefonu pogosto posluša najmlajša generacija (76 %), za navigacijo in fotografiranje telefon pogosto uporabljata generaciji X in Y (več kot 70 %), za 88 % generacije Y in 73 % generacije X je telefon tudi budilka, prav tako ti dve generaciji na telefonu pogosto iščeta informacije (94 % Y, 88 % X). Največ anketirancev vseh generacij uporablja družbeni omrežji Viber (58 %) in Facebook (50 %), mnogi pa tudi Instagram (43 %). Kljub temu so se glede uporabe družbenih omrežij pokazale velike razlike med generacijami. Predvsem izstopa generacija Z, ki pogosteje uporablja druga družbena omrežja kot ostale generacije (predvsem Tiktok in Snapchat). Uporaba telefona je zelo pomembna za 58 % anketirancev generacije Y in 41 % anketirancev generacije X, najmanj pa za anketirance vojne generacije. Ključne besede: pametni telefoni, družbena omrežja, generacije Avtorici: Klara Rovanšek in Brina Kovič, 9. b Naslov naloge: ZAMUJANJE K PRVI URI POUKA Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Danica Volčini POVZETEK Raziskava je bila namenjena ugotavljanju obsega zamujanja učencev zadnje triade k prvi šolski uri ter prepoznavanju glavnih vzrokov za zamude. Anketiranje je potekalo vsak dan od ponedeljka, 2. 12. 2024, do petka, 6. 12. 2024, pri čemer so bili vključeni učenci tretje triade, ki so zamudili prvih 15 minut pouka. Če upoštevamo vse učence tretje triade, ugotovimo, da jih k prvi šolski uri zamuja 21 %. Vendar ta podatek ni povsem točen, saj je zamujanje pogosto razvada, zaradi katere zamujajo predvsem isti učenci. Najpogostejše so zamude pri devetošolcih, ki predstavljajo kar polovico vseh zamudnikov (50 %), sledijo osmošolci (39 %) in sedmošolci (11 %). Največ zamud je bilo zabeleženih v ponedeljek (34 %), kar potrjuje domnevo, da je po vikendu učencem težje preklopiti v šolski ritem. Ponedeljku po številu zamudnikov sta sledila petek (23 %) in sreda (18 %), medtem ko sta torek (14 %) in četrtek (11 %) izstopala kot dneva z najmanj zamudniki. Glavna razloga za zamujanje sta bila predolgo spanje (37 %) in dolga priprava zjutraj (38 %), skupaj predstavljata 76 % vseh zamud. 16 % učencev navaja dolgo poležavanje kot razlog za zamude, 9 % učencev pa je do zamujanja ravnodušnih. Raziskavo bi bilo zanimivo ponoviti večkrat v šolskem letu, saj nanjo lahko vplivajo različni dejavniki, kot na primer v petek, 6. 12. 2024, ko so nekateri učenci zjutraj odpirali Miklavževa darila. S primerjavo podatkov iz različnih obdobij bi lahko preverili, ali so rezultati odvisni od letnega časa, praznikov, vremenskih razmer ali drugih zunanjih okoliščin. Ključne besede: zamujanje k pouku, razlogi za zamujanje Avtorja: Žan Trontelj in Erik Štucin, 8. razred Naslov naloge: LUNINE MENE IN NJIHOV VPLIV NA MLADOSTNIKE Šola: Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje Mentorica: Barbka Gabrijel Cotič POVZETEK Z raziskovalno nalogo sva se odločila raziskati vpliv Luninih men na mladostnike. Ker so nama najbližji mladostniki učenci naše šole, sva naredila raziskavo med učenci 2. in 3. triade Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. Že stoletja nazaj so ljudje občudovali Luno. Nastale so teorije, da Luna vpliva na človeka. Nekatere od teh teorij sva, s pomočjo ankete, ki sva jo izvedla med učenci, želela preveriti. Učencem Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje sva razdelila ankete. V vsakem razredu matične šole je anketo dobil en oddelek. Vsak učenec je dobil dva anketna vprašalnika; enega v času polne lune ali ščipa in drugega v času prazne lune ali mlaja. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja, ki so bila povezana s hipotezami, ki sva jih preverjala. Prav tako se nama je zdelo smiselno, da učencem ne poveva, da se anketa navezuje na Lunine mene. Odgovore anketirancev sva vnesla v program Microsoft Excel. V tem programu sva oblikovala grafikone in jih analizirala. Dobila sva zanimive rezultate, ki so pokazali, da Lunine mene vplivajo le na vedenje učencev. Na razpoloženje, kakovost spanja in nivo energije pa Luna nima večjega vpliva na anketirane učence. Bistvenih razlik med spoloma ali starostjo ni bilo zaznati. Ključne besede: Luna, Lunine mene, vpliv Luninih men, mladostniki, učenci ZGODOVINA ALI UMETNOSTNA ZGODOVINA Avtorici: Julija Prelc in Nika Andrejka, 9. b Naslov naloge: FURMANSTVO IN GOSTILNA FURMAN V OBČINI LUKOVICA Šola: Osnovna šola Janka Kersnika Brdo Mentor: Damjan Kunstelj POVZETEK Raziskovalna naloga se osredotoča na zgodovino furmanstva in Gostilne Furman v Občini Lukovica. Podrobneje je obravnavano, kako so furmani vplivali na gospodarski in kulturni razvoj kraja. V nalogi je raziskana tudi glavna cesta Dunaj–Trst. Potekala je skozi Lukovico, kar je omogočilo rast lokalnega gospodarstva. Poleg raziskave furmanstva sva se osredotočili tudi na Gostilno Furman, ki je bila pomemben del zgodovine Lukovice. V raziskavi sva preučili, kdaj in zakaj je bila zgrajena, kdo so bili pretekli lastniki ter kako je ta gostilna povezana z zgodovino furmanstva. Poglobili sva se na starost in razvoj stavbe ter analizirali njen pomen v zgodovinskem in kulturnem kontekstu. Pri tem sva uporabili različne metode raziskovanja, vključno z analizo pisnih in ustnih virov ter anketo med učenci, ki so odgovarjali na vprašanja o pomenu furmanstva in Gostilne Furman za občino. Celotna raziskava ponuja celovit vpogled v zgodovino furmanstva, povezavo z Gostilno Furman, ter njen vpliv na razvoj Občine Lukovice. Ključne besede: furmanstvo, furman, Gostilna Furman, Lukovica, Stari trg Avtorice: Mirjam Klopčič, 8. a, Manca Barlič in Gaja Petrič, 9. c Naslov naloge: GRADOVI V MORAVŠKI DOLINI Šola: Osnovna šola Jurija Vege Moravče Mentorja: mag. Haris Ljubijankić, Simona Vidic POVZETEK V raziskovalni nalogi smo raziskali gradove oz. grajske stavbe, ki so nekdaj stale na območju Moravške doline. V teoretičnem delu je podan splošen oris grajskih stavb na Slovenskem, pri čemer je pojasnjena tudi razlika med gradom, dvorcem in graščino. V nadaljevanju sledita splošen geografski oris Moravške doline in opis vseh grajskih stavb tega območja. V raziskovalnem delu sledi predstavitev izsledkov raziskave na podlagi izvedenega terenskega dela, poleg tega pa je bil na podlagi natančne lokacije za vsako grajsko stavbo izdelan tudi zemljevid. Ugotovljeno je bilo, da je danes od nekdanjih enajstih gradov v celoti ohranjen le še eden, in sicer grad Tuštanj. Prav tako je bilo tudi potrjeno, da je nekoč v Moravški dolini stalo enajst grajskih stavb, pri čemer so bili to večinoma dvorci. Ključne besede: Moravče, Moravška dolina, gradovi, grajske stavbe, dvorec Avtorici: Lejla Sodnik in Lucija Rozman, 9. a Naslov naloge: MEDVOJNE USODE MOŠKIH VODIŠKE OBČINE, ROJENIH V LETIH 1916–1926 Šola: Osnovna šola Vodice Mentorici: Andreja Bečan, Vilma Vrtačnik Merčun POVZETEK Moški, rojeni v letih 1916–1926, so bili na Gorenjskem tisti letniki, ki so bili med drugo svetovno vojno prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, koliko teh mladih fantov z območja današnje Občine Vodice je vojno preživelo, koliko jih je umrlo in kakšna je bila njihova medvojna usoda. Najino raziskovalno delo temelji na arhivskih virih, ki sva jih poiskali na spletnih straneh SiStory, v matičnih knjigah Župnije Vodice in ukinjene Župnije Zapoge ter v arhivih Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije, Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Arhiva Republike Slovenije in Krajevnega odbora ZZB NOV Vodice. Ugotovili sva, da je bilo na območju vodiške občine na začetku druge svetovne vojne 315 moških, rojenih v letih 1916–1926. 189 moških (60 %) je vojno preživelo, 108 (34 %) jih je umrlo, za 6 % moških pa podatkov nisva uspeli najti. V nemško vojsko je bilo predvidoma prisilno mobiliziranih 296 moških, 96 (32 %) jih je iz nje dezertiralo. 54 dezerterjev je odšlo v partizanske enote, 42 pa v Gorenjsko samozaščito. Med prisilno mobiliziranimi v nemško vojsko je bilo 21 % žrtev, v partizanskih enotah 57 %, med pripadniki Gorenjske samozaščite pa 60 %. Leta 1944 je v nemški vojski umrlo 63 % žrtev, v partizanskih enotah pa 58 %. Največ žrtev Gorenjske samozaščite (92 %) je umrlo leta 1945, večina v povojnih pobojih. Največ partizanskih žrtev so povzročile nemške oborožene enote (58 %), v nemški vojski sovjetska Rdeča armada, v Gorenjski samozaščiti pa Jugoslovanska armada (76 %). Med vojno je za življenja moških, rojenih v letih 1916–1926, trepetalo 210 družin vodiške občine, 95 družin je v vojni izgubilo enega ali dva moška. Ključne besede: druga svetovna vojna, prisilna mobilizacija v nemško vojsko, partizanske enote, Gorenjska samozaščita, povojni poboji Avtorici: Lejla Sodnik in Lucija Rozman, 9. a Naslov naloge: NEMŠKA PISMA IN POTI DVEH PRISILNIH MOBILIZIRANCEV V NEMŠKO VOJSKO V ČASU DRUGE SVETOVNE VOJNE Šola: Osnovna šola Vodice Mentorici: Andreja Bečan, Vilma Vrtačnik Merčun POVZETEK V raziskovalni nalogi sva opisali življenjski zgodbi Franca Vrtačnika (roj. 1925) iz Potoka v Občini Vodice in Jožefa Brezarja (roj. 1922) iz Hrastja pri Kranju. Oba sta bila leta 1943 prisilno mobilizirana v nemško vojsko. Glavni vir podatkov za opis vojne poti Franca Vrtačnika je bilo 21 ohranjenih pisem, ki so potovala med njim in domačimi po prisilni mobilizaciji, ter podatki iz Arhiva RS. Jožef Brezar je o svoji vojni poti napisal dva življenjepisa, podatke pa sva dopolnili z dokumenti, ki jih hrani njegova hči. V redni nemški vojski je Brezar preživel 455 dni, Vrtačnik pa 632 dni, od tega 92 dni v državni delovni službi (RAD). Brezar je moral po nekajtedenskih vojaških vajah takoj na nemško-rusko bojišče na Krim, nato v okolico Kijeva. Vrtačnik je bil po RAD-u in nekaj tedenskih vajah v Münchnu poslan v Francijo, najprej v Belfort, nato pa v Grenoble, kjer je bil priča dogodkom ob kapitulaciji Italije (8. 9. 1943). Po šestih mesecih bivanja v Franciji je moral nazaj v München, nato pa na nemško-rusko bojišče. Brezar je bil priča dogodkom ob izkrcanju zaveznikov v Normandiji (6. 6. 1944). Ob umikanju nemških enot je dezertiral iz nemške vojske, se za 42 dni priključil francoskemu odporniškemu gibanju in se nato predal Američanom, ki so ga poslali v mednarodno taborišče v Cherbourg v Franciji. Decembra 1944 se je vključil v prekomorsko brigado, s katero je januarja 1945 preko Italije prispel v Split. Dokler ni bil poslan v Slovenijo, je bil v Splitskem zaščitnem bataljonu. V Kranj je prispel 29. 5. 1945. Kdaj je Vrtačnik odšel z nemško-ruskega na zahodno bojišče, ni znano. Iz dokumenta, hrani ga Arhiv RS, je razvidno, da je bil od 14. 3. 1945 dalje v angleškem ujetništvu v Musterlagerju v Franciji in da se je 13. 9. 1945 javil repatriacijski komisiji v Brežicah. Iz pričevanj mobilizirancev, ki so bili na istih bojiščih, pa je mogoče trditi, da sta oba doživela grozote najhujših vojaških spopadov v času druge svetovne vojne. Ključne besede: druga svetovna vojna, prisilna mobilizacija Gorenjcev v nemško vojsko, vojno ujetništvo, vojna pošta INTERDISCIPLINARNA PODROČJA Avtor: Jaša Kralj, 5. a Naslov naloge: KAKO VRSTA MOSTU VPLIVA NA NJEGOVO VZDRŽLJIVOST Področji: arhitektura in gradbeništvo Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Slavka Kozel POVZETEK S to raziskovalno nalogo sem poskušal prikazati, kako oblika in vrsta mostu vplivata na njegovo vzdržljivost. Najprej sem se lotil sestavljanja mostov, ki sem jih zgradil iz lego kock. Na vsakem mostu sem preveril več bremen. Najprej sem mostove obtežil samo s figuro človeka in avtom, narejenim iz lego kock, potem pa z malo kocko iz marmorja. Najbolj me je zanimalo, če bodo zdržali težo 3400 g. Iz mostu, ki se je podrl, sem naredil nekaj boljših verzij mostu. Izboljšane verzije mostu, ki se je podrl, so bile vse iste vrste mostov. Ključne besede: oblika, vrsta, breme, most Avtorici: Hijacinta Strgar in Hana Grilc , 9. b Naslov naloge: STRES DEVETOŠOLCEV V POVEZAVI Z OCENJEVANJI ZNANJA Področja: biologija, psihologija in pedagogika Šola: Osnovna šola Komenda Moste Mentorica: mag. Mojca Bukovnik POVZETEK Raziskovalna naloga se osredotoča na vpliv stresa pri ocenjevanju znanja pri devetošolcih. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki najbolj vplivajo na stres devetošolcev, kako ta stres vpliva na njihov učni proces in ocenjevanje znanja ter kako se s tem stresom soočajo. V teoretičnem delu sva podrobneje obravnavali ključne pojme, kot so stres, njegovi vzroki in vrste, ter posebnosti stresa pri najstnikih. Prav tako sva preučili vpliv stresa v šolskem okolju in predstavili priporočila za obvladovanje stresa ter strategije za lažje učenje. Drugi ali eksperimentalni del je bil namenjen raziskavi s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi njihovih odgovorov na vprašanja sva potrdili ali ovrgli hipoteze, ki sva jih prej postavili. Ključne besede: stres, stresorji, šola, mladostnik Avtorja: Mark Šircelj in Alex Javoršek, 7. razred Naslov naloge: FIBONACCIJEVO ZAPOREDJE V NARAVI Področji: matematika in biologija Šola: Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje Mentorica: Tanja Rozman POVZETEK Fibonaccijevo zaporedje je zelo znano zaporedje, ki se pogosto pojavlja v naravi. V teoretičnem delu raziskovalne naloge sva raziskala Fibonaccijevo zaporedje in napisala definicijo. Opisala sva, kje se Fibonaccijevo zaporedje uporablja ter kje ga lahko najdemo v naravi. V raziskovalnem delu naju je zanimalo koliko učenci, ki so enako stari, kot midva poznajo Fibonaccijevo zaporedje. Zanimalo naju je tudi, kolikšen del učencev si lahko zapomni zaporedje v daljšem časovnem intervalu. Učna ura je potekala tako, da sva jim najprej razdelila ankete pred predstavitvijo, s katerimi sva preverjala njihovo predznanje. Nato sva imela predstavitev o Fibonaccijevem zaporedju, po predstavitvi pa sva jim razdelila ankete, ki preverjajo njihovo znanje. Na tej anketi so bile zahtevnejše naloge. S tem sva preverila, koliko so razumeli in si zapomnili. Čez dva tedna sva istim učencem razdelila enake ankete, saj naju je zanimalo, koliko so si učenci zapomnili na daljši rok. Ugotovila sva, da so učenci znali rešiti enostavnejše naloge, npr. kako se tvori Fibonaccijevo zaporedje, vendar niso znali rešiti zahtevnejše naloge npr. kako se nariše Fibonaccijevo pokritje. Ključne besede: Fibonaccijevo zaporedje, Fibonaccijevo pokritje, Fibonaccijeva spirala, Fibonaccijevo zaporedje v naravi DRUGA PODRO ČJA Avtor: Tim Razboršek, 9. razred Naslov naloge: PRIMERJAVA IN ANALIZA SIMFONIJ IN GODALNIH KVARTETOV DIMITRIJA ŠOSTAKOVIČA Področje: glasbena umetnost Šola: Osnovna šola Marije Vere Kamnik Mentorica: Alenka Markus Rezar POVZETEK Šostakovič je napisal 15 godalnih kvartetov in 15 simfonij. Godalni kvartet sestavljajo viola, dve violi in čelo. Simfonijo izvaja orkester, ki ga sestavlja več sekcij in je precej obsežnejši. Po primerjavi in analizi izvemo, da so simfonije in godalni kvarteti Dimitrija Šostakoviča kar podobni v glasbeni tehniki in imajo značilen stil skladatelja. Kljub temu se še vseeno strukturno razlikujeta v manjših stvareh in očitno je imel Šostakovič tudi pri simfonijah več možnosti za glasbo z več plastmi. Ker je simfonije pogosto objavil, je moral biti zelo pazljiv glede tega, kar je napisal. Če bi nekatere naprednejše tehnike uporabljal bolj očitno, bi bila vlada nezadovoljna in bi ga posledično lahko zaprla. Pri godalnih kvartetih teh težav ni imel, saj so bili posvečeni zasebnim premieram Beethovnovega kvarteta in ne širši javnosti. V obeh vrstah del je izražal svoja čustva, a pri godalnih kvartetih je seveda to veliko bolj očitno. Pri obeh je tonska barva modernejša in tonalnost je velikokrat zamegljena, sploh pri kasnejših delih. Pogosto preide v atonalne lestvice. Redkeje uporablja diatonične harmonične vezi, ampak se raje poslužuje modernejših vezi. Ritem ima veliko posebnosti, kot so sinkope. Pri melodiji je zelo inovativen z globokim čustvenim pomenom. V resnici je razlika samo v tem, kako pogosto uporablja posamezne tehnike in kako dela predstavljajo njega. Ključne besede: Dimitrij Šostakovič, analiza, primerjava, godalni kvartet, simfonija, harmonija, ritem, tonalnost, atonalnost, melodija, tonska barva Avtorica: Zoja Ivana Ribič, 9. razred Naslov naloge: MOTNJE HRANJENJA V ŠPORTU Področje: šport Šola: Osnovna šola Toma Brejca Kamnik Mentorica: Ana Lasič POVZETEK Raziskovalna naloga je bila namenjena raziskovanju in analiziranju pojavnosti motenj hranjenja oz. prehranjevanja, še zlasti v športu. V raziskavo je bilo vključenih sto deset naključnih posameznikov, različnih starosti in športnih interesov. S pomočjo opravljene ankete smo ugotovili in potrdili polovico zastavljenih hipotez. Kot smo pričakovali, se motnje hranjenja pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških. Zanimalo nas je, kako šport vpliva na motnje hranjenja. Ugotovili smo, da pojavnost motenj hranjenja ni nujno odvisna od tega, kako ali če sploh se ukvarjamo s športom. Izkazalo se je, da so prehranskim motnjam bolj izpostavljeni nešportniki, kot pa rekreativci ali celo profesionalci. Torej šport pozitivno vpliva na posameznika. Enak rezultat je tudi pri pomembnosti telesne teže pri sami športni disciplini, kjer nam je raziskovanje razkrilo, da imajo večje težave na tem področju prav tisti, za katere sploh ni pomembno, koliko kilogramov imajo. Zanimalo nas je tudi, kako je pojavljanje motenj hranjenja odvisno od starosti. Ugotovili smo, da imajo največ težav s prehrano otroci in mladostniki. Ker nas je zanimalo, kako različne športne skupine vplivajo na pojavljanje motenj hranjenja, smo primerjali individualne in skupinske športe in ugotovili, da je večja pojavnost motenj hranjenja pri individualnih športih, vendar jih lahko prav tako opazimo pri skupinskih športih, a v drugačni obliki. Ključne besede: motnje hranjenja, šport, prehranjevanje ELEKTROTEHNIKA, ELEKTRONIKA IN ROBOTIKA Avtorica: Lučka Oražem, 9. b Naslov naloge: TESLINI IZUMI IN PATENTI NEKOČ IN DANES Šola: Osnovna šola Marije Vere Kamnik Mentorica: mag. Polona Mežnar POVZETEK V raziskovalni nalogi sem se osredotočila na področje elektrotehnike, natančneje na življenje in izume Nikole Tesle. Odločila sem se za to temo, ker je Tesla eden najvplivnejših izumiteljev vseh časov, njegovi dosežki pa so še danes osnova za številne sodobne tehnologije. Zanimalo me je, kako so se njegovi izumi razvijali in kakšen vpliv imajo danes, zato sem želela podrobneje raziskati njegov prispevek k znanosti in tehnologiji. V nalogi sem najprej preučila Teslovo življenje, njegovo izobraževanje ter ključne mejnike v njegovi karieri. Podrobneje sem analizirala njegove najpomembnejše izume, kot so: sistem izmeničnega toka, indukcijski motor, Teslin transformator in brezžični prenos energije. Posebno pozornost sem namenila vprašanju, kako so se njegovi izumi skozi čas izboljšali in kako jih danes uporabljamo v različnih industrijskih panogah. Raziskovala sem s pomočjo strokovne literature, spletnih virov in znanstvenih člankov. Poleg tega sem izvedla eksperiment, v katerem sem poskusila izdelati preprost model enega od Teslinih izumov, da bi bolje razumela njegove principe delovanja. S tem sem želela preveriti, kako lahko Tesline ideje približamo učencem in jih uporabimo pri učenju. Raziskava je pokazala, da so Teslini izumi še danes izjemno pomembni in nepogrešljivi v sodobni tehnologiji. Njegovo delo nam omogoča razumevanje osnov elektrotehnike in delovanju naprav, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Ključne besede: Nikola Tesla, patent, izum, Teslina tuljava, enosmerni tok, izmenični tok TEHNIKA ALI TEHNOLOGIJA Avtorja: Rok Jeraj in Ian Krizmanić, 9. c Naslov naloge: VPLIV OBLIKE RAKETNE ŠOBE NA SILO POTISKA Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Danica Volčini POVZETEK V raziskovalni nalogi sva raziskovala vpliv notranjega naklona raketne šobe na silo potiska in učinkovitost raketnega motorčka. S 3D-tiskalnikom sva izdelala deset šob z nakloni od 0° do 45° ter meritve izvedla s prilagojenim sistemom, ki je uporabljal sesalnik za simulacijo pretoka plinov. Glavna cilja raziskave sta bila: določiti najprimernejši naklon šobe za uporabo na modelu rakete, glede na največji potisk in učinkovitost, ter nadgraditi najino znanje o pogonu raket. Rezultati so pokazali, da je šoba z naklonom 40° ustvarila največji potisk in bila tudi najbolj učinkovita, šoba z naklonom 5° pa je proizvedla najmanjši potisk in je bila tudi najmanj učinkovita. Analiza je postavljeno hipotezo potrdila delno, saj so se rezultati nekoliko razlikovali od pričakovanj. Napako pri meritvah z naklonom 10° sva identificirala, a je nisva popolnoma pojasnila. Kljub omejitvam sva optimizirala postopek merjenja, zmanjšala stroške in izboljšala natančnost. V prihodnje bi raziskavo lahko razširila na pomen zunanjega oblikovanja šob in optimizacijo njihove teže z vidika vpliva na učinkovitost šobe. Ključne besede: pogon raket, oblika raketne šobe, sila potiska OCENJEVALNE KOMISIJE PO PREDMETNIH PODROČJIH Število Člani ocenjevalne Predmetna področja Šola nalog komisije 1 - astronomija ali fizika 1 Matej Kastelic OŠ Brinje Grosuplje - elektrotehnika, elektronika 1 Andrej Novljan OŠ Louisa Adamiča Grosuplje- tehnika in tehnologija 1 Mateja Slevec OŠ Marije Vere Kamnik skupaj 3 2 - etnologija 2 Urška Bergant OŠ Brinje Grosuplje - druga področja – glasba 1 Maja Škerjanec OŠ Brinje Grosuplje - druga področja – šport 1 Emil Kovačec OŠ Brinje Grosuplje skupaj 4 Vanja Hočevar OŠ Marije Vere Kamnik 3 - zgodovina in umetnostna 4 Ana Maria Mauhar OŠ Brinje Grosuplje zgodovina skupaj 4 Damjan Snoj OŠ Marije Vere Kamnik Andreja Jug OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 4 - farmacija, medicina, zdravstvo 1 Marjetka Kolbl OŠ Brinje Grosuplje - biotehnologija ali veterina 2 Lucija Bajd OŠ Brinje Grosuplje - biologija 1 Špela Vičič SZŠ ŠC Novo mesto skupaj 4 5 - interdisciplinarna področja 2 Larisa Komel OŠ Brinje Grosuplje - matematika ali logika 1 Hema Vasle OŠ Brinje Grosuplje skupaj 3 Branka Vode OŠ Stranje Teja Strlic OŠ Marije Vere Kamnik 6 - psihologija ali pedagogika 3 Sara Košir OŠ Brinje Grosuplje skupaj 3 Tjaša Omahen OŠ Brinje Grosuplje 7 - slovenski jezik ali književnost 1 Nina Cvetko OŠ Brinje Grosuplje - geografija ali geologija 1 Anica Kunavar OŠ Brinje Grosuplje - filozofija ali sociologija 3 Kristina Moičević OŠ Brinje Grosuplje skupaj 5 Sara Grahek OŠ Brinje Grosuplje 8 - biologija 1 Jana Rešeta OŠ Brinje Grosuplje - arhitektura, gradbeništvo ali 1 Sonja Koželj Juhant OŠ Rodica promet - ekologija z varstvom okolja 1 skupaj 3 skupaj 29 25 6 RAZISKOVALNE NALOGE, UVRŠČENE NA 59. DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV – 2025 Področje Avtor/-ica Naslov raziskovalne naloge Šola raziskovalne naloge, razred 1 astronomija ali Jernej Zavasnik, 9. b Meritve ionizirajočega sevanja Osnovna šola fizika radioaktivnih virov z Geigerjevim Marije Vere števcem in merilnikom radona Kamnik 2 biologija Svit Viršek, Lan Pravilo treh sekund – mit Osnovna šola Groznik Pogorelc, ali resnica Louisa Adamiča 8. razred Grosuplje 3 biotehnologija, Nika Čvan, 5. b, Skrb za mačke pred osmimi Osnovna šola gozd., kmetijstvo ali Maša Mehle, desetletji in danes Rodica veterina Ema Tancik, 7. a 4 etnologija Maša Mehle, Stoletna tradicija Kancilijeve Osnovna šola Ema Tancik, pekarne v Domžalah Rodica Zoja Tomažič, 7. a 5 zdravstvo, Neva Lea Erjavec, Higiena v Osnovni šoli Rodica Osnovna šola farmacija ali Miša Tomažin, 6. c Rodica medicina 6 matematika ali Zara Škrlj, Neskončnost; števne in neštevne Osnovna šola logika Mia Drobež, neskončne množice Frana Albrehta 8. razred Kamnik 7 psihologija ali Ana Cerar, Dober učitelj po meri učencev Osnovna šola pedagogika Iris Karalič, Janka Kersnika 9. razred Brdo 8 geografija ali Ana Marija Izgubljena noč v Domžalah Osnovna šola geologija Zlatanova, Lora Lo Venclja Perka Rajlić Juvan, 8. raz. Domžale 9 slovenski jezik ali Miša Prevec, Bralne navade učencev predmetne Osnovna šola književnost Klara Zupanc, 6. a stopnje OŠ Trzin Trzin 10 sociologija ali Žan Trontelj, Lunine mene in njihov vpliv Osnovna šola filozofija Erik Štucin, na mladostnike Louisa Adamiča 8. razred Grosuplje 11 zgodovina ali Lejla Sodnik, Medvojne usode moških vodiške Osnovna šola umetnostna Lucija Rozman, 9. a občine, rojenih v letih 1916–1926 Vodice zgodovina 12 zgodovina ali Julija Prelc, Furmanstvo in Gostilna Furman Osnovna šola umetnostna Nika Andrejka, 9. b v Občini Lukovica Janka Kersnika zgodovina Brdo 13 interdisciplinarna Hijacinta Strgar, Stres devetošolcev v povezavi Osnovna šola področja Hana Grilc, 9. b z ocenjevanjem znanja Komenda Moste 14 druga področja Tim Razboršek, Primerjava in analiza simfonij Osnovna šola 9. razred in godalnih kvartetov Dimitrija Marije Vere Šostakoviča Kamnik 15 elektrotehnika, Lučka Oražem, 9. raz. Teslini izumi in patenti nekoč Osnovna šola elektronika in in danes Marije Vere robotika Kamnik 16 tehnika ali Rok Jeraj, Vpliv oblike raketne šobe na silo Osnovna šola tehnologija Ian Krizmanić, 9. c potiska Rodica POVZETEK: 24. REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV Letos je regijsko srečanje mladih raziskovalcev domžalsko–kamniškega območja gostila Osnovna šola Brinje Grosuplje, regijska koordinatorka pa je bila Tanja Vičič. Na regijskem srečanju je sodelovalo 50 učencev iz dvanajstih osnovnih šol. Izdelali so 29 raziskovalnih nalog iz šestnajstih predmetnih področij. Ob strani jim je stalo 26 mentorjev, kar je največ od leta 2020 dalje. Raziskovalne naloge in nastope mladih raziskovalcev je ocenjevalo 25 članov ocenjevalnih komisij iz šestih šol naše regije. Prilagamo vabilo, v katerem je predstavljen program regijskega srečanja. V a b i l o Vabim vas na 24. regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev domžalsko-kamniškega območja, ki bo potekalo v sredo, 19. 3. 2025, na OŠ Brinje Grosuplje, Ljubljanska c. 40a, Grosuplje. Program srečanja: od 15.30 do 15.45 prihod udeležencev od 15.45 do 16.00 uvodni pozdrav in informacije o poteku srečanja od 16.00 do 17.00 predstavitve in zagovori raziskovalni nalog po skupinah, od 17.00 do 17.30 odmor (družabne igre učencev, zaključek dela ocenjevalcev) od 17.30 do 18.00 razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Neposredno ob naši osnovni šoli je Športna dvorana Brinje, za katero je večje parkirišče. Vhod v šolo za udeležence srečanja bo s parkirišča (glej usmerjevalne table). Veselimo se vaše udeležbe. Grosuplje, 14. 3. 2025 Koordinatorka srečanja: Tanja Vičič OŠ Brinje Grosuplje D O D A T E K REGIJSKA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV DOMŽALSKO–KAMNIŠKEGA OBMOČJA V nadaljevanju objavljamo statistiko o šolah, ki so organizirale regijska srečanja, o sodelujočih šolah, številu mladih raziskovalcev in raziskovalnih nalog, o mentorjih in članih ocenjevalnih komisij na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko-kamniškega območja ter dosežke naših mladih raziskovalcev v drugem krogu državnih srečanj. STATISTIČNI PODATKI O DOSEDANJIH REGIJSKIH SREČANJIH MLADIH RAZISKOVALCEV DOMŽALSKO–KAMNIŠKEGA OBMOČJA Podatke o udeležbi šol, mladih raziskovalcev, mentorjev in o številu raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih sistematično zbiramo od šolskega leta 2017/2018 dalje. Od šolskega leta 2019/2020 dalje po regijskih srečanjih izdajamo zbornike povzetkov, zato so se vsi podatki od takrat dalje ohranili. Razpoložljive podatke predstavljamo na naslednjih straneh. ŠOLE - ORGANIZATORICE REGIJSKIH SREČANJ (2002–2025) Letos je regijsko srečanje mladih raziskovalcev domžalsko–kamniškega območja organizirala Osnovna šola Brinje Grosuplje, za prihodnje šolsko leto pa je predvideno, da bo gostiteljica regijskega srečanja Osnovna šola Jurija Vege Moravče. Preglednica 1: Šole organizatorice regijskih srečanj mladih raziskovalcev domžalsko–kamniškega območja Zap. Šola Leto Leto Leto Leto Leto 1. OŠ Stranje 2002 2003 2004 2. OŠ Preserje pri Radomljah 2005 2006 2007 2008 2013 3. OŠ Rodica 2009 2020 4. OŠ Marije Vere Kamnik 2010 2021 5. OŠ Trzin 2011 2024 6. OŠ Jurija Vege Moravče 2012 (2026) 7. OŠ Brinje Grosuplje 2014 2025 8. OŠ Frana Albrehta Kamnik 2015 9. OŠ Dob 2016 10. OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 2017 11. OŠ Vodice 2018 12. OŠ Dragomelj 2019 13. OŠ Toma Brejca Kamnik 2022 14. OŠ Komenda Moste 2023 15. OŠ Janka Kersnika Brdo 16. OŠ Venclja Perka Domžale 17. OŠ Gradec Litija* 18. OŠ Šmarje – Sap* *Opomba: Že več let na regijskih srečanjih nista sodelovali OŠ Gradec Litija (od 2020) in OŠ Šmarje – Sap (od 2021). Preglednica 2: Regijske koordinatorke na srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko–kamniškega območja Leto Šola organizatorka Regijska koordinatorka 2013 OŠ Preserje pri Radomljah Kristina Ferel 2014 OŠ Brinje Grosuplje Tanja Vičič 2015 OŠ Frana Albrehta Kamnik Danica Mati Djuraki 2016 OŠ Dob Sonja Najman Vedenik 2017 OŠ Louisa Adamiča Grosuplje Barbka Gabrijel Cotič 2018 OŠ Vodice Andreja Bečan 2019 OŠ Dragomelj Nina Kete 2020 OŠ Rodica Maja Petek Tomšič 2021 OŠ Marije Vere Kamnik Polona Mežnar 2022 OŠ Toma Brejca Kamnik Ana Lasič 2023 OŠ Komenda Moste Nina Mavrič 2024 OŠ Trzin Ajda Premrl 2025 OŠ Brinje Grosuplje Tanja Vičič SODELUJOČE ŠOLE NA REGIJSKIH SREČANJIH MLADIH RAZISKOVALCEV Od šolskega leta 2017/2018 dalje je na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko-kamniškega območja sodelovalo največ 13 osnovnih šol (leta 2021), najmanj pa 7 osnovnih šol (2023). Letos je na regijskem srečanju sodelovalo 12 osnovnih šol, kar je zelo spodbuden podatek. Preglednica 3: Število sodelujočih šol na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev Šolsko leto Število OŠ 2017/2018 11 2018/2019 12 2019/2020 12 2020/2021 13 2021/2022 8 2022/2023 7 2023/2024 9 2024/2025 12 Število sodelujočih osnovnih šol na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko-kamniškega območja 14 13 12 12 12 12 11 10 9 8 8 7 6 4 2 0 l. 2018 l. 2019 l. 2020 l. 2021 l. 2022 l. 2023 l. 2024 l. 2025 ŠTEVILO MLADIH RAZISKOVALCEV NA REGIJSKIH SREČANJIH Od šolskega leta 2017/2018 dalje je na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko-kamniškega območja sodelovalo največ 77 učencev (leta 2019), najmanj pa 31 (2022). Letos je na regijskem srečanju sodelovalo 50 učencev. Preglednica 4: Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih Šolsko leto Število mladih raziskovalcev 2017/2018 59 2018/2019 77 2019/2020 61 2020/2021 50 2021/2022 31 2022/2023 55 2023/2024 43 2024/2025 50 Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko-kamniškega območja 90 77 80 70 61 59 55 60 50 50 50 43 40 31 30 20 10 0 l. 2018 l. 2019 l. 2020 l. 2021 l. 2022 l. 2023 l. 2024 l. 2025 Preglednica 5: Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev po šolah Šola 2020 2021 2022 2023 2024 2025 OŠ Brinje Grosuplje 7 3 15 5 3 - OŠ Dob - - - 3 6 - OŠ Dragomelj - - 4 - - - OŠ Gradec Litija - - 2 - - - OŠ Frana 3 5 Albrehta Kamnik 6 3 - 2 OŠ Janka Kersnika Brdo 1 4 - - - - OŠ Jurija Vege 1 3 Moravče 6 1 - - OŠ Komenda Moste - 2 2 2 1 2 OŠ L - 6 . Adamiča Grosuplje 8 7 - - OŠ Marije Vere 8 3 Kamnik 6 4 2 5 OŠ Rodica 8 13 6 14 11 22 OŠ Stranje - - 1 1 - - OŠ Šmarje – - - Sap 1 1 - - OŠ Toma Brejca 1 1 Kamnik - 4 5 4 OŠ Trzin 12 6 4 2 1 17 OŠ Venclja Perka Domžale - 2 - - - - OŠ Vodice 2 2 - 3 2 3 skupaj 43 50 61 50 31 55 ŠTEVILO RAZISKOVALNIH NALOG NA REGIJSKIH SREČANJIH Od šolskega leta 2017/2018 do danes so učenci domžalsko-kamniškega območja izdelali skupaj 280 raziskovalnih nalog. Največ so jih izdelali leta 2019 – 58, najmanj pa leta 2022 – samo 18. Letos so učenci našega območja izdelali 29 raziskovalnih nalog iz šestnajstih predmetnih področij. Preglednica 6: Število raziskovalnih nalog na regijskih mladih raziskovalcev Šolsko leto Število raziskovalnih nalog 2017/2018 48 2018/2019 58 2019/2020 36 2020/2021 33 2021/2022 18 2022/2023 31 2023/2024 27 2024/2025 29 skupaj 280 Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev domžalsko-kamniškega območja 70 58 60 48 50 40 36 33 31 29 27 30 18 20 10 0 l. 2018 l. 2019 l. 2020 l. 2021 l. 2022 l. 2023 l. 2024 l. 2025 Preglednica 7: Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev po šolah Šola skupaj 2020 2021 2022 2023 2024 2025 OŠ Brinje Grosuplje 18 8 3 1 - 4 2 OŠ Dob 5 - 2 3 - - - OŠ Dragomelj 3 3 - - - - - OŠ Gradec 1 Litija 1 - - - - - OŠ Frana Albrehta 11 Kamnik 5 2 - 1 1 2 OŠ Janka Kersnika Brdo 3 - - - - 1 2 OŠ Jurija Vege 7 Moravče 4 1 - - 1 1 OŠ Komenda Moste 6 1 2 1 1 - 1 OŠ Louisa Adamiča 10 4 3 - - - 3 OŠ Marije Vere 19 Kamnik 3 3 1 4 5 3 OŠ 40 Rodica 3 8 6 11 5 7 OŠ Stranje 2 1 1 - - - - OŠ Šmarje – 2 Sap 1 1 - - - - OŠ Toma Brejca 9 Kamnik - 2 3 2 1 1 OŠ Trzin 28 2 2 1 11 8 4 OŠ Venclja Perka Domžale 1 - - - - - 1 OŠ Vodice 9 - 3 2 1 1 2 skupaj 174 36 33 18 31 27 29 Preglednica 8: Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev po predmetnih področjih Predmetna področja 2020 2021 2022 2023 2024 2025 skupaj astronomija ali fizika 1 - - 1 1 1 4 biologija 5 4 2 3 1 2 17 bioteh., gozd., kmet., veterina - - - - - 2 2 ekologija z varstvom okolja - 3 3 2 1 1 10 etnologija 1 2 1 1 1 2 8 matematika ali logika 2 1 - - - 1 4 farmacija, medicina, zdravstvo - - - - 2 1 3 kemija ali kemijska tehnologija - 3 - 1 1 - 5 psihologija ali pedagogika 2 2 - 4 2 3 13 geografija ali geologija 1 - 1 1 1 1 5 slovenski jezik ali književnost 1 1 - - 2 1 5 filozofija ali sociologija 7 3 2 6 5 3 26 zgodovina ali umet. zgod. 3 3 0 1 2 4 13 interdisciplinarna področja 1 5 2 3 1 3 15 druga področja 1 1 3 2 2 2 11 elektroteh., elektron., robot. 2 2 1 - 1 1 7 arhitekt., gradb. ali promet 3 - 3 2 2 - 10 računal. ali telekomunikacije 3 1 - - - - 4 tehnika ali tehnologija 2 1 - 1 1 1 6 aplikativni inovacijski projekti 1 1 - 3 1 - 6 skupaj 36 33 18 31 27 29 174 MENTORJI MLADIH RAZISKOVALCEV Največ mentorjev od leta 2020 dalje so imeli učenci naše regije v letošnjem šolskem letu in sicer 26, nato pa leta 2021 (23 mentorjev). Najmanj mentorjev so imeli v šolskem letu 2022/2023 in sicer samo 13. Število mentorjev na regijskih srečanjih domžalsko- kamniškega območja 30 26 25 23 21 20 17 17 15 13 10 5 0 l. 2020 l. 2021 l. 2022 l. 2023 l. 2024 l. 2025 Preglednica 9: Število mentorjev mladih raziskovalcev, ki so sodelovali na regijskih srečanjih Šola 2024 2025 2020 2021 2022 2023 OŠ Brinje 3 3 Grosuplje 5 5 2 - OŠ Dob - - - 2 3 - OŠ Dragomelj - - 2 - - - OŠ F 1 2 . Albrehta Kamnik 3 2 - 1 OŠ Gradec Litija - - 2 - - - OŠ Janka Kersnika 1 2 Brdo - - - - OŠ Jurija Vege 1 2 Moravče 1 1 - - OŠ Komenda Moste - 1 1 1 2 1 OŠ L - 3 . Adamiča Grosuplje 1 1 - - OŠ Marije Vere 2 2 Kamnik 1 1 1 1 OŠ Rodica 3 4 2 4 5 3 OŠ Stranje - - 1 1 - - OŠ Šmarje - - - Sap 1 1 - - OŠ Toma Brejca 1 1 Kamnik - 1 2 2 OŠ Trzin 3 3 1 2 1 4 OŠ Venclja Perka Domžale - 1 - - - - OŠ Vodice 2 2 - 1 1 1 skupaj 17 26 21 23 17 13 SEZNAM MENTORJEV PO ŠOLAH 1. Osnovna šola Brinje Grosuplje Leto Mentorji 2020 Tjaša Erjavec, Vesna Jeromen, Sabina Kavšek, Vanja Resnik, Maja Zajec, 2021 Matej Kastelic, Petra Gumzej, Petra Maršić, Roman Verhovšek, Žan Grm 2022 Matej Kastelic, Petra Gumzej 2023 / 2024 Matej Kastelic, Ana Kunavar, Maruša Tomšič 2025 Tanja Vičič, Matija Martinec, dr. Martin Rigler (Aerosol) 2. Osnovna šola Dob Leto Mentorji 2020 / 2021 Sonja Najman Vedenik, Ksenja Božak 2022 Sonja Najman Vedenik, Andreja Šuštaršič Tomšič, Mateja Sotošek 2023 / 2024 / 2025 / 3. Osnovna šola Dragomelj Leto Mentorji 2020 Nina Štaher, Gabrijela Visenjak 2021 / 2022 / 2023 / 2024 / 2025 / 4. Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Leto Mentorji 2020 Danica Mati Djuraki, Monika Jelenc, Ema Vidic Judež 2021 Monika Jelenc, Ema Vidic Judež 2022 / 2023 Monika Jelenc 2024 Tjaša Gašpar 2025 Tjaša Gašpar, Luka Lavrin 5. Osnovna šola Gradec Litija Leto Mentorji 2020 Karmen Ležić, Anja Knežević 2021 / 2022 / 2023 / 2024 / 2025 / 6. Osnovna šola Janka Kersnika Brdo Leto Mentorji 2024 Damjan Kunstelj 2025 Damjan Kunstelj, Veronika Tumpej 7. Osnovna šola Jurija Vege Moravče Leto Mentorji 2020 Katja Medija 2021 Katja Medija 2022 / 2023 / 2024 Simona Pirc Jenko 2025 Haris Ljubijankić, Simona Vidic 8. Osnovna šola Komenda Moste Leto Mentorji 2020 Barbara Juhant Selak 2021 Andreja Burja Čerin 2022 Katja Polanc, Jure Mravlje 2023 Nina Mavrič 2024 / 2025 Mojca Bukovnik 9. Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje Leto Mentorji 2020 Zvonka Pekolj 2021 Nataša Zidar 2022 / 2023 / 2024 / 2025 Barbka Gabrijel Cotič, dr. Manca Kovač Viršek, Tanja Rozman 10. Osnovna šola Marije Vere Kamnik Leto Mentorji 2020 Polona Mežnar 2021 Polona Mežnar 2022 Polona Mežnar 2023 Polona Mežnar 2024 Polona Mežnar, Katarina Podkrižnik Smagaj 2025 Polona Mežnar, Alenka Markus Rezar 11. Osnovna šola Rodica Leto Mentorji 2020 Vilma Vrtačnik Merčun, Petra Dešman Senčar 2021 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Tjaša Medved, Petra Dešman Senčar 2022 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Tjaša Medved, Klemen Kos, Ana Podpečan 2023 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Ana Podpečan 2024 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Željka Fendre 2025 Vilma Vrtačnik Merčun, Danica Volčini, Željka Fendre, dr. Daša Stanič 12. Osnovna šola Stranje Leto Mentorji 2020 Andrej Kočar 2021 Andrej Kočar 2022 / 2023 / 2024 / 2025 / 13. Osnovna šola Šmarje – Sap Grosuplje Leto Mentorji 2020 Sebastjan Škrjanc 2021 Barbara Struna 2022 / 2023 / 2024 / 2025 / 14. Osnovna šola Toma Brejca Kamnik Leto Mentorji 2020 / 2021 Ana Lasič 2022 Ana Lasič, Patricija Urankar 2023 Tjaša Bergant, Mojca Janžekovič 2024 Ana Lasič 2025 Ana Lasič 15. Osnovna šola Trzin Leto Mentorji 2020 Slavka Kozel 2021 Slavka Kozel, Tatjana Tonin Hiršman 2022 Slavka Kozel 2023 Slavka Kozel, Manca Hribar, Ajda Premrl, Marja Gerbec 2024 Slavka Kozel, Manca Hribar, Ajda Premrl 2025 Slavka Kozel, Dragica Marinko, Žan Lunar 16. Osnovna šola Venclja Perka Domžale Leto Mentorji 2024 / 2025 Polonca Planko 17. Osnovna šola Vodice Leto Mentorji 2020 / 2021 Andreja Bečan 2022 Andreja Bečan 2023 Andreja Bečan 2024 Andreja Bečan, Vilma Vrtačnik Merčun 2025 Andreja Bečan, Vilma Vrtačnik Merčun OCENJEVALNE KOMISIJE 2024–2025 Podatkov o ocenjevalnih komisijah do leta 2023 nismo zbirali. V zadnjih dveh letih so bile raziskovalne naloge razporejene v osem skupin, ocenjevalo pa jih je osem ocenjevalnih komisij. Lani je v ocenjevalnih komisijah sodelovalo 24 ocenjevalcev, letos pa 25. Lani so bili ocenjevalci iz sedmih šol, letos pa iz šestih. Ocenjevalci s šol domžalsko–kamniškega območja so se letos slabše odzvali na povabilo kot lansko leto, za kar je morda kriva tudi oddaljenost Grosuplja od domžalsko-kamniškega območja. Preglednica 10: Člani ocenjevalnih komisij na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev Leto Število ocenjevalnih Skupaj članov Število šol komisij komisij 2024 8 24 7 2025 8 25 6 Preglednica 11: Število članov ocenjevalnih komisij na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev po šolah Šola 2024 2025 OŠ Brinje Grosuplje 3 16 OŠ Louisa Adamiča Grosuplje - 2 OŠ Marije Vere Kamnik 4 4 OŠ Rodica 9 1 OŠ Stranje 1 1 OŠ Toma Brejca Kamnik 1 - OŠ Trzin 5 - OŠ Karla Destovnika - Kajuha Ljubljana 1 - SZŠ ŠC Novo mesto - 1 skupaj 24 25 DOSEŽKI MLADIH RAZISKOVALCEV NA DRŽAVNIH SREČANJIH (2020–2025) Mladi raziskovalci, ki se z regijskega srečanja mladih raziskovalcev uvrstijo na državno srečanje, vsako leto nestrpno čakajo na rezultate prvega kroga državnega srečanja. Uvrstitev v drugi krog državnega srečanja namreč pomeni, da so se uvrstili med šest najboljših na predmetnem področju. V drugem krogu mladi raziskovalci svoje raziskovalne naloge predstavijo pred ocenjevalno komisijo na državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki se običajno odvija sredi maja na Gimnaziji Murska Sobota. Mladi raziskovalci, ki svoje raziskovalne naloge predstavijo v drugem krogu, osvojijo srebrna priznanja, izjemoma, po kvaliteti najbolj izstopajoče raziskovalne naloge, pa tudi zlata priznanja. Teh je vedno le za vzorec, ena ali dve na predmetno področje. ZLATA PRIZNANJA Z DRŽAVNIH SREČANJ Kljub temu, da je zlata priznanja na državnih srečanjih izredno težko osvojiti, je mladim raziskovalcem našega regijskega območja uspelo doseči tudi nekaj najvišjih priznanj. V zadnjih petih letih so naši mladi raziskovalci osvojili deset zlatih priznanj in sicer po dve iz biologije, ekologije in arhitekture ter po eno zlato priznanje z naslednjih področij: etnologija, zgodovina, druga področja (gospodinjstvo) in interdisciplinarno področje. Zlata priznanja učencem prinašajo dragocene točke za Zoisovo štipendijo, pomembna pa so tudi za regijska srečanja. Velja pravilo, da se iz teh »zlatih« predmetnih področij naslednje leto z regijskega na državno srečanje lahko uvrstita po dve raziskovalni nalogi. Preglednica 12: Predmetna področja, katerih so naši mladi raziskovalci osvojili zlata priznanja, po šolah Osnovna šola 2020 2021 2022 2023 2024 skupaj OŠ Dob - biologija - - - 1 OŠ Frana Albrehta Kamnik biologija ekologija - - - 2 OŠ Komenda Moste - - ekologija - - 1 OŠ Marije Vere Kamnik - - arhitektura - - 1 OŠ Rodica etnologija druga/gos. - - zgodovina 5 interdiscip. arhitektura skupaj 3 3 2 0 2 10 Preglednica 13: Raziskovalne naloge, ki so na državnih srečanjih osvojile zlata priznanja Leto Predmetno Avtorji Naslov raziskovalne naloge Šola področje Špela Prajs, Zgodbe iz Markuzove domačije v Študi 2020 etnologija OŠ Rodica Gal Zore, 8. r. v Domžalah Primerjava gospodarskih dejavnosti v 2020 interdisciplinarna Živa Hrovat, Domžalah pred 80. leti in danes ter OŠ Rodica področja Zorka Jeraj, 9. r. frizerski salon »Del Bello« s stoletno tradicijo OŠ Frana 2020 biologija Nejc Grčar, 9. r. Zaprt ekosistem Albrehta Kamnik Tisa Podkrajšek, Gen za hitrost pri slovenskih 2021 biologija OŠ Dob 9. r. nogometašicah OŠ Frana ekologija z Naja Dobovšek, 2021 Ogljični odtis Albrehta varstvom okolja Kim Osenar, 9. r. Kamnik Kje naj shranjujemo sadje in zelenjavo? druga področja – Ian Vale, 9. r. Vpliv vlažnosti in temperature zraka na OŠ Rodica 2021 gospodinjstvo izgubljanje tekočine v sadju in zelenjavi Gabrijel OŠ Komenda ekologija z Pridobivanje električne energije iz rastlin Petkovšek, Moste 2022 varstvom okolja Aloa vere in Carpobrotus edulis 9. c arhitektura, Ela Pestotnik, OŠ Marije gradbeništvo ali Učilnica skozi čas 2022 Zala Plohl, 8. a Vere Kamnik promet zgodovina ali Luna Debeljak in Prebivalci Žmajdove domačije iz Stoba 2024 umetnostna OŠ Rodica Živa Zore, 9. b v Domžalah zgodovina arhitektura, Luna Debeljak in Žmajdova hiša v Stobu, arhitekturni 2024 gradbeništvo ali OŠ Rodica Živa Zore, 9. b biser sredi Domžal promet SREBRNA PRIZNANJA Z DRŽAVNIH SREČANJ Tudi srebrna priznanja z državnega srečanja mladih raziskovalcev so dragocena, saj učencem prav tako prinašajo točke za Zoisovo štipendijo. V zadnjih petih letih so mladi raziskovalci naše regije osvojili 22 srebrnih priznanj iz štirinajstih predmetnih področij. Najbolj uspešni so bili na etnologiji (4 srebrna priznanja). Po dve srebrni priznanji so osvojili na predmetnih področjih geografije, elektrotehnike, na drugih področjih (gospodinjstvo, šport), interdisciplinarnih področjih in z aplikativnih projektov. Po eno srebrno priznanje so osvojili na področjih matematike, arhitekture, zgodovine, psihologije, slovenskega jezika, prometa, ekologije in biologije. Preglednica 14: Raziskovalne naloge, ki so na državnih srečanjih osvojile srebrna priznanja Osnovna šola 2020 2021 2022 2023 2024 skupaj OŠ Brinje Grosuplje matematika - elektrotehn. - - 2 OŠ Frana Albrehta Kamnik aplikativni p. - - - - 2 arhitektura OŠ Rodica zgodovina etnologija etnologija etnologija etnologija 11 psihologija geografija interdiscip. druga/gosp. druga/šport promet OŠ Stranje elektrotehn. aplikativni p. - - - 2 OŠ Šmarje-Sap - slovenski j. - - - 1 OŠ Toma Brejca Kamnik - - ekologija geografija biologija 3 OŠ Vodice - - - - interdiscip. 1 skupaj 5 5 7 2 3 22 Preglednica 15: Raziskovalne naloge, ki so na državnih srečanjih osvojile srebrna priznanja Leto Predmetno področje Avtorji Naslov raziskovalne naloge Šola zgodovina ali Petra Gotar, Zapisniki sej načelstva Kitarskega 2020 OŠ Rodica umetnostna zgodovina Nika Planinšek, 8. r. društva v Domžalah (1910–1926) OŠ Brinje matematika ali logika Žiga Remic, 8. r. Kombinatorika na Rubikovi kocki 2020 Grosuplje OŠ Frana 2020 aplikativni projekti Miha Okorn, 9. r. 3D Ozvezdja Albrehta Kamnik elektrotehnika, 2020 Kaja Krapež, 6. r. Žogica za nočni badminton OŠ Stranje elektronika in robotika arhitektura, OŠ Frana 2020 gradbeništvo ali Žan Rozoničnik, 9. r. Pomen arhitekture v športu Albrehta promet Kamnik 2021 Gal Zore, 8. r., Predmeti iz Markuzove domačije etnologija OŠ Rodica Jaša Fidler, 9. r. v Študi v Domžalah 2021 psihologija ali Jaša Fidler, Vpliv karantene na psihično OŠ Rodica pedagogika Enej Kaše, 9. r. in fizično počutje mladostnikov 2021 slovenski jezik in Maša Valentina Vrednost (jezikovne) kulture OŠ Šmarje – književnost Krašek, 8. r. v življenju mladostnika Sap 2021 interdisciplinarna Tita Majhenič, Korespondenca Antonije Plevel, OŠ Rodica področja Špela Prajs, 9. r. por. Šubelj, z Rodice (1811–1981) aplikativni inovacijski Andraž Kočar, 9. r. Avtomatsko razvrščanje vlakov OŠ Stranje 2021 predlogi in projekti Živa Andrić, OŠ Toma ekologija z varstvom Kako pralni praški vplivajo na rast 2022 Ula Osolnik, Brejca okolja rastlin? 8. b Kamnik 2022 Primerjava nalezljivih bolezni Luna Debeljak, etnologija iz sredine 20. stoletja z epidemijo OŠ Rodica Živa Zore, 7. b covida-19 2022 Kako se razlikujejo prsti z Brkinov, Brina Umek, geografija Idrijskega hribovja in Ljubljanske OŠ Rodica 9. b kotline? Andraž Močnik, druga področja – 2022 Tevž Kovačič, Pojav plesni na kruhu in namazih OŠ Rodica kmetijstvo 9. b Dosežki športnikov OŠ Rodica druga področja – Žiga Fidler, 2022 v zadnjem desetletju in športniki OŠ Rodica šport 8. c šole danes Svit Verhovšek, elektrotehnika, Vodenje avta na daljavo z uporabo OŠ Brinje 2022 Matic Pucelj, elektronika in robotika VR očal Grosuplje Svit Selan, 7. d arhitektura, Ian Krizmanić, Cestno omrežje v Občini Domžale 2022 gradbeništvo ali Dejan Kugič, OŠ Rodica in njegova obremenitev promet 6. c 2023 Kjara Koštrun, Primerjava šolskih glasil iz šolskih etnologija OŠ Rodica Tjaša Mahnič, 8. b let 1972/1973 in 2021/2022 2023 Ali so vodni viri na kraški planoti OŠ Toma Živa Andrič, geografija ali geologija Velika planina danes res Brejca Ula Osolnik, 9. raz. onesnaženi? Kamnik 2024 OŠ Toma biologija Lovro Drosk, 8. c. Ptičja peresa Brejca Kamnik 2024 30 let delovanja dramske skupine Kjara Koštrun in etnologija Kulturnega društva Groblje OŠ Rodica Tjaša Mahnič, 9. b (1993 – 2023) 2024 Ljubiteljska gledališka dejavnost po interdisciplinarna Lucija Rozman in drugi svetovni vojni v Krajevni OŠ Vodice področja Lejla Sodnik, 8. a skupnosti Bukovica–Šinkov Turn Tudi letošnjim mladim raziskovalcem, ki so se z regijskega srečanja uvrstili na 59. državno srečanje mladih raziskovalcev – 2025, želimo čim več uspeha! Rezultati bodo objavljeni na spletnih straneh ZOTKS: https://www.zotks.si/raziskovalci/rezultati. Pripravila: Vilma Vrtačnik Merčun SMERNICE ZA IZDELAVO RAZISKOVALNIH NALOG Raziskovalne naloge izdelujejo vedno nove generacije učencev, pogosto so jim mentorji tudi novi učitelji. Prav zanje so smernice za izdelavo raziskovalnih nalog še posebej koristne. Zato jim priporočamo, da jih pri izdelavi raziskovalnih nalog čim bolj dosledno upoštevajo. 1. CILJI MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA Cilji projektov na področju mladinskega raziskovalnega dela so: • usmerjati mlade pri raziskovalnem delu, jih zgodaj uvajati v znanost in znanstveno-raziskovalno delo ter popularizirati znanost med njimi, • ponuditi mladim možnost za nadgradnjo in dopolnjevanje v šoli pridobljenega znanja ter jim omogočiti, da svojemu znanju dodajo praktično vrednost, • spodbujati mlade k poglabljanju znanja, ustvarjalnosti, kreativnosti in raziskovalni odličnosti, • naučiti mlade kritičnega, logičnega, inovativnega in ustvarjalnega razmišljanja, • naučiti mlade predstaviti lastne ideje in izdelke, razumljivo in javno izražati svoja mnenja in predloge, • prispevati k razvoju posameznikov, njihovih idej in potencialov ter s tem pomagati pri oblikovanju njihove samopodobe in pridobivanju zaupanja vase, v svoje delo in razmišljanje, • vzpostaviti sodelovanje med mladimi raziskovalci in izobraževalnimi ter drugimi ustanovami in podjetji, • omogočiti mladim raziskovalcem, da se predstavijo na srečanjih mladih raziskovalcev. 2. OBLIKA IN VSEBINA RAZISKOVALNE NALOGE Raziskovalne naloge naj bodo smiselno zasnovane, strnjene, pregledne in v skladu z obliko, ki ustreza uveljavljenim standardom na posameznih znanstvenih področjih. Priporočljivo je, da raziskovalne naloge niso daljše od 40 tipkanih strani brez prilog (pri velikosti črk 12). Mladi raziskovalci naj težijo k raziskovalni odličnosti, ki se kaže v izvirnosti idej in njihovem osebnem prispevku. Raziskovalne naloge morajo imeti naslednje elemente: Naslovna stran: vsebovati mora naslov naloge (največ 127 znakov), predmetno področje (razpisano v razpisu), ime šole, ime in priimek avtorja/-ev ter razred, ime in priimek mentorja (ter somentorja), kraj in letnico izdelave. Kazalo: vsebuje naslove poglavij in podpoglavij ter številke strani v nalogi. Povzetek: je kratek izvleček raziskovalnega dela. To je tisti element raziskovalnega dela, ki ga prebere največ ljudi. Da je razumljiv vsakomur, mora biti napisan jasno, s skrbno izbranimi besedami, jedrnato, brez tujk, okrajšav in dolgih povedi. Povzetek naj vsebuje naslednje informacije: na kratko predstavi raziskovalni problem oziroma cilje raziskave, opiše metode dela in povzame bistvene ugotovitve, ki smo jih z raziskavo ugotovili. Obseg povzetka lahko znaša do 3500 znakov s presledki vred. Ključne besede: so besede in besedne zveze, sestavljene iz dveh do štirih besed, ki natančno opisujejo temo, o kateri pišemo. Postavimo se v vlogo bralca in poiščemo značilne besede, s katerimi bo prepoznal vsebino, ki jo lahko pričakuje. Poiščemo 5 do 8 ključnih besed ali besednih zvez. Vključujejo naj tudi sopomenke. Če uporabimo kratice, dodamo polna imena teh. Zaželeno je, da povzetek in ključne besede prevedemo v angleški jezik, ni pa obvezno. UVOD (1) V uvodu natančno opredelimo raziskovalne cilje in razumljivo definiramo raziskovalni problem, ki je primeren za področje raziskave. Tema naj bo za mlade raziskovalce nekaj novega in zanimivega. Po izboru tematike najprej poiščemo literaturo in šele potem zastavimo raziskovalne cilje. (2) Opredelimo metodologijo raziskovalnega dela. Uporabljene raziskovalne metode in potek raziskave morajo ustrezati raziskovalnemu področju. Metoda anketiranja pri naravoslovnih vedah ni zaželena, lahko pa je dodatek k drugim metodam. (3) V teoretičnem delu predstavimo dosedanje raziskave na izbrano tematiko (z obvezno navedbo literature in strani, s katere so trditve povzete). Izbor strokovne literature naj bo posodobljen in smiselno izbran. Pozorni smo na strokovne pojme, ki jih ustrezno pojasnimo (z navedbo literature). Obseg teoretičnega dela ne sme presegati polovice celotne naloge. (4) Na koncu uvoda napišemo še svoje znanstvene domneve ali hipoteze, ki jih želimo dokazati z opazovanjem ali eksperimentiranjem. Hipoteze na področju zgodovine in etnologije niso potrebne; na teh dveh področjih zadostuje jasno opredeljeno raziskovalno vprašanje ali teza oz. trditev, ki jo bomo raziskovali. RAZISKOVALNI DEL • Sestavljen je iz medsebojno povezanih sestavnih delov, značilnih za posamezno raziskovalno področje. Delitev poglavij in podpoglavij je odvisna od vsebine oziroma poteka raziskovanja. • Podatki morajo biti dosledno zbrani, smiselno obdelani in uporabljeni. Pazimo na reprezentativnost vzorcev, opis uporabljenega materiala, združljivost podatkov ipd. • Raziskovalni problem obravnavamo »v obliki lijaka«, od splošnega h konkretnemu in na koncu h ključnim ugotovitvam, ki morajo biti argumentirane - podkrepljene z dokazi. • Rezultati raziskave so tehnično ustrezno predstavljeni, razdelani, razumljivi in natančni. So strokovno in metodično logični. • Sestavni deli raziskave so združeni v skladno in zaokroženo celoto. • Rezultati raziskave naj bodo uporabni in naj predstavljajo raziskovalno novost ali neko drugo dodano vrednost. RAZPRAVA (1) Znanstvene izsledke oz. dosedanje raziskave, ki smo jih predstavili v teoretičnem uvodu, primerjamo z lastnimi ugotovitvami in razlike ali podobnosti ustrezno pisno ponazorimo. Izogibamo se ponavljanju in nepovezanosti besedila. (2) Z rezultati raziskave argumentirano potrdimo ali ovržemo v uvodu postavljene hipoteze ali teze in argumentirano odgovorimo na raziskovalna vprašanja. ZAKLJUČEK (1) Na kratko podamo ključne ugotovitve raziskave ter izpostavimo izvirnost in raziskovalno odličnost raziskovalne naloge. (2) Zapišemo svoja razmišljanja o možnostih nadaljnjih raziskav obravnavane teme. LITERATURA IN VIRI: izdelamo seznam literature in virov po abecednem redu (glej navodila v nadaljevanju). PRILOGE: dodamo preglednice in druge pomembne podatke, ki jih nismo uvrstili v samo nalogo. 3. NAVAJANJE LITERATURE Raziskovalci smo posebno pozorni na navajanje uporabljene literature. Če v raziskavo vključujemo trditve iz različne literature, mora biti natančno razvidno, od kod so te povzete, tako da jih nekdo, ki bere našo raziskavo, brez težav poišče in preveri (zato vedno navajamo tudi stran). • Dobesedno iz literature prepisani del besedila – citat mora biti v narekovajih, za njim pa mora biti naveden sklic 1 z opombo pod črto, kjer navedemo literaturo in stran, kjer se uporabljeni citat nahaja. • Če besedilo iz literature le na kratko, s svojimi besedami, povzamemo, na koncu povzetka dodamo številko sklica, v opombo pod črto pa zapišemo literaturo in stran, s katere je bilo besedilo povzeto. • Ko v opombi pod črto neko literaturo navajamo prvič, napišemo vse podatke o njej (avtor, naslov dela, kraj, založba, leto izida ter stran). Ko pa jo navajamo drugič oz. v vseh naslednjih opombah iste literature navedemo le avtorja, leto izdaje dela in stran. • Na koncu raziskovalne naloge izdelamo abecedni seznam uporabljene literature tako, da avtorje razvrstimo po priimkih. Primeri navajanja literature: • Knjižne izdaje, publikacije: priimek in ime avtorja, naslov dela ter kraj, založba in leto izida, stran. Primer: Razpotnik, Jelka Miranda; Snoj, Damjan: Raziskujem preteklost, Učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana, založba Rokus Klett, 2019, str. 113. • Revije in časopisi: priimek in ime avtorja (če je znan), naslov prispevka, naslov revije ali časopisa, številka publikacije, datum ali leto izida, stran. Primer: Ravnikar, Tone: Je Markuzova hiša v Študi najstarejša?, Občinski poročevalec, leto XXV, št. 9, 4. 6. 1986, str. 20. • Digitalizirana publikacija ali članek: navajamo jo enako kot v zgornjih dveh primerih, dodamo le še spletni naslov in datum povzemanja. Primer: Zakon o varstvu kulturne dediščine, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144 (14. 11. 2023). • Druge vsebine s spleta: navedemo avtorja (če je znan), naslov, spletni portal, povezavo (link) in datum povzemanja. Primer: Anton Korošec, Kamra, https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/dr-anton-korosec-6.html (19. 3. 2023). 1 Avtor, naslov dela, kraj, založba, leto izida, stran. 4. ŠE NEKAJ PRIPOROČIL • Naslov raziskovalne naloge naj ne bo splošen, ampak naj usmeri bralca na konkretno, jasno opredeljeno raziskovano temo. Primer: Kje naj shranjujemo sadje in zelenjavo? Vpliv vlažnosti in temperature zraka na izgubljanje tekočine v sadju in zelenjavi. Pri družboslovnih temah bodimo pozorni, da naslov vsebuje tudi časovno in krajevno opredelitev raziskave. Primer: Zapisniki sej načelstva kitarskega društva v Domžalah v letih 1910–1926. • Izbira raziskovane teme ali problema naj bo premišljena in čim bolj izvirna. Priporočene so aktualne teme in obravnava problematike iz domačega okolja, še posebej v sodelovanju z lokalno skupnostjo, gospodarstvom ali drugimi zainteresiranimi. Priporočamo tudi prebiranje zbornikov povzetkov raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev iz preteklih let (v iskalnik vpišemo: Mladi raziskovalci, zbornik povzetkov). Dobili bomo vpogled v različne tematike in načine oz. metode raziskovanja, ki so jih mladi raziskovalci preizkusili v preteklih letih, verjeto pa tudi nove ideje za raziskovanje. • Teoretični del je podkrepitev uporabnosti raziskovalnega dela. V njem na kratko povzamemo dosedanje raziskave o izbrani tematiki (z doslednim navajanjem literature). Prebiranje literature naj bo osnova za postavitev raziskovalnega vprašanja, metod in hipotez. V razpravi pa nam bodo ugotovitve drugih raziskovalcev o določeni temi služile za primerjavo z našimi rezultati. • Metode raziskovanja izberemo glede na raziskovani problem. Vprašamo se, s katerimi metodami bomo najbolje ugotovili to, kar nas zanima. • Pazimo na pravilno rabo slovenskega jezika in pravopisno ustreznost. • Ne navajamo trditev brez navedbe vira oziroma literature (velja tudi za naloge s tehničnih področij). Wikipedia ni zanesljiv vir, zato se ga izogibamo. 5. PREDSTAVITEV IN ZAGOVOR RAZISKOVALNIH NALOG Po oddaji raziskovalne naloge razmislimo, kako bomo njeno vsebino čim bolj razumljivo predstavili. Predstavitev naj vsebuje dovolj informacij, da bo zanimiva tudi za poslušalce, po drugi strani pa pazimo, da ne navajamo nepotrebnih podatkov. V predstavitvi se osredotočamo na bistvo (cilje) raziskovalne naloge. Pričakuje se, da bomo raziskovalno nalogo predstavili brez branja obširnih pisnih predlog. Avtorji raziskave naj v predstavitvi: • pojasnijo, zakaj so raziskovalno nalogo izdelali, • izpostavijo izvirnost in raziskovalno odličnost naloge, • predstavijo cilje raziskovalne naloge ali hipoteze, • razumljivo in pregledno predstavijo bistvene rezultate raziskave, • predstavijo morebitni eksperimentalni del naloge, • strnejo ključne ugotovitve. Mladi raziskovalci imajo za predstavitev na razpolago 10 minut časa. Predstavitvi sledi 5-minutni zagovor. Člani ocenjevalne komisije preverjajo raziskovalni pristop in uporabljene metode dela, rezultate, sistematičnost in smiselnost podajanja ugotovitev, samostojnost mladih raziskovalcev in poznavanje strokovnih pojmov in obravnavanega področja. Vsak mladi raziskovalec, ki je ob mentorjevem spremljanju opravil raziskavo, zna suvereno pojasniti rezultate in zaključke svojega raziskovanja. Pričakuje se, da zna razpravljati o rezultatih in da je samokritičen do svojega raziskovalnega dela in ugotovitev. Mladi raziskovalci so pri predstavitvi in zagovoru raziskovalne naloge pozorni na razločen in dovolj glasen govor, na očesni stik z občinstvom ter na jedrnato in zavzeto izražanje. S predstavitvijo skušajo pritegniti poslušalce in jih prepričati, da so opravili zanimivo raziskovalno delo, ki ga znajo tudi suvereno predstaviti in zagovarjati. Pripravili: Polona Mežnar in Vilma Vrtačnik Merčun, 2024 Literatura: • ZOTKS, Mladi raziskovalci: Pravila tekmovanja, Pravila – Mladi raziskovalci Slovenije, https://www.zotks.si/raziskovalci/pravila-in-prijave (10. 4. 2023). • ZOTKS, Mladi raziskovalci: Razpis – Mladi raziskovalci Slovenije, https://www.zotks.si/raziskovalci/razpis (10. 4. 2023). • Protokol za delo ocenjevalcev na regijskem srečanju mladih raziskovalcev kamniško–domžalskega območja, šolsko leto 2019/2020. • Ocenjevalni list raziskovalne naloge na regijskem srečanju mladih raziskovalcev kamniško– domžalskega območja, marec 2024. KOLOFON ZBORNIK POVZETKOV 24. REGIJSKEGA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV DOMŽALSKO–KAMNIŠKEGA OBMOČJA - 2025 DODATEK Regijska srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev domžalsko–kamniškega območja Smernice za izdelavo raziskovalnih nalog ORGANIZATORICA REGIJSKEGA SREČANJA Osnovna šola Brinje Grosuplje REGIJSKA KOORDINATORKA Tanja Vičič, Osnovna šola Brinje Grosuplje UREJANJE ZBORNIKA Vilma Vrtačnik Merčun, Osnovna šola Rodica OBLIKOVANJE NASLOVNICE OŠ Brinje Grosuplje ZALOŽILA Osnovna šola Brinje Grosuplje Grosuplje, marec 2025 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 230561283 ISBN 978-961-07-2635-7 (PDF)