ANNALES 4/' 94 

izvirno znanstveno delo UD K 528.7.06:551.44(497.12 Škocjan) 551.44(497.12 Škocjan): 52 8.7.06 
DOLOČITEV GEOLOŠKE ZGRADBE OZEMLJA NAD ŠKOCJANSKIMI JAMAMI S POMOČJO LETALSKIH POSNETKOV 
Stanka ŠEBELA 
mag., dipl.tng.geol., Inštitut z a raziskovanje krasa ZR C SAZU, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO MD, Istituto per !o studio del Carso presso ii CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO 
IZVLEČEK 
Z interpretacijo letalskih posnetkov v merilu 1:5000 smo na ozemlju nad Škocjanskimi jamami, ki obsega 3,8 km2 , določili okrog 39,5 km tektonskih linij. Najpogostejša smer podzemeljskih rovov Notranjske Reke ustreza najpogostejši smeri tektonsko pretrtih con na površju nad jamo, določenih s pomočjo letalskih posnetkov. 
UVO D 

Površje nad Škocjanskimi jamami, ki je zajeto za interpretacijo letalskih posnetkov, obsega 3,8 km2 in pokriva celoten tloris znanih jamskih rovov (slika 1). 
impresivna pokrajina z Veliko in Malo Dolino, kanjon podzemeljske Reke, vključitev v kulturno dediščino UNECSO, vse to in še mnogo večje pomenilo, ne samo s speleološkega, ampak tudi geološkega in geomorfološ­kega stališča, da so bile, tudi v zadnjih letih, Škocjanske jame že večkrat raziskane (Gospodarič, 1983,1984; Habič& ost, 1989; Kranjc & ost., 1992). 
Odlično osnovo z a geološko kartiranje določenega terena predstavlja interpretacija letalskih posnetkov. Pri tem se večinoma uporabljajo posnetki cikličnega letal­skega snemanja v merilu 1:30.000 in 1:17.500. 
Predvsem v zadnjih letih (Šebela, 1993, v tisku), pa so odlične rezultate dale analize letalskih posnetkov v merilu 1:5000, ki so pravzaprav povečani izseki določe­nega terena iz merila 1:17.500. S stereoskopskim opa­zovanjem dveh enakih letalskih posnetkov v merilu 1:5000 si lahko ustvarimo zelo natančno prostorsko sliko terena, ki ga želimo raziskovati. Pri tem ločimo morfo­loške stopnje terena, ki so pogojene z geološko strukturo. S predhodno analizo terena s pomočjo letalskih posnet­kov si olajšamo geološko kartiranje na terenu, ker smo na določene izrazite morfološke stopnje bolj pozorni. 
GEOLOŠKE RAZMERE 

Škocjanske jame pripadajo v geotektonskem smislu prostoru Zunanjih Dinaridov, ki je bilo del dinarske karbonatne platforme. 
Geološka zgradba Divaškega krasa ima vse značilnosti avtohtonih in paravtohtonih tektonskih con Dinaridov med jadranskim morjem in tektonsko enoto Visokega krasa (Sikošek & Medwenitsch, 1969). 
Na površju nad Škocjanskimi jamami so kamnine prelomljene v smeri SZ-jVin SSV-JjZ. Prelomi imajo zelo strme in valovite drsne ploskve pretežno zmičnega zna­čaja (Gospodarič, 1983). 
Ozemlje med Sežano in Vremsko dolino pripada predvsem dvema tektonskima enotama: Tržaškokomen­ski antiklinali in Reškemu paleogenskemusinklinoriju. V delu Tržaškokomenske antiklinale sta izrazita dinarska preloma ob Rasi (raški prelom) ter med Divačo in Sežano (divaški prelom) (Buser, 1972). Takšna geološka zgradba je očitno vplivala na smer podzemeljskega toka Notra­njske Reke od ponora pri Divači k izvirom Timave. 
Predel v okolici Velike in Male doline vse do Dvorane ponvic je zgrajen iz debeloskladnatega apnenca turonij­ske starosti {/<§). Šumeča jama in Hankejev kanal sta v neskladnatem apnencu senonijske starosti (K Severni del Velike dvorane v Tihi jami je iz debeloskladnatega apnenca senonijske starosti (K|). Paradiž v Tihi jami pa je zgrajen iz drobnoskladnatega apnenca maastrihtija in danija {K\ + Pc,) (Gospodaric, 1984). 

INTERPRETACIJA LETALSKIH POSNETKOV 
Na podlagi letalskih posnetkov v merilu 1:5000 (prav to merilo smo uporabili, ker smo površje nad jamo tudi podrobno tektonsko litološko kartirali v merilu 1:5000 po metodi Čarja (1982, 1984)) smo izrisali geološke 
ANNALES 4/' 94 
Stanka ŠEBELA: DOLOČITE V CEOIOŠK E ZGRADB E OZEMlj A NA D ŠKOCJANSKIMI JAMAM! S POMOČJ O LETALSKI H POSNETKOV , 183-186 
Slika 1: Interpretacija tektonskih con površja nad Škocjanskimi jamami s pomočjo letalskih posnetkov, a -udornica b -cesta c -tektonske linije d -tloris Škocjanskih jam e - smer toka Notranjske Reke. 
strukturne elemente (slika 1), in sicersamo tektonske, ker Nastanek in oblikovanje udornih dolin kot npr. Mala litoloških mej ni bilo možno določiti. Ločiti tudi nismo in Velika dolina, Sapendol, Sokolak (slika 1) sta odvisna mogli različnih vrst tektonsko pretrtih con med seboj (po od tektonske zgradbe terena, izrazite tektonske linije, ki klasifikaciji Čarja (1982), ki deli tektonsko pretrte cone potekajo čez te udornice, imajo generalno smer sever­na zdrobljene, porušene in razpoki i nske), ampak le tek-jug, oziroma SSV-JJZ, kot jo omenja že Gospodaric tonske linije, kj so neposredno odvisne od morfologije (1983). Drugo izrazito smer predstavljajo tektonske de­terena. V nekaterih primerih je bilo možno ločiti izrazi-formacije vdinarski smeri SZ-jV, kije izrazita vsevernem tejše prelomne cone, ki jih lahko sledimo na daljših in južnem delu terena (slika 1). razdaljah od manj izrazitih. 
ANNALES 4/' 94 

Stanka ŠH8ELA: DOIOČITE V GEOLOŠK E ZCRAD8 E OZEMLJA NA D ŠKOCJANSKIMI JAMAMI S POMOČJ O LETALSKIH POSNETKOV , 183-186 
360 

30 0 
285 

270 

Slika 2 !Diagram -polrozeta pogostosti smeri tektonsko pretrtih con za 39,5 km tektonskih linij. 
S stereoskopskim opazovanjem dveh letalskih pos­netkov v merilu 1:5000 smo določili 39,5 km tektonsko pretrtih con (si. 1) in jih glede na smer in dolžino uvrstili v 12 skupin po 15° od 270°-90° (slika 2). 
Statistična analiza smeri tektonsko pretrtih con (slika 2), ki smo jih določili s stereoskopskim opazovanjem letalskih posnetkov, je pokazala, da so najpogostejše tektonske deformacije v smeri 285°-300°, ki predstavlja­jo 16,12 % vseh tektonskih deformacij. Na drugem mestu so z 11,04 % zastopane tektonske deformacije v smeri 300°315°. Č e združimo prvo in drugo mesto v enotno smer v razponu 285°-315°, odpade na to smer 27,16 % vseh meritev, ki predstavljajo dinarsko usmer­jene SZ-JV deformacije. Smer tektonskih deformacij med 3G°-45° je zastopana z 10,8 % in predstavlja prečno dinarske deformacije. Skoraj enak odstotek, in sicer 10,15%, pripada tektonsko pretrtim conam v smeri 0°­15°, to je generalna smer S-J. 
Pri tem je potrebno poudariti, da z opazovanjem letalskih posnetkov lahko določimo le smer tektonsko pretrtih con, ne pa tudi smer vpada. Interpretacija letal­skih posnetkov je torej le osnovna stopnja in pomožna metoda pri določevanju geološke zgradbe določenega terena, ki mora biti ovrednotena in predvsem dopolnje­na s terenskimi raziskavami. 
Omenjena metoda je torej pokazala, da so na terenu nad Škocjanskimi jamami najbolj zastopane tektonsko pretrte cone v dinarski SZ-jV in prečno dinarski SV-JZ smeri, kar ustreza regionalnim tektonskim razmeram tega dela JZ Slovenije. 
SKLEP 

Ozemlje nad Škocjanskimi jamami predstavlja v geološkem smislu močno tektonsko pretrt karbonaten teren. Z interpretacijo letalskih posnetkov v merilu 1:5000 smo ovrednotili 39,5 km tektonskih linij. Kar 27,16 % predstavlja tektonske deformacije v smeri 285°­315°, ki najbolj ustreza dinarski smeri SZ-JV. Druga najbolj zastopana smer je 30°-45°, ki ji pripada 10,8 % in ustreza prečno dinarski smeri SV-JZ. 
S podrobnim tektonsko litološkim kartiranjem površja nad jamo v merilu 1:5000 so podatki interpretacije letalskih posnetkov najbolj reprezentativno preverjeni. 
RIASSUNTO 
Nelle ricerche geologiche e geomorfologiche del terreno soprastante le Grotte di San Canziano siamoricorsiquesta volta arílevamente fotografía aerei molto predsi su scala 1:5.000 invece di quelli soliti su scala 1:17.500 o 1:30.000. 
L'elaborazione statistica delle zone tettonicamente frammentate (foto 2), individúate attraverso rinterpretazione deile fotografíe aeree, ha compreso 39,5 km di linee tettoniche (foto 1). 
La percentuale maggiore, cioe il 27,16% interessa la direzione 285a~315°, che corresponde alla direzione dinarica NO SE. 1110,8% intéressa invece la direzione trasversale dinarica NE SO. I risultati ottenuti attraverso l'interpretazione dei rilevamenti fotografici aerei confermano le condizioni letton ico geologiche regional/ dell'area soprastante le Grotte di San Canziano. 
ANNALES 4/' 94 
Statika ŠEBEIA : DOLOČITE V GEOLOŠK E ZGRADB E OZEMLJ A NA D ŠKOCJANSKIM I JAMAMI S POMOČJ O LETALSKI H POSNETKOV , 183-186 
LITERATURA 

Car, J. 1982: Geološka zgradba požirainega obrobja Planinskega polja. Acta Carsologca 10 (1981), 75-105, Ljubljana. 
Čar, J. & Gospodarič, R. 1984: O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerknico. Acta Carsologica 12 (1983), 91-106, Ljubljana. 
Buser, S. 1972: Geologija Slovenskega pri morja. Eksku­rzija 6. Kongres speleologov Jugoslavije, 39, Postojna. Gospodarič, R. 1983: O geologiji in speleogenezi Ško­cjanskih jam. Geološki zbornik, 4,163-172, Ljubljana. Gospodarič, R. 1984: Jamski sedimenti in speleogeneza Škocjanskih jam. Acta Carsologica, Xil/2 (1983), 27-48, Ljubljana. 
Habič, P., Knez, M., Kogovšek, J., Kranjc,A., Mihevc, A., Slabe, T.,Šebela, S. & Zupan, N. 1989: Škocjanske jame speleological revue, intern. Journ. of Speleology, 18,12, pp. 142, Trieste. 
Kranjc,A., Kogovšek, j. & Šebela, S. 1992: Lesconcréti­onnements de la grotte de Škocjanske (Slovénie) et les changements climatiques. Karst et évolutions climati­ques (Hommage a Jean Nicod), Presses Universitaires de Bordeaux, 355-361, Bordeaux. Si košek, B. & Medwenitsch, W v 1969: Novi podaci za facije i tektoniku Dinarida. Geološki glasnik, 13, 27-38, Sarajevo. 
Šebeia, S. 1994: Aerophoto interpretation of geological structures on the surface above the Predjama cave. Acta Carsologica 24 (1993), Ljubljana (v tisku).