Veer poezije Zvezdane Rupnik
Pesem ivljenju
V sredo 21. januarja, se nam je v knjinici J. Mazovca e dnigi (prvi predlanskim) predstavila pesnica Zvezdana Rupnik. Z glasbenim jezikom se f je pridniil kitarist Franc Kozole. V polnem priredilvcnem prostoru je posamezne avtoriine cikle sproti predstavljala Nada Zeki.
Zakaj pietn? Vsakdo mora vendarv nekaj ali vnckogaverova-t/. Je to v moji pesmi moja kri? Saj res: skoz mojo pretnnogo pesem mi nekaj odteka, nekaj torej umira, a vesmiselni in bcsedni izrazotem ne, ne, to je stvar bralcev, poslual-cev.
Gre za prozomost poezije? Se je treba o tem sploh spraevati? Ste pri posluanju ali branju njonih verzov prizadeti. Vam sproajo mi-selne in prcdvsem ustvene vzgibc?
Zvezdana Rupnik ni nez-nanopesniko ime. Objavljula je ie koi osnovnoolka v Cici-banu, kol srednjeolsku v Mltjdini prilagi Mlada poia, pa v drugili olskih in krajevnih glasitih, nastopalu /ifl tevihuh literarnih vee-rih... Lcmi je na nuleCaju slo-venskih pesnikov zaetni-kov prejela prvo nagrado, ihiio skupaj z Ivunom Ferbe-arjem zastopala itao reptt-hliko nu jugoslovimskem sre-Canju nepoklicnih pesnikov in lcim nustopila na icvilnih prirediivuhi Mhutosii lelom se ji lorej blia a.s pnc stuno-stojne pesnike zbirke.
Konno: v tem je odgovor in ne vpraunje TO JE POHZIJ A! Nc spraujemo se o prozomosti izraza, marve o smislih bivanja. In odgo-varjamo si tudi.
Sevcda smo med rnim in belim, a c hoemo kar najmoneje (za)hrepeneti po optimistincm belem jutri, je premnogokrat potrebno doivetje rnega. c ho-ctej apokaliptinega...
Avtorica je svoj nastop razdelila v ve ciklov: rojstvo Ijubezen smrt (kotstrasti vsebi) narava in nad vsetn tem vizija apokalipse.
Nekak fluid je bil razpet mcd
Ijudmi, kot tonski glasovi se je oglaal, kot kdo ve kakni valovi je drhtel v nas, kot brezasovnost v asu jc trepetal okrog nas. Se nam mudi iveti? Morda v modrem. kot sc je nehote ujela njcna pesem z modrino razstavljenih slik Mari-jana Trearja v prostoru. Pa s svo-jim jezikom. e posebno z lirskim, a pridruil se mu je e zvok kitare kot enakovreden sopotnik brezbrcij tega veernega doivetja. ivljenje sc nam je dalo v tej uri kot poezija, ne glcde (ali pa prav zato), ker je le-to med rojstvom in smrtjo; saj tudi smrt nosi v scbi novo rojstvo. Vznemirljivo mirno nam bo znova segal v spomin ta veer, kajti Zvczdana Rupnik nam je poteila eljo s hrepcnenjem po novi elji, po tistetn novem, katerega delek iz sebe nam jc odkrila v spod-budo iskanja.
A. M.
5 tiino sern napolnila va-kum grla.
Skozi sik razdeviene pesmi je belu utnrla molitev. Teka je kri brez nje.
y.v. R.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si