Poučno berilo. Kako se narej a led? Gorkota vse telesnine razteza, mraz pa jih skrčuje. Po tem, da se telesnine raztezajo, postajajo laglje, potem pa, da se skrčijo, težje. Teža kake stvari je torej v ozkej zvezi z gorkoto, ki na njo vpliva. Cim večja je namreč gorkota, tim bolj se tudi telesnina po nje vplivu razteguje ter postaja loža in narobe: čim manjša je gorkota na kako snov vplivajoča, tim bolj se le-ta skrči ter postaja težja. To je nravni zakon, ki ima za vse naravne telesnine svojo veljavo, le za vodo ne, ta se različno od drugih teles raztegne in skrči. Ako vodo vgrejemo od 0° do 4° C, tako bi sodili potem, kar smo ravno naveli, da se bo raztezala; a to se ne zgodi, marveč ona se skrči in sicer tako, da ima pri 4°C. svojo največjo gostost in po tem takem tudi naj večjo svojo težo. Ce jo pa od + 4°C. naprej ogrejemo, jela se bo zopet raztezati ter bo blizu pri + 8°C. imela tisto gostost ter bo skoraj tako težka ko pri -f 4° C. In če bi ogreli vodo še nadalje, raztegnila bi se povsem čisto tako, kakor druge snovi, torej čisto po onem zakonu, ki smo ga početkoma omenili. Iz tega neposredno sledi, da se voda, ako jo — pri 100° C. počenši do 4° C — ohladimo, ne bo skrčila, ampak raztegnila (se bo); in če je to ohlajenje vže prekoračilo zmrzlin (0° C.) in voda postala vže led, potem se pa zopet čisto zakonito razteza. — Da se voda od 4°C. do 0°C, sosebno pa ko ravao zmrzne torej pri 0° C. prav zdatno raztegne, tega nas prepričajo razne prikazni v zimskem času. N. pr. skale, ki imajo spokline in v katerih se (od dežja) nabere voda, se razpočijo, če ta voda v njih zmrzne. To bi se ne moglo zgoditi, če bi se voda po zmrznenji ne bila raztegnila; prostor namreč, ki ga je (voda) prej zavzemala, postal je zdaj, ko se je razšivila, pretesen — skala morala je počiti. Tudi vidinio čestokrat po zitni led plavati na površji voda, kar je očividen dokaz, da se je voda, prej ko je v plošče zmrznila, ki jih na svojem hrbtu nosi zdaj njena posestrima, morala raztegniti, torej lajša postati, kajti stvari, ki so težje ko voda na nje površji plavati ne niogo. — Lahko bi še več našteli enacih prikazen, a naj zadostujete te dve. Vsaj smo vže tako preveč v stran zašli, o stvari samej pa, ki jo tu malo razpravljati čemo, še nič povedali. A vendar so vrstice, ki smo jih zdaj zabilježili, v razum naslednih neobhodno potrebne. Voda jame zmrzovati pri 4° C. Zakaj ravno pri tej stopinji gorkote in kako, to hočemo koj razjasniti. — Mraz vpliva na vse stvari, s katerimi pride v dotiko, torej tudi na vodo in sicer pri tej sprva le na nje površino. Le-ta se najprej ohladi. če je to ohlajenje toliko dozorelo, da so vsi delčki vodine površine najgostejši in najbolj težki t. j. da imajo vsi 4° C. gorkote, potem morajo, to je čisto naravno, pogrezniti se na dno; na njih mesto pa pride ravno toliko delov iste vode, ki se je neposredno nahajala poprej pod ono, ki zdaj biva na dnu. Z novo to površino se baš tako godi ko s prejšnjo: ako je ohladila se do 4° C. pade tudi proti dnu ter se postavi nad ovo, ki je ravno tiste gostosti ko ona. Sedaj pridejo zopet gorkeji vodeni deli na povržje, ti se znova na ravno ta način ohlade in to se godi sploh toliko časa, da je polagoma vsa voda postala 4°C. gorka. Zdaj imamo vso vodo enako gorko. Zrak pa, ki se vode dotika je zbog mraza se ve-da mrzleji ko 4°C, on torej nanjo vpliva ter jo ohladi pod 4° C. in sicer zopet, kar je zdaj pač samo ob sebi razumljivo, najpoprej na površini. Površna voda se pa zdajci ne skrči več, ampak jame se — kakor nam je znano to iz početnih vrstic — raztezati, zbog tega postane lajša in ne more se pogrezniti, marveč ostane na površji. Slednjič, če se je že ohladila do 0°C, spremeni se v led. — Da seled naredi na tak način, je pač kaj imenitno in potrebno! Led je namreč slab prevoditelj gorkote, on torej zavrača, da mraz predaleč pod površino vodovja segati ne more. Ako pa mraz do vode pod ledeno škorjo nima popolne moči, potem le-ta voda tudi nikdar čisto zmrzniti ne more. In baš to je jake važnosti! če bi voda vsa zamrznila, potem bi vse v njej živeče živali in rastline čez zimo poginiti morale. Potem bi pa č 1 o v e k največ trpel; on bi v marsikaterih krajib, kjer se živi večinoma 1 e o povodnih živalih (o ribah, rakih i. t. d.) ne mogel več živeti, ker bi mu manjkalo najpotrebnejšega živeža. Tudi podnebje, zrak, vremena i. v. dr. bi postalo čisto drugačno, morda celo nestrpno, — ako bi ne bila modra roka stvarnikova vodi podelila dobrodejne lastnosti, da se ne razteza in skrčuje tako, nego druga telesa v naravi. Artnin VransU.