Srednješolski vestnik. Reformni srednješolški zavodi in naši odnošaji. Prof. Josip Wester, Ljuljana. V naslednjem podajam pregled teh zavodov po obiskovanosti in po razmerju števila dijakov slovenske in drugih narodnosti. Podatki so posneti po šolskih izvestjih za leto 1910/11. Ce prištejemo k tem približno število slovenskih učencev z gimnazij v Gradcu, na Dunaju, na Sušaku, dobimo zaokroženo število 3200 gimnazijcev, realcev pa k večjemu 780; torej imamo razmerje 3200:780 ali 100 gimn.: 27 realcev, ali še bolj drastično: na štiri gimnazijce pride dobro en realec. Kolika razlika v primeri s številom gimnazijcev in realcev na Ceškem in Moravskem, kjer velja v obče, posebno na čeških zavodih, razmerje 100:100 ali kolikor gimnazijcev, toliko realcev. Zanimiv zaključek nudi primerjanje števila prvošolcev. Na vseh naših gimnazijah jih je bilo začetkom šolskega 1. 1910/11 okroglo 740, na realkah pa 160, torej 100:21. Slovencev v najvišjem razredu (VIII. gimn., oz. VII. realke) pa je bilo: Gimnazijcev 200, realcev 55, torej 100=27. Te številke pričajo, da je obisk prvega razreda gimnazije še večji kakor kaže poprečno razmerje gimnazij in realk (100:27), dočitn se v najvišjem razredu prilično izenači v razmerno število 100:27. Kaj smemo iz tega sklepati: da doseže učni cilj več slovenskih dijakov na realki kakor na gimnaziji. Pojasnil za ta pojav bi imelo dovolj: v gimnazijo sili dandanes vse, tudi slabo nadarjeni dečki, sinovi iz delavskih slojev, ki se žal premalo ali celo nič ne zanimajo za uspevanje svojih otrok, dočim ie za realko, rekel bi, več smotrene odločitve iz krogov staršev, ki tvorijo vobče bolje situirane sloje. Nadalje ima gimnazija svojo tradicijo, predvsem kot pripravljalnica za duhovski in uradniški poklic. Tehnične stroke so pri nas še bolj izjemne (ekscepcionalne), ker nimamo ne obsežne industrije, ne velikih podjetij itd. — Realska matura do najnovejšega časa ni dala možnosti za toliko izbiro različnih poklicev kakor gimnazijska. Še le od leta 1908 se more realec posvetiti tudi vseučiliškim, oz. gimnazijec tehničnim študijam, če zadostita zahtevam, ki so bile že prej omenjene. Seveda se je tudi drugod, ne samo v naših krajih, kazalo to nesoglasje med frekvenco obojnih zavodov. Ti in še mnogi drugi momenti so bili merodajni, da je učna uprava stvarila nove srednješolske tipe, hoteč dati s tem naraščaju priliko, da že prej prilagodi svoje študije svoji nadarjenosti in svojim interesom in da mu je ob koncu teh srednješolskih študij odprtih I več poti k raznim poklicem, posebno da mu je hkratu pmpgočen pbisk vseučilišča ali tehnike. ZatP pa se je v drugih kronovinah, pcsebno na Češkem in Nižjem Avstrijskem, javnost hitro oprijela dane prilike, tako da štejemo sedaj po preteku treh let v državi že nad 50 reformnih zavodov, v veliki večini 8-razrednih realnih gimnazij; med temi se prepsnavlja 34 humanističnih gimnazij in 4. realke v realne, oz. reformne gimnazije. Samo na Salcburškem, v Dalmaciji in na Kranjskem še ni nobenega teh zavodpv. Pač pa jih je nekaj v nam sosednjih deželah. V Gradcu se je prepsnovala prejšnja II. drž. gimnazija kar naredbenim potpm v 8-razredno realno; Celovec ima ppleg popplne humanistične gimnazije na istem zavodu že 3 realne paralelke (zanimivo, da ni v teh nobenega Slovenca); Beljak ima 8-razr. realno gimnazijo; Gorica ima na nemški gimnaziji italijanske realne paralelke (doslej že 2 razreda), dočim so slpvenske vzporednice humanistične. Tudi Trst ima na nemški drž. gimnaziji realne paralelke, celo Pulj ima realno gimnazijo (doslej s 5 razredi) in v Voloskem je ustanovila mestna občina svojo lastno realno gimnazijo, ki ima sedaj 3 razrede. IV. Kaj sledi iz tega za nas. Na Kranjskem doslej še ni sledu P takem zavodu. Ali ga sploh ni potreba? To je tisto vprašanje, ki bi se dalo o njem debatirati. Če ga sprožimo v javnosti. ga bodo konservativni elementi zavračali češ. gimnazija, kakršna je. nam je dajala in dala doslej vseh potrebnih uradnikov in duhovnikv. realka pa tehnikov in inženerjev. Če p_a domačinov ni bilo, smo jih dobili od drugod. Tako je bilo; a ni treba, da bi pri tem ostalo; ne samo ni treba, ampak nedostatek. napaka. celo krivda naša utegne postati. če pustimo možni razvoj našega srednjega šolstva v nemar. Najvišja učna uprava je sama odredila. da se poskusi z reiormnimi zavodi; zato ie sedaj za nas. na naših narodnih zastopnikih in socialnih politikih, da spravijo stvar v pravi tek. H koncu svojega referata hpčem še omeniti. kako bi se dalo to reiormno delo započeti. Predvsem se vriva vprašanje, kateri moderni jezik naj bi se poučeval na naših realnih gimnazijah. Tu se je treba postaviti na praktično staliŠče. Nemščina bi bila poleg slovenščine itak obvezna, zakaj ta paralelizem obeh jezikov mora pri nas i zanaprej ostati. Mesto grščine pa, menim. je za naše razmere edino umestna — italijanščina. — Nedavno se je sklenila v Gorici na javnem shodu učiteljev in staršev resolucija. ki zahteva. naj se na ondotni realki (laški) gimnaziji. ki dobi letos na jesen tretji razred. uvede slovetiščina kot obvezni predmet. Pomislite: Lahi že uvidevajo. kako nujno potrebno jim je znanje drugega deželnega jezika, če hočejo uspešno tekmovati v primorskih deželah z drugimi, ki so si pridobili znanje italijanščine- Kako pa naj tekmujejo naši mladi rojaki z njimi. če jim nedostaje zmožnosti v italijanščini? Zato srnatram za potrebno in edino primerno, dd, bi se na naših realnih gimnazijah uvedla italijanščina kot obvezni učni predmet. Res je za tistega, ki hoče iti v daljni svet, francoščina in angleščina večjega pomena, ker sta to pač svetovna, mednaradna jezika. A kolikp naših ljudi utegne iti v tujino? Zakaj dejstvo je, da išče vsak najrajši službe v domovini in doslej je na raznih mestih še dokaj prostora za naše rojake. samo da s° v vsakem oziru. v, strokovnem in jezikovnem dovolj usposobljeni. In k tej usposobljenosti, menim, spada pri nas tudi znanje italijanščine. Vsak. ki pozna naše odnošaje. ve. da se nam od severne strani pošiljajo nemški uradniki. posebno na Štajerskem in Kproškem. ki pa se morajo vsaj iormaino izkazati z znanjem slovenščine, da je torej tamkaj tekmovanje uradnikov; slovenske narodnosti z jezikovno usposobljenimi Nemci veliko težavnejše. na višjih mestih celo neuspešnp. Ni treba bit.i človeku dalekovidnemu, če trdi. da so avspicije za nas na jugu y primoiskih deželah dokaj ugpdnejše. Drugo vprašanje. še važnejše, pa je, kje naj bi se ustanovili taki zavodi, kje bi bile realne gimnazije najbolj potrebne. Pričnimo z Ljubljano. Tu imamo dve popolni humanistični. takozvani slovenski gimnaziji, izmed katerih je prva prenapolnjena; lani je štela 625+21 dijakov, oz. privatistov in privatistk, letos pa je prekoračila število 700. Druga, tudi nadnormalno obiskovana. ima poleg 8 osnpvnih razredov pet vzporednic. lani 421 +3, letos začetkom šolskega leta okpli 450 dijakov. Potemtakem je na obeh ljubljanskih gimnazijah nad 1100 učencev. torej dovolj za 3—4 normalno obiskovane zavode; razredov je na obeh 16 osnovnih, ter 10 + 5 = 15 vzporednic, vsega vkup 31 gimn. razredov, tprej dovolj skoro za 4 samostojne zavode. Sedaj se vpraša, 1. ali naj se iz teh vzporednic osnuje po- sebna. nova realna gimnazija; 2. ali naj se eden teh zavpdPv pretvori v realno gimnazijo ali 3. naj se na enem teh zavodov prične z realnimi vzporednicami. O teh treh možnostih ne kaže na tem mestu razpravljati. ker bi ne prišlo do končnega zaključka. Le to poudarjam. da mpra eden zavod ostati humanističen, in to naj bi bila sedanja I. državna gimnazija. ki ie že spričo svoje častivredne starosti in tradicije za to namenjena; pač pa nai bi se pričela II. državna gimnazija realjzirati, ali da se cel zavpd v to nameni, ali da se prične z realnimi vzporednicami. Prvi način, menim, da bi bil najbolj priporočljiv. — Če pa učna uprava uvidi, da bi kazalo ustanoviti nov zavpd, bi se na ta način najprej odpomoglo napplnjenosti obeh sedanjih gimnazij. Z ustanovitvijo realne gitnnazije bi seveda še ne bilo rešeno vprašanje p slov. realki v Ljubljani. Zakaj, da pride v doglednem času do delitve tako močnega zavoda, kakor je sedanja velika realka, je pričakovati. Tak zavod ostane v Ljubljani potreben. tudi če se ustanovi prej realna gimnazija; zakaj število slovenskih realcev je toliko. da napolnijo lahko samostojno realko in vedno bo dokaj mladine, ki ji ne bo pouka v latinščini in ki jim bo realka s svojimi sedmimi razredi (brez lat. in gršč.) kot pripravljalnica za tehnične stroke najprimernejša šola. Gimnazija v Št. Vidu ostane spričo svcjega namena humanistična. Kaj pa kranjska in novomeška? Oba zavoda sta bila svpj čas v nižjih razredih realna.v toliko, da je bilo prostoročno risanje obvezno; kakor je še sedaj na novomeški gimnaziji. Sicer pa zahteva novi učni načrt za vse gimnazije obveznost tega predmeta v nižjih razredih. —¦ Sta,vim tezo, da so realne, ozir. reformne gimnazije posebno tam umestne. kjer ni realk. Tudi o tem bi se dalo debatirati; če pa to načelo priznamo kot ozira vredno, potem bi bila tudi za Kranj in Novomesto realna gimnazija umestna; vsaj poizkus bi države izprva nič ne obremenil, ker so na obeh zavodih v nižjih razredih sedaj itak že vzporednice. Izvenkranjske razmere so mi manj znane, zato se hočem omejiti le na par misli. Če kam drugam, tedaj sodi posebno v Trst realna gimnazija s sloveiisium učnim jezikom. in prepričan sem, da bodo vodilni krogi v Trstu v doglednem času dosegli uresničenje te svoje želje. In Celje. — Ali bi se ne dalo rešiti to kcčljivo gimnazijsko vprašanje — zakaj pri tem ustroju, kakršen je sedaj tam, vendar ne more ostati do konca dni — najbolje na ta način. da se zavod preosnuje v realno gimnazijo? Odgovor na to naj dado tisti, ki morajo najbolj uvidevati. da so taki »samostojni razredi« pravzaprav — nestvor. Pri kraju sem. Mogpče sem zašel včasih v malenkosti, a ker je treba, da bi o ustroju novih reiormnih zavodov izvedela tudi naša širša javnost, ki je doslej o tem še premalo poučena, dasi najbolj interesirana. sem skušal zadevo od več strani osvetliti. Zakaj za našo dolžnost smatram. da izide iz profesorskih krogov pobuda za to akcijo; pra vtako pa se .avedam. da ni v naši moči. niti v našem delokrogu te reiorme izvesti. Za to pa so poklicani drugi interesirani faktorji: starši. občinski zastppi. višje šolske oblasti in končno naši narodni zastopniki. Časovnega toka in razvoja socialnih potreb ne moremo in ne smemo prezreti, če hočemo, da ne zaostanemo in ne trpimo škode. Proti tej struji plavati ali jo celo ustavljati. pa je nemogoče; zakaj močnejša je nego — mi. Resolucija: Odboru Društva sIpv. proiesorjev se poveri naloga, da stopi v dotiko z odločilnimi krogi v svrho ustanovitve realnih gimnazijah v naših deželah. Glmnazlje. V. I. r. Dijakov K r a n j s k o. vseh ! Slov. Ljubljana ' ' " 625 + V. VIII. r. I. drž. Ljubljana II. drž. Novo- rnesto Kran] Št. Vid (zasebna) 256 Ljubljana (nem.) 148 + » Kočevje 153 + 609 + ' vsch 136 + 421+ • 415+ » 101 270 + 312+ > 261 + 308 + 1 255 46 + 60+^ 62 | SIov. 134+ • 99 46+ • 60+ ' 61 vseh 59+ ' 15 22 27 SIov. 53+ ' 15 21 32 Skup 2185 + " 1858 + " 490 + « Š t a j e r s k o. 3i8+ < 77 158+ ! 28+ ' 581 + 72 10 + 17 99 + 112 + 41 59 + 35+ ' 86 69 + _39  194 + Maribor 538 + '» Celje(vel.) 303+ • Celje slov. nem. r. 158+ » Ptuj 158+ ' Skup 1 84 + "» K o r o š k o. Celovec 478+ » Beliak 304 + 10 St. Pavel 223 Skup 1005 + '» Primorsko: Trst (drž.) 546 + « Oorica 697+ • Pazin 190 Pulj 156+ M Voloviko 53 Skup 1642 + » Realke. K r a n j s k o. Liubljana 508+ ' 301+ • 107 Idrija 209+ ¦ 803+ ¦ 34 504+ • 141 6» 5 42 36 + 59+ ' 6 12 139+ » 90+ • 33 16 0 39 13 46 S 2 «6+' a 4 13 3 19 85+ ' 10 35 + 12 1S 5 166+ > 97+ > 34 Skup 717 + Maribor Celovec 270 + 424 + 69 95 67 32 99 0 38 18 24+ ¦ 24+' 62+ > 48+' 21 34 Primorsko. Trst(drž.) 472+ ' Oorica 415+ « Skup 887+ • 4 9 Po tem pregledu je vseh slovenskih gimnazijcev realcev pa: na Kranjskem: 1858 + 45') 504 + 3 na Štajerskem: 581+9 8 na Koroškem. 99+1 8 na Primorskera: 587 +10 246+1 Skupaj 3125 + 65 766 + 4 ' Pomeni privatiste in prlvatistinje, ki jih v sledečem ne vpoštevam.