List 10. ■ft* go dar i brtnišk in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 9. marca 1864. Gospodarske stvari. Odprto pismo naèim kmetiškim gospođarjem Pisal P. N. Feuser. Naj moč ima tedaj tak gnoj p te đ pozneje ne delà čudežev več. Ker je pa moč tacega gnoja ob prvi dobi rastlinstva tako velika je pa tudi Okolščine so nanesle, da moram besedico sprego- fosforové kisline po malih skušnjah izvediti treba , da taka moč ne po-končá prve kali semenu. Najbolji in najmočneji semenski gnoj je zmes iz iz amoni- voriti do vas o tistem gnoji, ki se po svetu prodaja pod imenom semenski gnoj, zgostenignoj, ali gnoj za vse > mi ; 77 pusť pri tebi meni biti ) * J. ' V,. .1____, __ ii 7 tri ali štirikrat re- niso tranjskem, ali malo kaj več. V majhnem številu si pali v preseljevanji narodov dalje postopati in si drugod stanja iskati. Umakniti bi se bili znali večidel bolj v gorate kraje in tako priti tudi na severni kraj julskih planin, med tem ko so drugi narodi memo njih „zať mi-bodi milostivo" (zať je čeno), mnogokrati, veselujem, gledujem — to je za književni slovenski in štokavski jezik brez zmisla; in če se sèm ter tjè nahaja dubljina, jedina, s tobom, srcu mom naprej se drvili pozneje pa s Slovenci se pomešali Tako bi se potrjevalo mnenje slavnega Kolarj Ce zdrava kritika Kolarjevega mnenja ovreči ne more akaj bi mnenje Dobrovskega bolj gotovo bilo? ) imajo Rezj ani kaj slovenskih besedi 7 ali ni mogoče, Ce da to tudi je neveljaven most med slovenščino in štokavščino. Bog nas varuj mešanc jugoslavenskih! Mi nismo protivni, da kajkavec piše štokavski, štokavec kajkavski, če ga je volja; toda prejme naj vse oblike popolnoma. Besede se svobodno jemljejo, toda tudi po za-htevu glasoslovja; tako na pr. staroslov. /ft v štokav. prehaja v u, v slovenščini v ó, zato bi togujem bilo slovenski, tugnjem Štokavski, tožujem pa nikamor so jih od Slovencev dobili, ki od nekdaj vedno med nami kupčujejo, — pa tudi beračijo? pi bnebje vzrok ? da se jdej !judJ na Goriškem kro tkej ega značaja Menda ni samo o znožji julskih ne gré; polglasnik naš je e, štok. a tedaj: ogenj slov. oganj štokavski itd. Ker 7 kot v pnmor vemo sploh smo že v tem, da sodimo o jeziku 7 7 naJ poda so sestavki dobro pisani ; vendar se skih planjavah. Tudi Gorenec je druge rasti od Dolenca Ali ~ Ka naj je to tako ali tako, Čudno vendar je, da so 'nia, Karniolia, Karintia (Karntan), K r n, Km, blizo 7000 čevljev visoka sèm ter tjè nahaja tudi kaj slabejega, napr. na str. 11. 137. „njijuh" (nam. njih) svieh), str. 37. 137. „Dok mi smrtna grad na Koroškem, — gora na Goriškem tako blizo vkup imena ohranile? Naj drugi povedó kaj več in bolje! iz dobrega srca in brez zamere. Kako so se take sviuh" (svih, ker-u h je od dvobroja; str. srce ne ozebe" (namesti: smrtne groze), tako tudi v unem na str. 209... v unem od 209. do 264. nahajamo groza Vse pa neka mesta kriva zavoljo h na pr. : medju Križevcih pred vratih, „padne mi u rěč" (falit mir ins Wort) ; v nemško oni- slovenski pripovesti „Skrivna sodnija" je Jugoslavensko slovstvo. Biser. * Bifcep. Niz bisera jugoslavjanskoga. Zabavnik, uredio Nikola S tokán a izdao Vjeko slav Pretner. U Zagrebu tiskom narod. tisk. dr. Ljud. Gaja 1863. in ne pazi se povsod kakor pri mnogih Sloven- vrže na posteljo" kanje, cih na enklitiko na pr (namesti „Vrže se na posteljo str. 305: „Se „prav je , „^ ^«v j. j lomku pripovedke „Marija" na strani 155 da je sèm ter tjè podoba, da je zavinjen na taljanŠčino. rr j • v i vi Tk • / / f -i • (i ali pa že prav"). 7 77 Je že —' prav (jiam Krasen je jezik v od- 177., samo Kar se tiče obsežka „Biserovega Treba da V o „Biseru" rečemo med tolikimi sestavki različnih reci : stran besedico, kajti je Palmotičeva borba med Ulisom in Ajantom , se ve, da je ob xi\>ua , KXOi VJ „JLHOG1 u 1CUCU1U UCOCU1UU , tvaj ti j vj i airnv uuc v a kjkjl jjli^va vjiíouíu -lij. ci u lv^iaj. kj knjiga jugoslavenska in, kakor čujemo, po predplač- Akilovem, za Slovence morebiti manj mikavna. nikih dosti sega V slovenske kraje. K î a o t. r, m \rj naiTkrla " rolioiom^ naturi Tno, oon-o biserom iz naroda" nahajamo narodne 28. je orožji Med sege mično a uuQii ogga v oiv; vuuorvu XYI nasprotnica: a po o tej stvari; prvosednica mi je torej tacih zakonih, ki se trdno držé pra- vice 7 In kar se tiče prisednika brovniku ni dopeljana do konca, le odlomek je. ovest „Izseljnik" str. 209—264 opisuje nam nekoliko na dve strani, osne in povestnice 16. veka. Take pripovesti so nam lici ga pa izrekajo za ne bi smel sodbe krojiti nasprotnik nasprotniku. Pri j opominjam, da véga nas mu namrec pravimo jl>. v cin- ? posebno mile in drage, str. 296. ki nam kaže Gorico in Sočo kakor tudi „Skrivna sodnija" na da torej sam prav ne zná česa naj bi se trdno poprijel, kakor Janežič bral Stoj misli o prirodi (naravi) Drugi bo rad svoj ej zadnjej slovnici mene hvalil da ki je v imam samo- ín slike iz C g (str. 287 95) Ob koncu male učeni oYujvj ^auujvyj uiu v iiivi ui^uu il y am j ua iullcvjlu. oaiuvy- glasne lastnosti, zdaj mi pa zopet sili na ramo neprijetno nas Terstenjak razlaga starega boga Homana To je gled te knjige. Bog daj, da jugoslavenska družico e, ktere se branim, kolikor morem tišti slovničarji, ki nas učé tako ali tako. y da 7 in kakor «kademija, ki se ji obeta polovica čistega dohodka, kaj zdatnega, ker cena knjigi ni prenizka. dobi X. pise bi nikdar ne Jaz smel biti mož pa menim je vse prav . naj se ■■[ da za sodnika y f ki reže na dva kraja. Podučno-zabavno berilo Prisednik C mi je tudi kaj posebno sumen, da je ud tište skrivne družbe, ki se je osnovala, da bi se ohranile stare oblike v našej pisavi; ki nam je celó pokazila prestavo svetega pisma, držeč se okusne rabe: Zatozeui sosamoglasnik. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Jaz naj tožim, ker imam do te česti prav tako per tih pertih smo večkrat per déli." (Sméh med cr-kami.) Znano pak je, da se jaz potezam le za napredek torej mi tudi za prave nove ne bode oblike, in zopet • V se mi je bati da pravicen pravico, kakoršno r, pa je vendar ne iščem A : Opomniti moram zatoženca, naj v rabo ne r: Enako mi je, naj toži ta ali ta, ker pravde beseda. jemlje nespodobnih šal ? ako nece ; da se mu ustavi vem da ne morem se gotovo vse hrohotalo, Pogledite ga! Ni-li podob gubiti ; samo to naj rečem, da bi ki da sedèl za tožnj mizo JL. V^jiVUHiV C^tn . JL^X-J,J. |7uuvugu , Vidi ga je IV.UV iCil abecednega graha, kjer je najbrže stal za nátik? kdo půlil !•: To šalo se je izmislila skrivna družba , ne jaz, sem jo le ponavljat; sicer se pa iz mojega dozda- 1z ki njega dokazovanja lehko umeje, da mi nihče ne more Ljub r! praviš, da ne moreš izgubiti pravde ti je zmešala sama oholost ) v ce vzeti besede, ker sem uze !•: Ti pa le molči 1" . xi jja lo luviui i Kaj oc uc viuio , ua 01, a.cuvui iic 01x10 uibi 1x11100 aai ouuuiiva . un uiujcj uvj, motoróga, na ktero ženske motajo prejo? Tudi te Člověk vi vsi kolikor toliko vdeleženi: samoglasnice se ne • "1 • V vidiš da popřej v mislih imel se vpiram tudi celó vsemu sodnjemu zboru vkup sicer zopet po tistem pravilu, ki govori: ,,v svoj ej reci da in si kakor ne sme biti nihče za sodnika' i. ? pri m oj ej tožbi ste ker HH mf//ÊÊÊÊ[KÊÊKÊÊÊÊË mi skoro nikoli ne dobode v poštenej družbi. Kolikrát ne dadé méd-se priti, soglasniki pa, ker me ne pusté sem te uže videi pribitega na kacih vratih, kakor ja- izmed sebe. Res ovnu iv/ uuu viuv/i xunu^a ut» aaviu vioiiiiix , aaaui ja- iůuíuu xi;oo je, ua 001x1 laaouuuu ociixx iau laiuuu streba! Menda se ti za dobra delà to ni zgodilo. Torej mogočnim, čestitim, učenim prebivalcem po vsem svetu da sem razsodbo sam rad izročil po pravici stoji tvoj s konci abecedne vaši. hiša adnja tam doli prav na abe- : Vendar je preveč, kakor je začél psovati! A: Zdaj nihče več ne govori! Samo zatožencu je dana zadnja beseda pred razpravo, ako bi morda še kaj rad opomnil. pa ni zgodilo. Tak sodenj zbor Kaj pa da bi rad opomnil, in sicer to-le: Povedati moram odkrito, da se resno ustavljam abecédne gospé in gospodičine, u.« jim ?o osobam sodnjega zbora prvič vsakej posebej, drugič pa naj bi prišli obé prisednici iz njihovega spola vsemu sodnjemu zboru vkup, in da zahtevam tedaj vse naj bi se poklicala mati Resnica, ki nikoli ne po- druge sodnike. — Prvosednici se vpiram zato, ker go- trdi nobene laži. Te prisednice ne more nihče ometati, tovo ni spodobno, da bi ženska prvosedovála v raz- ako neče sam sebe po glavi tolči, in kazati vsemu znane, dasitudi na nobenem zemljevidu ne zapisane cédne vaší ; ali to sem storil, ker sem za trdno misiil, da se mi podá tak sodenj zbor, s kterim bodem moral biti zadovoljen, kar se bi na priliko bil, ko bi se postavil za prvosednika Pravopis, ki ima največo pravico govoriti o tacih rečéh , kakoršna je moja. Da bi pa vendar ne rekle da jim je krivica, zató in sicer oče 7 praVl, rvtoioj v cjcv oiuvcuoj\a uc^cia taau acij uu 10 cl" dvouu, ua 110 mai a aa-iiju« x oxog laj o ^a uc*j ovuv/i« kuje razsodbe. Ne tajim, da ima samoglasni ženski njena sestra Pravosod nost, ki zatožencu ne gleda kterej vsa slovenska dežela tako željno priča- svetu da ne mara zá-njo. Poleg nje pa naj bi sedela s pol v našej abecednej vasi velike pravice, skoro veče od mož 7 toda modrosti pa gotovo nima veče, kar priča niti na lice niti v mošnjo; ki se ne dá preslepiti krivim uže stari prigovor: „dolgi lasjé, kratka pamet. x Bojim da mi prvosednica A ne bi dala odkrito govoriti , ko se bodem branil, kaj ti vračala je uže prej se dalj e rabam dozdanje pisave, temuč premišljeno in modro po umu vedno mirno sodi, kako je prav, kako je napak. mene in druge črke da moramo X110XL0 XXX ui u^g ui Jvc , ua muiauiu , prednO gOVOriITïO, 11XUJO. uc ^/uu 11xa.1v/ , xxx tumv uwjuw.w prositi besede ; ali do tega ni mogla imeti nikakoršne kako knjigo, ktero je pozabil ta ali ta učenec, pa re- múje A: Teh pa zdaj ni tukaj. r: Oče Pravopis je gotovo, ker po učilnicah do- Le pod klop malo poglédite, in hitro najdete pravice 7 ker takrat ni bila še za svoje denašnje opravilo, in še zdaj nikakor ni, rvaju jul • ixviiivu iiiiwj \j uau u.v>uv>kj vvav jaz bi je sicer ne mogel ometati, pa jo vendar ometam bukev, da niso prav pisane: Krivopis prav s temi besedami, ktere zdaj govorim. Slišal sem kvaril, nego kořistil. trdno postavljena v cite Pravopisu, da iž nje stopi na sodnji stol. kaj ti A: Koliko imajo dan denes celó učilnice tacih -1 • • TT • • 1 • i • V pa vec ki ga sapa nosi od uses do uses tudi neko brenčanje da se A jako ustavlja razvitku prave poezije v sloven- kteri je Pravopis, kteri Krivopis. r: Le pokličite, potlej vam uže jaz pokažem sam ; skej abecednej vasi, in da hoče, naj bi pesniki pili samo vodo predno vzkobacájo na Pegaza ; kadar A: Kje pa ďobodemo Pravosodnostv r : Dolžnost mi sicer nikakor ni, da vam bi vse mislijo zakrožiti važno pesem njenega okusa, kakoršne razlagal; vendar naj povém, dajajena brata sta Um in so nektere zadnje čase v „Cvetji Soliman", ^U« V IXtiKJUl J JLVC« IV v A. UU.V/ JL V1CJ Jk Ml«. * ▼ ViAVfcWJL ,J JL -J - — — ------- ---- --- kakoršen je „Abuna Nestrastje, njeni sestri pa Resnica in Pravica. laj u vuoo ▼ ^ w uiji j - i\aaui ouu j vj ^nuuua xi třoiiaoi/j^j nj v-»ul u^u a ^sv kakoršnih je še več druzih, ki so splete- Le Resnice vprašajte zá-njo níčene za nebódigatréba: samo takrat naj bi se poetom dajalo nekaj hruševe in krhljéve pijace za naméček. A: Zdaj si nas pa dobro naučili Pojdimo brzo Resnici, ktere ljudjé toliko sto in sto let išcejo, ktere tudi mé pomagamo iskati; pa vendar ve y ali kali > da ijde ali ne. V se Uže stari modrij daj nihče ne škofa gospod dr. Jer. Vidmerja, 27 poslancev in obile so re- îma grozno tenko telo, kterega množiee poslušavcev, začel je deželni glavar gosp. baron vsak celó vi- Oodelli z ogovorom rekši deti ne more resnobnem !•: Ce ste pa taki nevérniki 7 da vse ométate, re- mir , da snidei se je zbor v ; sivi oblaki krijejo politično obzorje ; glavna podlaga tečnega razvitka — nikakor ni času cite jej, naj pride iz kake računske knjige. Vsaj tega zagotovljen; toliko veča je tedaj potreba, da svoje do mi ne boste izpodkopavali, da tam se R mora mace notranje zadeve prevdarjamo edini in mirni. dobiti, ker dvakrat pet je bilo vselej po vseh zemljah trikratnim klicem na slavo Njih Veličanstva cesarja se končá predsednikov govor. Potem naprosi žl. gosp. Lan deset, in ostane vselej samo deset, ko ne bode več niti knjige niti zemlje. Ce ni pod klopjo nobenega lista, na kterem se bere: ..enkrat mizo odp 7 je ena", pa naj učitelj ki to lehko naredi, ker ima kljuko. ger-ja naj , kot najmlajši poslanec, bode danes pisatelj zapisnika. — Prvo delo zborovo bilo je preiskanje vo- Luka Svetec lani v Kočevji litve po kteri Je bil Naposled moram še nekaj opomniti. Denašnjo končno za deželnega poslanca voljen. (Gosp. Svetec zapustí dvorana razpravo mislim dati v abecedne „Novice" ; torej za- za ta čas.) Gospod Ambroz v imenu deželnega odbora htevam. mislim dati v abecedne „Novice , se mi dovoli hitropisec s, ki to umetnost posebno dobro zná, kajti uči se je uže nekaj let. Zato naj poroca da gosp je pa tudi ves Sej desko Svetec je bil pravilno izvoljen in nasvetuje, naj se ta volitev potrdi. Gospodje poslanci ^ m ^xx., xv.x , cepi. Brolich, Krommer in Derbitsch nasprotujejo po- naj prenéha! (Sodnji zbor se umakne za trjenju, dr. Toman, dr. Župan in dr. Bleiweis za- grbast in kriv, ker vedno za mízo izza ktere zopet pride po dveh (Dalje prihodnjič.) ali.) Oda kavi. i Ko bi pač mi danih bilo Namest dvejeh dvesto rok Da bi tresla ti kadilo, Tolažnica vseh nadlog ! Ko b' imela glas grmeči, Htéla ž njim bi razodeť Vsemu svetu, da najveći Čast in hvala gré kaféť. Po sirjavah, po dal ja vah, Koder je človeški sléd, Po vseh hribih, po planjavah. Jeli bi ti slavo peť. Ti pa, kava, vsej dobroti Si izvir! Po tvoji moč' Marsikteri bolni s'roti Naglo mine dolga noč. Modri mož podpira glavo Jarem, misli, tare ga isel pa se le je právo » Nasel pa Ko s tab oj okrepčá i Ko več teže lét ne zmaga Stari Noe oslabí, Božja milost mu pomaga, Vince delať ga uči. Res je dobro se krepčati S sokom sáda trtnega; Vendar ni mu verováti, Ker nas déne rad ob tlà. Vboga žena od starosti V revni bajtici medií, Po okusu pa sladkósti Tvoji zopet oživi. K tebi, ljuba, smo hitéli, Klicali te na pomoč, Ako v družbi smo veseli Súkali se celo noč. i Slavni Gambrin, bistra glava, Kuhať pivo nam veli; S pivom pa je spet težava, Ker nemarno ž'vot masti. Od koristi žganga vina Satan sam le smé zapéť, Ker brez njega ta mrcina Ne bi vladála po svéť. Voda grlu sicer brani, Da se žeje ne vsuši, Pa, tak prav'jo modrij ani, Bodi bela, bodi crna Vedno služiš nam na prid; O dobroti tvoj'ga zrna Mora svét prepričan biť. Dokler bode zemlja stala, Bival ta Človeški rod, Pela se ti bode hvala, Ti bos vladala povsod ! Dokler žena bo rodila O tro čiče na tem sveť, Bo hvaležna jih učila V čislu vedno te imeť. Zabe v drobu zaredi. V Ljubljani. Tudi jaz vesela rečem: Kava! bod' mi sestra ti, K tebi, draga! se zatečem; S tabo le se v mir' živi ! Klara R. Dezelni zbori. . dne t. m. so se začeli deželni zbori. Začetek povsod je bil z govori predsednikov, ki so večidel želje izrekovali, da bi letošnji zbor bil plodnejši od lanskega; sledile so povsod naznanila predlogov vladnih in odborovih, preiskave novoizvoljenih poslancev itd. Važno je to da ces. namestnik v Gradcu je zboru naznanil, da letos ne bo nobenega deželnega zbora več. Hladnokrvne so bile dosihmal povsod obravnave, ^ v ljubljanskem zboru je vihralo že brž v prvih sejah. govarjajo. Gosp. Brolich pravi, da je pregledoval vse štatuse in dislokations-ausweise kranjskih uradnikov, pa Sveteca ne najde nikjer v definitivni (trdni) službi pobaral je 15 in še več deželnega volitnega reda pa nobeden ne govori za-nj ! Svetec — pravi dalje je sicer zdaj časten mestjan kočevsk, pa takrat, je bil za poslanca voljen A • ř 1 1 » 1 7 7 ni še bil ne sklada se z ko nje- j v^ un zjct v vy aj v^ul ^ ii i ou un • nu oi\iaua o o la lij Cí* govo vestjó, da bi to volitev kar naravnost potrdil ; preišče naj to reč poseben odsek. Al nesreći Je Brolich pozivljal se na §. 13. dosihmal še veljavne srenjske postave od leta 1849, misleč, da je voda na pa podrl si je sam vès svoj pre- dr. Župan njegov mlin. tem Ko se Je vidik, ki ga je pred zidal. ustavil zoper odsek, ki naj bi Svetcevo volitev še enkrat preiskaval, želi gosp. Krommer izvediti : ali je bil Svetec v trdni cesarski službi in kočevski mestjan že takrat, ko je bil za poslanca voljen? —Na to poprime dr. Toman besedo in opiraje se na §. 13 srenjske postave, ki pravi, da „uradnik je srenjčan tam, kjer po službi svoji ima stanovitno stanovališče", bere dekret Svetcev 7 ki ga 1861 kliče v definitivno ustanovljeno službo c. k. okr. adjunkta v Kočevje; potem se pozivlja na to, da deželni odbor ne more si Še ožjih oklepov de- lati kakor jih postava delà 7 z veliko večino in s tem očitno pokazali Kočevarji so ga volili 7 da da prav njega mora naspro- hocejo za svojega poslanca imeti, tovanje zoper volitev njegovo se opirati na kak skriven vzrok, ker je Svetec mnogozaslužen mož na polji slov-stva slovenskega. Dr. Toman tedaj priporoča sprejem odborovega predloga. — Zdaj se vzdigne g. Derbitsch in govori zoper veljavnost volitve, pa obžaluje, da mora zoper Sveteca govoriti, ki bi bil gotovo delavna moč v zboru reč u j ai p O S t â V â - oiyi - ixiu gi vy \j\ju v ou^ srenjska postava od 24. aprila 1859v Al čmu si praví mu gre čez vse, nam- Je Derbitsch sam dělal to bridkost? Cmu je staro kopito Bachove postave, ktera nikdar nikoli ni ve-ljave imela, celó iz Kranja seboj nesel? Requiescat m pace ? naj bi bil raji rekel in — žalosti bi mu ne bilo treba bilo. — Po gospod Derbitschu poprime dr. Bleiweis besedo in (slovenski) govori za Sveteca zoper govornike nasprotne. On ne more začudenja za- treti 7 da prav nasproti znani prislovici ravno uradniki govoré zoper uradnika, ter pride v govoru svojem do tega, da pravi: če vprašamo Hrvate, kjer Svetec uradnik bil, ali spada doli v njih srenjo? in tu na domaći zemlji zopet sli- rekó nam da ne Prvo JLAW sejo, v^nv^v xijij_l ci^ov;ciCLnjij« na.- pusituiua, iki iukiču »t? »Yi3u.ija.ii©!*. u.inavijeni m un, it mestnika gospod barona Schloissnigga, svetlega knezo- zdaj se tišti gospodje, ki so takrat o postavi molčali XKšr^VJ JL!C*111^ ua li - 111 tu JL1C* u v m m vi iivmijj. kj«. šimo glasove, da tudi naš ni! Res žalibog, da se tako spolnujejo Prešernove besede, po kterih dežela naša „ima grob komej za nas." Bodimo postavni, pa tudi pravični! Leta 1861 smo enoglasno potrdili g. Jombarta za Dezelni zbor v Ljubljani. vpričo Njih ekscelencije cesarskega na- poslanca, ki takrat še avstrijansk državljan ni bil in m ?8 upirajo zoper Svetca, ki ima deželanstvo naše in postavo cesarsko za-se. Kar je enemu drago, je drugemu pravo! — to naj veljá povsod. — Zdaj vstane gospod Krommer in pritrjuje, kar sta gospoda Brolich in Derbitsch govorila ; večkrat med njegovimi besedami nastane vihár, ki se pa zopet vleže. Svetec — pravi — ne more potrjen biti, ker ni definitivni uradnik in ker ni bil srenjčan kočevski, ko je bil voljen. Res je sicer, kar je dr. Bleiweis rekel, da s g. Jombartom je bila taka ; al kar smo enkrat nepostavno storili, ne smemo storiti vdrugo, vtretje itd. On je zoper volitev. — Gosp. dr. Župan pravi nato, da bi nebil več govoril, ako bi ne bili govorniki v eno mer povdarjali, da ni postavno, da potrdimo Sveteca, ako biti gospodje po svoje ne bi tolmačili postav in na take pesčene tla bi ne bili zidali palac na sapo. Potem izpeljuje na dalje, da §. 13 srenjske postave ne govori nič o defenitivnih ali nedefinitivnih uradnikih, edino to pravi, da uradnik mora v srenji imeti stanovitno stanovališče. In prav ta §. spričuje veljavo Svetčeve volitve in neve-ljavo vsega, kar sta gg. Brolich in Krommer govorila. Gosp. Derbitsch pa s svojimi §. ni celó nič dokazal, ko se je nanašal na postavo od leta 1859, ki je bila že mrtva, ko se je rodila. — Ko je g. dr. Toman že govoril o postavi indigenata hrvaškega, — o vesti, ki na-vdaja vse poslance inné le nektere, in je g. Derbitsch še odgovoril na opombo dr. Bleiweisa, da v zboru se-dijo le poslanci in ne uradniki, je povzel še g. Ambrož kot poročevavec vse govore in vprašal, koga bi v naj-večo zadrego pripravili, ako bi ne sprejeli Sveteca? Gotovo le volivce iz Lašic, Ribnice itd., da bi morali še enkrat voliti. — Po vsem tem poprime besedo gospod cesarski namestnik baron Schloissnigg ter reče, da ni ga bila volja govoriti o tej pravdi, ktera popolnoma spada v opravilstvo deželnega zbora, pa silijo ga ne-kteri govori, ki jih je ravnokar slišal. Pred vsem reče, da deželni zbor ne more postav, če tudi so pomanjk-ljive , preminjati samovoljno ; to se more zgoditi le po ustavni poti. Rekli so dalje nekteri govorniki, da volitev gosp. Sveteca ni postavna. Jaz ne vidim o tej volitvi nobene nepostav nos ti (živi pravo-klici v središtu). Gosp. Svetec je v Kočevji v ces. službi in tam ima svojo stanovitno stanovališče. (Pravo, pravo!) Res je, da vlada ga more kam drugam prestaviti, al tako more tudi vsacega druzega uradnika. Gospod Svetec opravlja trdno službo, in ko je bil voljen, vžival je pri uradnikih tako imenovano dobrotno leto. Nikjer tedaj ne vidim nikakoršne nepostavnosti pri njegovi volitvi. (Pravo, pravo!) — Potem je sledilo glasovanje; vès zbor je potrdil volitev gosp. Sveteca, le gospodje Brolich, Krommer, Derbitsch in pa Lukmann — ne. Brž potem gosp. Svetec za deželne poslance predpisano obljubo stori. — Kmali potem je bil z žl. gosp. L anger j em vred za pisatelja zapisnikov na 14 dni izvo-ljen. — Cesarski namestnik naznani, da ministerstvo izročuje deželnemu zboru v drug posvèt srenj s ko postavo. — V skrivni seji, ki je bila ta dan, je bilo sklenjeno, da gosp. Miroslav Vilhar, po naznanilu c. k. deželne sodnije zavoljo tiskarnega hudodelstva v „Na-preji" obsojen, ostane deželni poslanec, ker ona sodba nima dosihmal še pravne veljave. V drugi seji deželnega zbora, 4. sušca, se gg. Kozlerju in Lokarju dovoli vsakemu 14 dni odpusta. Na to oznani gosp. predsednik, da je po deželni vladi přišel od ministerstva nov načrt za občinsko (srenjsko) postavo, ker lani izdelana ni potrjena, in nasvetuje, da bi se izročil v posvetovanje ravno tistemu odseku, ki je bil lani za to reč izbran. Zbornica pritrdi in gospodje: grof Ant. Auersperg, baron Apfaltern, Ambrož, dr. Župan, dr. Toman, dr. Bleiweis, Koren, Zagorec in Golob prevzamejo svojo nalogo. Potem je gosp. žl. Strahl bral sporočilo deželnega odbora, v kterem ta na drobno odgovor daje za svoje djanje in ravnanje od 1. januarja 1863 pa do 1. marca t. 1. ter tudi razklada, kako se je godilo tištim sklenitvam in prošnjam, ki so od lanskega deželnega zbora sklenjene ter vladi bile na potrjenje predložene. Odkritosrčno milovanje, da je tako silo malo obveljalo, kar je lanski zbor sklenil, odmeva se skozi in skozi po tem sporocilu; prava žalostinka je deželnemu zboru. — Ko je bilo to branje dokončano, poprime g. dr. Toman besedo ter govori, mnogokrat z glasnimi pravo-klici spremljan, da si ne more kaj , da ne bi izrekel svoje žalosti danes, kakor na dan žetve za tisto, kar je lanski deželni zbor posejal. Pusto je bilo — veli — polje narodne svobodě, napredka, blagostanja; bilo je gosto zaraščena celina, in hrepenelo je vse potem , da velikodušni cesar zakliče narodne sinove, obdelavat to celino. In zares sklical jih je z oktoberskim diplomom in februarskim patentom na to delo. Zbrali so se deželni zbori in državni zbor. Prišli so radovoljni, goreci, pripravljeni žrtovati se za občni blagor. Prvo leto so samo vzorali in pripravili si orodje, da bodo drugo leto sejali. Sejali so zdravo , čvrsto seme. Ai da bi seme obrodilo, treba je blažih življev od zgorej. Ali nismo — reče — poštenega semena sejali ? Ali smo morda metali zrnje čez naše, nam pristojne meje? Ali se seme z našo zemljo in podnebjem ni skladalo ? Nadjali smo se, da privejejo ugodni življi od zgorej. Pred nami je zdaj poročilo deželnega odbora, in mi smo iz ust enega častitega souda njegovega ravnokar slišali, da smo toliko dosegli, ko — nič. Naj tedaj izrečemo danes tukaj svojo žalost, o tem iziđu, da se sliši gori do najvišega mesta, do vladnikov osode naše; morebiti bodo drugikrat mehkejši našim prošnjam. Bati se je, da ne samo žalost, ampak da tudi strah obuzame slehernega državljana, kadar smo v ugodnih okoliščinah, v mirnem času tako malo želi, kaj ko bi se pooblačilo, in bi pri-vihrale vojske, ki svobodnému razvitku niso mile! Govornik omeni potem, kaj smo dobili potrjenega od vlade, da je dovoljenje pasjega davka za Ljubljano, potlej naredba zastran požiganja ljubljanskega mahu in postava, kako se imajo narejati in zdržavati cerkvene in duhovske poslopja, — to je vse, kar nam je vlada to pot potrdila. On se čudi, da vlada zastran postave, ali se ima in kako se ima odpraviti cerkveni patronat, pričakuje od deželnega zbora, da naj ta stori prvi predlog, ker se je potem bati, da bo ta predlog že v načelu zoper vladine misli, pa bi potlej vse delo prazno bilo. Ćudi se tudi, kako vlada zastran loterijskega po-sojila mora reci, da ga zato ni dovolila, ker ni čisto gotovo , ali bo se ž njim zaklad za gruntno odvezo v 50 letih popolnoma odložil ali ne. Govornik misli, da tak vzrok ni noben vzrok , ker se Še ne more trditi, ali bodo v petdesetih letih državne razmere še take, kakor danes —. — Pri teh besedah zakriči g. Dežman (česar se nobeden ni nadjal), naj gosp. predsednik govornika zavrne ,,k predmetu." Ko potem začne še raz-kladati, da se je gosp. Toman v besede spustil, ki so na tem mestu odveć, kjer gré le za volitev odseka, je dr. Tomana pravična nejevolja obuzela, ter je umolknil, čeravno mu predsednik ni besede odtegnil. — Po sklepu deželnega zbora se je potem to odborovo poročilo izro-čilo na prevdarek posebnemu odboru 5tih udov, med kterimi je gospod dr. Toman dobil največ glasov. — Gosp. cesarski namestnik povzame potem besedo in razjasnuje nektere točke g. Strahlovega izvestja in dr. Tomanovega govora ter pravi, da do pičice vsega, kar na Dunaji hočejo, on tukaj ne more vediti, — da najbolj njemu je žal, da cestna postava ni gotova itd. ni bil tojiko srečen, da bi ga bil dobil. Celih sedem Na Dunaji pa je vlada tudi večkrat v prav storila vsem deželam. Al za to zadregi, kako bi da mescev že vse to trpí, sem od porodnega dné da «V/ «V «J^ij OWAX uu ^uiuuu&ga umžj ua ne ali imam živeti ali umreti. Res neka posebna iO , ua zdaj HI vse fuam, e»n mrcu umicti. nikakor ne obupa, osoda vlada nad ptujsko čitavnico! Jb * A « t ê 1 fe « A % * ^M m ni vse znam po olj deželnemu zboru nai Kakošna spod- tika mora neki biti ptujskim Slovencem, uganjam sèm da ampak marljivo naj delà na prid deželi. (Glasni pravo- klici!) Dr. B lei we i s nasvetuje potem vimenu deželnega ter tjè ter si belim glavo. Nekteri pravijo , da jim je zbora, naj se Jožefu Pokornu, 401etnemu služabniku v mesto neprijazno, in da je mestni odbor v teh zadevah tukaj š nj i nornišnici, iz milosti podari 100 gold., za to vprašan odgovoril, da on potrebe čitavnice v Ptuji ne leto in za vsako leto do njegove smrti iz bolniške za- pozná. Drugi menijo, da zdaj deželno štajarsko vlado klade. Brez vseh besedi dovoli zbor enoglasno to mí- aruge misu navaajajo, KaKor uniRrat, Ko v ste se loščino. — Nazadnje se je še denarski (finančni) odbor celjska in mariborska čitavnica ustanovljale. Se drugi Brez seh besedi dovoli zbor enoglasno to mi druge misli navdajajo, kakor unikrat ko 9tih udov izvolil, in s tem je bila seja končana pondeljek je bila tretja; o tej pa drugi pot trdijo f da v Ptuji je ognjišče domorodnega duha na Dopisi. Stajarskem, ker tukaj prebiva častiti gospod Herman, kteremu se je lani obilno zahvalnic z več ko 20tisoč da tukaj tedaj čitavnico dovoliti bi Pa vse to se mi prazno vidi. t V Mariboru susca. Kakor indi Je tudi za ktere tukaj srenjski odbor po preteklih treh letih, je bil izvoljen , odstopil prostovoljno in svest si ustavne podpisi poslalo, bilo tedaj nevarno Zakaj bi mi nekteri nemški mestjani bili sovražni, vem; saj se tudi jaz ne spodtikujem, ako bi njih ..tur-nerji" ne j dolžnosti. V zadnji svoji seji 25. svečana še je sklenil je mesto mariborsko pripravno pomagati za usta- stolpa ko bistri sokoli do visoke line našega orjaškega ne plezali j in ako še tako glasno svoje nemške više koliko no vije nje privatni trgovski šoli in pa telovadskemu dru- ■MTI H ri IMM I I je realke, pa tudi odločil denarno pomoc pesmi pevajo; — s slovensko pesmo pa se gotovo tudi naše obnebje okužilo ne bode. Da pa vlada se bala štvu. dotični prošnji telovadskega društva, ki se v srenjskem odboru javno precitala, samo malo besedic. nevarnih prekucij v ptujski čitavnici, taka govorica se mi celó preotročja zdi. Tedaj prijaznega odloka od naše vsem avstrijskim narodom pravične vlade priča- Podpirajo namreč svojo revnost tudi s tem vzrokom, da jih narodnjaki ne podpirajo ter jim nasprotvajo „die kujem. Naj bi ne odlašala dalje, kar je drugim do- volila, ne vec, ne manj f Turnerei als deutsche Erfindung ansehend." Sicer nočem pretehtavati, kako bi stalo, ako bi „narodnjaki" vsi iz-stopili, ampak zavračam samo oni vzrok, ki se Slovencem zopet podtikuje, kakor dabiNemce ali nemške iz-najdbe ali zavode sovražili! Ako se Vaš zavod, kakor pravite, od slovenske strani premalo podpira, prašajte Trstu 1. marca. *) listu letošnjih „Novic' c očita gospod dopisnik prestavljavcu slavnih deželnih zakonov za Primorje, da „se oznanila večidel tako pre-stavljajo iz nemškega, da se Bogu usmili!" in več ta- Molčal bi in ne zavračal tega očitanja, ako ne ; lastno vest, morda najdete, daje prečuđno, od onih podpiranja pričakovati, kterim ste pretili in jim morda pričakovati, kterim še pretite; natolcujete jih pa vsakako Slovenci sovražijo gimnastiko ) ako pravite, da dung! ouvia^iju giiiiuaoiiau , ker je ^ucutouic JJIUU- Slovenci dobro vejo, da gimnastika je grška deutsche Erfin- a kega. «--- - ---— uw UUTlMVWt UV^M UU1VUUJUIJ bi sumljivosti budilo, in ako bi tako resnično bilo kakor ni. Gospod dopisnik ima to napako, da tako rad mlati po germanizmih v takih spisih, v kterih jih je mnogo manj, nego v lastnem njegovem pisanji. Pre-verim ga lehko o tem, ako se hoče drage volje k meni potruditi. Pokažem mu — da molčim o drugih njegovih stvar in da si te „Erfindunge" niti Nemci niti Sloveni spisih neko kritiko, ktero je pisal on sam v pripisovati ne morejo \ Mariboru sušca. — s — Vsled zadnjega iz-vanrednega glavnega zbora je tukajšnja čitavnica izrekla, da matici slovenski pristopi kot nesmrten ud. Pristopnina se plati jednok iz prostovoljnih prineskov, na ktere so naši domaći in zunanji udje povabljeni ; kolikor pa bi utegnilo zmanjkati, se dodá iz istine či-Jtavničine. lanskega „Glasnika." germanizmov", ki nj ej graja so po njegovem in napák pa večidel list „grđih nje- govem — prepričanji v neki knjigi, ki ima 208 strani. Tedaj na 208 stranéh napák in germanizmov t Pisa- telj te knjige pa jih pokaže do 200! Ali tudi v kri- je spisal gosp. dopisnik in ki ima le 3 strani, * " bil Ptuj marca O slovenskim Čitavnicam f kako Lj ub e V Novice povejte se y • V nic ijih sestrici pri nas od veselic, kakor Vem, da sem marsikterega dobrega domoljuba že razžalila, kteri so mi pošiljali , Al godi, ker nič ne beró od besed po druzih mestih in trgih tiki, ktero našel sem do 50 takih napak! Nikdar ne bi te řeči omenil, ako bi pisatelj ne bil planil na prestave deželnih zakonov, češ, da so moje! Naj tedaj gospodu dopisniku najpred očitno rečem, da je po mo ta skozi in skozi, ako mene misli prestavljavca. Zastran přestav deželnih zakonov pa mu opomnim, da so po mojih ^ v " w «V»*» V w P ^ 1XÍ14 VJLf VUilAAlXl y V4KJ W mislih, če tudi nekoliko po hrvaškem zavite y se časnike, povabila itd., pa še jim odgovorila nisem i dosti tako dobre, da zelo dvomim, da je gospod do- jez nisem tega kriva Že mesca julija so me ne- dobře pisnik sposoben boljše prestavljati. Nikakor ni prav kteri domorodci tukaj osnovali, ko se je blizo sto udov n^sega oglasilo; dozdevalo se jim je, da bodem krepko in lepo glavarju,ki „Novice" umeje in bere. Ježíkovo znanje je tezko, t6Z6« nogo S6 h Ljub vsem dobrem napredovala; dali so mi vodila, v poglavitnih točkah ednake tištim mojih sestrić v ljani, Celji in Mariboru ; potem so poslali prošnjo do visoke deželne vlade, da se mi postavno dovoli, kar se je dovolilo jednorodnim drugim sestrám; omislili so mi tudi prav čedno stanovanje. Vsaki dan sem se tedaj na- f marsikomu zdi, in žalostno je ; da misli marsikdo, ki še jezikovih pravil točno ne zná, da je uže učenjak. — Gospod dopisnik zahteva dalje, da se imajo zakoni vselej tako prestavljati, da jih lehko vsak do umeje. To bi res dobro bilo, ali mogoče Kdor hoče vse zakone umeti, mora jako iz- vselej. ? djala, da postavno stopim na beli dan. Po dolgem dolgem čakanji přišel je od priloženih pravilih čitavnica v Ptuji dovoliti ne more kolikor je bilo ni obražen biti, ne le v vlade odlok, da se po zih rečeh. narod jeziku, temuč tudi v mnozih dru- uže prenarediti je treba marsikaj Odbor ? mogoče, popravlj pravila v drugič predloži visocemu Ali morda gospod dopisnik misli, da je naš tako omikan, da nobeden pod solncem ne tako? Prostim in še celó učenim ljudém vsakega naroda se moraj o zakoni razlagati, kakor vedno tudi deželnemu uredu. Al po večmesečnem čakanj v se dg daj ministra, da bi si dobil ni. Pisal je celó do g. državnega saj odgovora izprosil ; pa do daj še *) Ker gré v tem dopisu najbolj le za stvar jezika našega, nismo mogli odreci razjasnila po starem pravilu: „audiatur et altera pars u Vřed. §0 Novice" delajo. Prestavljajmo tedaj kolik or mo- gledišču 1. 1790 igrana. Jezik in okoljščine so se od ta- C eg nar. krat do danes mnogo premenile; da se tedaj igra sklada Naš bivši deželni poslanec, z današnjimi razmerami, predelal joje dr. J. Blei go ce umevno. Iz Tomiiia iskreni domoljub , vrli slovenski pisatelj , sloveci srca marca. weis in pletil nekoliko primernih pesmic, da „Micika" pretresajoči pridigar gospod Filip Jakob Kaffol, prenarejena po Antonu Linhartu po nemški „Feldmíihle" duhovnik na Pečinah, je 29. februarja ponoći umri. Naj in z veliko veliko pohvalo igrana zopet leta 1848, stopi blagi gospod počiva v miru! zdaj v novi blek i n Iz Ljubljane. Presvitli eesar so Jožefu Pokornu, utegne biti izvediti kdo ki je bil celih 40 let priden strežaj bolnikov v norniš- tedaj pred 74 leti. „Jaka ? nici ljubljanski, podělili sreberni križec za zasluge. bliki pred nas. Mikavno je igral v tej igri leta 1790, župana" je délai dr. Mo rak popisu poslednjega zbora družbe za pomoč je bila gosp. Linhart (poslednjič c. k. dvorni svetovavec na Dunaji), „Micika" dr našim obrtnikom in rokoclelcem se je pozabilo omeniti, da je gospod župan Ambrož podařil zboru knjižico o feldovko) gospá žl. Garcarol Pilier, „Glažka" dr. Rep gosp > 77 Anžeta" je délai 7 77 Podgorsko" (St Metelkovi miloščini za sirote rokodelskih starišev. penheima) Deselb 7 77 Slissheima (Tul To danes dodamo po prijaznem opominu nekega gosp. brike v Selu poleg Ljubij odbornika. pa iu a a a v x £j\a.l a v iiiiv iu .nninai tu v J5 V čl IS., S>t nedeljo zvečer je bila čitavnica naša zopet (souffleur) je bil g. Anton Linhart sam, tadanj Mak ; 77 vlastnik suknarske fa Windberga" (Monkofa) zdravnik in Linhartov svak, šepetavec V cez in cez polna. Kaj neki je bil magnet, ki je toliko c. tajnik množico přivábil v dvorano? Dve veseli gledišni igri zgodo vi deželnega poglavarstva v Ljubljani in slavnoznani nas. Se vé da crna ste bile : ena „Filosof" , mij pokriva že vse Miroslav Vilhar -ITJLlIUňJlČtV V 11UHX' y đrUga, v/xxxxxc*u o j^v^wxxv/ f/vxx» mv l^U II il UUCI UUillli, i\L J O ZiUČtJ VCS pUJJ lUj Utîn. XT sprejeta, po gosp. Jak. Zabukovcu izvrstno poslovenjena : bode naš vrli orhester pod vodstvom g. pevovodj Fi/wvinrl vmiaim'hU fû^O TA HArl CP Tť ClKlQlTíQ í ^«n I ^tt/smÍ-iim^ îr* „Domač naš prepir ki jo je lepo poslovenil gosp. ki so se toliki rodoljubi skazali, da so stopili v domaći že enkrat s posebno pohvalo igri na oder ocitni, ki je zdaj ves poptujčen. Pred igro Fab- ■ med Vrh tega je pod vodstvom g. Fabjana kor mojstersko pel krasno Jenkovo „Molitev", jana gral overturo iz Balfetov in i i Ci o xv \j x mujoitiojcvv jjvx lYiwunv v vuuv » v ,, w a.* v ^ < , *** IgTO pa pollvO, XVI J \J JC jU- <\ KJJ