Leto IV., štev. 81 V MuDUanl, petek dne 6. aprila f923 Poštnina parlai!rana. Posamezna stev. ssane 1 Din lth«|« ob * zfirtral. Stane mesečno 12-50 Din za inosemstvo 25*— 0 neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlsrtvo: Ljubljana, Prešernov* nI. št. bi. Telet, it 56. Podružnice: Maribor. Barvarska uL t Tel. št 22. Celje, Aleksandrova e Račun pri pošto, čekor ravodn itev. 11.842. Ljubljana. 5. aprila. Sdo je dal dr. Korošcu mandat, da <••; veže s Stjepanom Radičem? Kdo 4ra je pooblistU, da napravi v iminu Slovencev s tem notoričnim veleiziaj-nikom pakt za upropaščenje naše mla-ie države? Klerikalci «e> zaman trudijo dopovedati. da je njihov objem z Radijem volja slovenskega ljudstva. Kdaj ia pred volitvami dr. Korošec in nje- ova stranka Slovencem naznanila, bosta šla po volitvah med veleiz-jajnike? - Kdaj je SLS pred volitvami razglasila, da hoče razkosati Jugoslavijo ter ustanoviti za kranjske in štajerske Slovence svojo državico? Dr. Korošec je šel v volilni boj za ¿vtonomiio Slovenije in proti centralizmu. torej z volilnim geslom, ki se ie — vsaj formalno — gibalo strogo - notranjepolitičnih granicah edin-• t vene države. In še to volilno geslo :9 izgledalo le kot dobro preraeunje-no slepilo za dosego klerikalnih pred-pravie v državi. Klerikalni agitatorji in zlasti časti-io svečeništvo so ljudstvu razlagali, ia se bo cedilo mleko in med po Sloveniji. čim preneha centralizem in lobi Slovenija klerikalno avtonomijo. Klerikalci so obetali ljudem, da bodo akoj po volitvah prišli slovenski ;'antje v domače vojašnice, da ne bo vdkomur treba plačevati davkov, ni-'•'.craiur prisilno pošiljati otrok v šolo. Torej sama. sicer na najnižje instinkte volilcev apelirajoča obetanja, vendar pa tudi le samo sredstva v dosego kar največjih volilnih uspehov. Klerikalci sami bi najodločneje protestirali, ako b! jim kdo namignil, da je njihova agitacija naperjena proti obstoju edinstvene države. Ko se je klerikalcem posrečilo z demagogijo in z zlorabo cerkvene "iblasti ter profanacijo srca Jezusovega preslepiti dobršen del volilcev, se dr. Korošec ni več zadovoljil, da na legalen način bojuje boj za avtonomijo Slovenije ter za odpravo centralizma. Ne meneč se za mandat, ki ga je v smislu volilnega programa SLS dobil od volilcev. ter preziraje kompe-entne faktorje v državi, je dr. Korošec z napetimi jadri zajadral v veleiz-iajniško vodovje najstrupenejših in najbrezvestnejših sovražnikov edinstvene naše države. Quo jure? Irrelevantno je vprašanje, zakaj se ie dr. Korošec odločil za to opolzlo in usodepolno pot. Na stvari ne more ničesar izpremeniti, če bi ga storil !e iz strahu pred Radičem, ali iz taktičnih vidikov. Pošten človek «e ne druži s hudodelci, noben patrijot ne z veleizdajalci. ^ Na najostudnejŠi prevarantski ua-2in je klerikalna stranka zopet enkrat ™-6kanila svoje volilce. Z brezvestno politiko je v par dneh po volitvah sama ubila avtonomijo Slovenije — katere vprašanje se je kar čez noč umaknilo težjim vprašanjem — ter s tem uničila vse nade in upe. a obenem tndi snedla vse, volil-cem na najsvetejši način dane besede in obljube. Ne samo tc! Po brezvestni in brezglavi politiki klerikalcev so prišli Slovenci v državi ob svoj dober glas. ki so ga imeli kot solidni državljani, ter skoraj ob ves "pliv in kredit. Povrh .jim pa sedaj po a*slug? Korošca in Radiča še preti onasnost popolnega propada. V skrajnih fazah razvijajočega se procesa gre namreč za odločitev, ali bodo Slovenci. ostali še ped Jugoslavijo. ali naj •pridejo Kranjci pod Italijane. Štajerci pod Nemce. Na koncu konca je v nevarnosti obstoj Jugoslavije in eksistenca Slovencev. Na ta račun sklepati politične kupčije z Radičem, dr. Korošec od Slovencev ni dobil polnomočja. Klerikalci so bili sicer vedno prevaranti slovenskega naroda. _ V vseh velikih momentih so prodajali Slovence za irobtine. če se jim je_ le prepuščalo nezavedno in ubogo ljudstvo v eks-sloatacijo. Tako je bilo v Avstriji. V Jugoslavs'. tesra ne bo vee. Pašič povdarfa poirebo koalicije z demokrati SEJA RADIKALSKEGA GLAVNEGA ODBORA. — POOBLASTILO PAŠIČU ZA POGAJANJA Z DEMOKRATI. - SODBA NAD DIŠI- DENTI. Anglija in Poljska proti i Rušili OGORČENJE NAD USMRTITVIJO PRELATA BUTKTENVICZA. London, 5. aprila. L Sovjetska vlada j čeni, zlasti tudi vsled njer.ega na&as, i ie energično zavrnila poljske in angleške I ker je bil prelat usmrčen v kleti s streli Beograd, 5. aprila, p. Danes dopoldne od enajstih do dvanajstih se je vršila seja glavnega odbora radikalne stranke. Seji je predsedoval Nikola Pašič, prisotni pa so bi! vsi ministri. Pašič je nakrat-ko poročal o politični situaciji, pri čemur se je načeloma Izjavil za koalicijo z demokrati. Nato se ie na seji sklenilo, da se vsi izvoljeni radikalni poslanci po-zovejo za 14. april v Beograd, kakor tudi, da se povabijo k seji. ki se bo takrat vršila, vsi poslanci, ki bi želeli vstopiti v radikalski poslanski klub. Do tega je dobil Pašič proste roke, da po možnosti sklene sporazum z demokrati. Nato je Pašič zahteval, da se razpravlja o onih članih, ki so pri volitvah cepili radikalske liste. Glavni odbor je soglasno izključil iz stranke Jero Jovano-viča, znanega komita, ki ie razcepil listo v beograjskem okrožju in bil izvoljen. Ostale izključitve se bodo Izvršile, ko bodo okrožni odbori podali svoje predloge. Z Izključitvijo se morda ne bo postopalo proti onim na cepljenih listah izvoljenim poslancem, ki vstopijo sedaj v radikalski klub. Po seji glavnega odbora je bil Nikola Pašič sprejet na dvoru. Poročal je kralju o sklepu glavnega odbora, da se ponudi demokratom sodelovanje v vladi. Velikonočna pavza. Beograd, 5. aprila, g. Radikalci, demokrati, zemljoradniki in socialisti so odložili svoja posvetovanja do časa po praznikih. Velik del poslancev, kakor tudi ministrov, odpotuje Iz Beograda, da preživi praznike doma. Politično življenje v Beogradu se oživi sredi drugega tedna. Med radikalci ta demokrati nI pogajanj! Beograd, 5. aprila p. Povodom ve- i sti, ki jih prinašajo radikalski listi o bodoči koaliciji med radikalci in demokrati, doznava *Pra?.'da->, da demokrati ne vo- ;■ proteste v Moskvi radi usmrtitve prela-j ta Butkiewieza, češ da se nobena država nima pravice vmeševati v notranjo ju-risdikrijo Rusije. Zavrnila je tudi poljsko ponudbo po zamenjavi katoliških duhovnikov z boljševiki, ki s» zaprti na od blizu. Njegovo truplo ni bilo izročen'.) bližjim sorodnikom. OGROMNE DEMONSTRACIJE V VARŠAVI. Varšava. 5. aprila, j. Dan« ob dijo nobenih razgovorov z radikalci. De- \ f0'Vaidarn.p2 objavljajo včeraj- j popoldne se je na trgu pred gledal: stališča, ki odklanja koalicijo z radikalci. ščem vršila velika demonstracija radi usmrtitve prelata Butkievvicza. Demonstranti — okrog 150.000 po številu — so odšli pred poslopje moskovskega poslaništva, kjer je prišlo do razburjenih demonstracij. H kancu t-j se demonstracije pretvorile v napade | šnie «Times» iz Rise vest, da sovjetska vlada demantira poročila o usmrtitvi Butkieuicza, čigar eksekudja je bila od- Radič zahteva Davidov«5evo vlado.! godena. o j - i r>_ „?„„ kt„ London, 5. aprila. J. Angleški trgo-Beograd, 5. apr, a. p Danasnie «No- Moskvi je odklonil spre- vosti. prinašajo interviu z Radičem. v ^ ^^ ^ na goSi s Pašidem t SATSr "» **» Antfje zaradi usmrtitve | na Žide, .pri. katerih je bilo 30 do 50 ie Pašič sporočil, da bo tudi njega uklonil, kakor je uklonil uporne častnike v znani solunski aferi. Radič pravi, da ie za sporazum s Srbi, za katerega je v Zagrebu glasovalo pri volitvah tudi okoli 100 srbskih intelektualcev. Pri bodočih volitvah postavi svoje liste tudi v Suma-diji. Južni Srbiji in Črni gort On meni, da je njegov program sposoben, da zbere ves narod. Radič je dalje Izjavil, da je pripravljen stvoriti blok z Ljubo Davidovičem, v ka- prelata Butkiewicza. Ameriški in angle- j oseb ranjenih. Žele vojaštvo je porao ški listi so vsled usmrtitve prelata ogor-' zvečer vzpostavilo red. Novo francosko posredovanje v Londonu TAJ1NSTVENE KONFERENCE MINISTRA LOUCHEURJA. Pariz, 5. aprila. }. Pariški listi objav-1 nih jamstev za svoje reparaeijske ob-Ijajo z rezervo in brez komentarja Ion- ; veznosti. donsko vest da je Loucheur posetil qqRBA V PORUHRJU SE NADALJUJE. Llovd Georgea. Od oficielne strani se ; Par;T 5. anrila_ L U Friedrichsfelda terem bi imel Davidovič vodstvo. On in ; vesi :-e ^ potrdila. Uradno se le izjav- ¡ k¡ ^ ^ ¡zven ^ con6, so izpu- Pariz, 5. aprila. njegovi ljudje pridejo v parlament, ako ^""da biva^ minister Loucheur kotpri- v ol^^nTr^o^o'^' ........— — - ' ,i"Hmi v Londonu in da nima nobene po- j^ÄSÄ Utične misije. Kakor javl-a «Echo de Pa- ^ostu v Li je osmi viak, ki je s po!-ris» je Lor.cheur prebil velikonočno praz- ¡drve, {ja_ ^ v ^dmega mke pn lastniku lista »Daily Telegraph- fr -- bo to potrebno, sicer on s svojimi ljudmi ne pojde v Beograd. Končno je Radič izjavil, da je po prepričanju Jugoslovan, da pa to v sedanjem trenotku ni oportu-no. «Pravda» poroča, da je izjavil Radič, da bi stopil v blok. ki bi mu nače-lova! Ljuba Davidovič, ako bi postal Davidovič tudi predsednik nove vlade. V splošnem Radičevih, vsak dan se menjajočih izjav v Beogradu ne smatrajo za resne. lordu Burnbabu. V zvezi s tem je pomembno, da objavlja «Dailv Telegraph» načrt za rešitev ruhrskega vprašanja, ki se krije z -znanim načrtom Loucheurja in Filipa Mileta. ki se je že ustavil. Vozovi so se vsled trčenja nakopičili v kopico. Promet č»z most je za enkrat nemogoč. Svrha tegs početja je bila povzročiti na kolodvoru v Weselu katastrofo, ker je Wesel važiK križišče za železnice, ki vodijo iz sast London 5 aprila, j. V političnih> kro- ^^ oiemlia v Belgijo in Francijo Gospodarski ukrepi vlade RAZDRŽAVLJENJE TVORNIC ZA SVILO. — ZNIŽANJE IZVOZNE CARINE ZA KORUZO. Beograd, 5. aprila, rg. Minister pravde dr. Markovič je podal novinarjem poročilo o zaključkih ekonomsko-finančnega komiteja ministrov. Na včerajšnji seij tega komiteja se je razpravljalo o vprašanju državnih tvornic svile v Vojvodini. V teh tvornicah se je izkazalo, da ne morejo uspešno delovati, dokler so v državni režiji. Zaradi tega in še iz dru- i Diri za 100 kg, zniža na 40 Din za 100 gih vzrokov je ekonomsko-finančni ko- ¡ kg. Za rieno moko je določena carina mite sklenil, da se osnuje akcijsko dru- dustrijo. Nadalje je razpravljal komite o vprašanju tobačne režije v Črni gori, kjer je bila režija pred vojno v italijanskih rokah. Danes se je ekonomsko-finančni komite ministrov bavil s vprašanjem novih izvoznih carin. Sklenil je, da se izvozna carina na koruzo, ki je doslej znašala fiO ,gih je vzbudilo precejšnje iznenadenje. FraMOske oblasti ^ aretirale tri indi Jf. J® Bonar Law prekinil svoj bolezen- .. ki ^ £e tikali MKe6. i slu dopust v svrho razgovora z Lou- ' ^ ^ i cheurjem. V informiranih političnih kro- ; p =nnrnmTcv Dnr.PFni gih se izjavlja, da je Bonar Law ob tej „ ODGODITEV POUK oBA. priliki izjavil Louchenrju, da vztraja An- ! ES8cn» 5- glija na svojem dosedanjem stališču do- ¡delavcev se je odgodil na pnht^nji te brohotce nevtralitete v ruhrskem sporu den-, ker ?e »»do tnipla se natančno pre in da čaka na ugodno priliko: posredo- ',ikak «dm.iskih zdravnikih, vati za končnoveljavni mir v Evropi. KRUPP PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM. Loucheur mu je baje izjavil, da .je še ; Berlin, 5. aprila, j. Kakor javljajo i? vedno nasprotnik ruhrske akcije, da se | Duseeldorfa. je bil Krupp pL Bohlei-p>a Francija ne more preje umakniti iz ! vsled sokrivde pri sobotnih dogodkih po Poruhrja, dokler ne da Nemčiia dovolj- stavljen pred francosko vojaško sodišče štvo za ta podjetja. O zadavi bo še dal svoje mnenje minister za trgovino in in- nadaSiule v FJerene! Rira. 5. aprila, j. Opatijska konfe-rsnea med Jugoslavijo in Italijo se bo nadaljevala v Florenc! in ne v Rimu. NOVA INOZEMSKA BANKA V JUGOSLAVIJI. ^ Beograd, 5. aprila, p. Iz gospodarskih krogov doznava vaš dopisnik, da ie sklenila skupina francoskih in angleških finančnikov, na čelu jim Rotschild. otvoriti v Jugoslaviji veliko banko, ki sc bo imenovala «Agrarna banka* in bo baje že takoj ob ustanovitvi naivečii denarni zavod v državi VSada proti narodni jLcrrd Csrnsrvon umrl (Sf^vi Kairo, o. aprila, e. Lord Carnanon je Beograd, 5. aprila, r. Na včerajšnji se- j sin°čl lukaJ omrL ± ji ministrskega sveta je za referatom : vojnega ministra načel minister ver Lju- j Angleški ba Jovanovič vprašanje o hrvatski na- rodni cerkvi, ki se razširja posebno po Zagreba. Po členu 12 vidovdanske ustave ta cerkev ni priznana, ker ni niti usvojena riti ni bil izdan o njeni ravno- pravnosti noben zakon. Zato je že prej- j ?8 posreči ga rešiti, v tem pa je pritis-minister ver izdal naredbo. da se ini!a ^ pljučnica, kateri je sedaj sloviti snji cerkev razpusti, ker opravlja tudi krst, poroko in pogrebe, za kar ni pravne podlage. Takratni pokrajinski namestnik te naredbe ni izvršil Zato je odredil sedanji minister Ljuba Jovanovič znova, da se narodna cerkev razdružL Obenem je izjavil minister pravde, da so vsi cerkveni čini narodne cerkve s stališča civilnega prava nieevt — O zadevi narodne cerkve so razpravljali tudi danes do- Šefa višfeaa šolskeaa sveta 60 Din za 100 kg. Vprašanje carine na! w £3 ^ ^ v kože male živine je bilo odgodeno na čas ! . Ljubljana, 5. aprila. \ Učiteljske službe so dobili! Ma- po pravoslavni Veliki no S. Danes se je vršila prva seja novose- rija Dular,jeva v DoL Nemški vasi, An- stavljenega višjega šolskega sveta. Pred- j ton Krische in Roza Progarjeva v Čr-sednik dr. Beuk je po otvoritvi predsta- j mošnjicah. Marija Mervar-Vehovčeva v vil nove člane in se po kratkem pozdra-1 Ambrusu, Helena Menaše-Komačeva, Fau, vu spominjal umrlih dr. Tavčarja in dr. Samec na Polju pri Muljavi, Marija Klavs Verstovška. Nato je poročal o najvaž- Flandrova v Velikem Gabru (eno učno nejših dogodkih na šolskem polju in od mesto na tej šoli se na novo razpiše1)-raznih, po zadnji seji izdanih odlokih. Rozalija Mušie-Claricijeva v Mirni peci Ravnatelj Gnus je stavil samostojni I Svatopluk Stoviček v Šmartnem pri Li-predlog, da se pozove vse pomožno uči- tiji, Gojmir Aparnik v Boštanju, Vladi-teljstvo, naj do 31. oktobra, oziroma do j slav Roječ in Ivana Mrzelova v št Jan-L decembra napravi izpite, ker bo dru- : zu na Dolenjekem, Natalija Ahčinova v gače odpuščeno, kanonik Nadrab pa je ; Bevkah, Viljem Držaj pri D. M. v PoljiJ predlagal, naj pošilja predsedstvo vse za (eno mesto na tej šoli se ua novo razpl šok vodstva namenjene okrožnice, razpi- j še), Ana Lenarčič-Vadnjalova v Notra-se itd. v svrho informacije tudi vsem njih Goricah. Danilo Pečenko v Sostrea; članom v. š. s. Oba predloga sta bila | (ena služba »e na novo razpiše), Grego , sprejeta. Kanonik Nadrah je dalje inter- ] Novak na Vrhniki (drugo mesto se po peliral predsednika zaradi nekega profe-.norno razpiše), Olga Kumar jeva na Do-sorja, ki je baje opravljal nadzorstvo pri brovi, Gviaon Pahor v Hrašici, Ciril Ra-šolski maši s klobukom na glavi. Pred- ! kovec v Kamniku, Angela Legiševa v sednik je pojasnil, da dotični profesor ni j Komendi, Štefanija Levčeva v Blagov; bil pokrit v kapeli, ampak pred njo. A , ci, Herta Tutta v Zalogu pri Komend: tudi to se v bodoče ne bo več zgodilo. Franja Kump-Labernikova v Vodicah lord Carnarvon Je zaslovel pred meseci, ko se mu je posrečilo odkriti grob faraona Tutankameaa. Lorda je pičila pred dobrim tednom strupena žuželka. ki je povzročila zastrupljenje krvi Zdravniki so sicer že upali, da se jim učenjak podlegel. POROKA PRINCEZINJE JOLANDE. Rim, 5. aprila, s. Civilna poroka prinoezinje Jolande se vrši 9. t m. ob 9. dopoldne. Ob V2W. sledi nato cerkvena poroka, in sicer v kapeli S-Paolo. Vsled smrti princezinjine babice. razkraljice Milene, ee bo vršila po- poldne ministri Trifkovič. Pašič, Jovanovič in ¡ roka brez posebnih svečanosti. OGROMNE GLOBE ZA OBSOJENE BOLGARSKE MINISTRE. Sofija. 5. aprila, g. Naknadno se poroča, da je narodno eodišče v Sofiji obsodilo ministre bivšega Rado-slavovega kabineta tudi na visoke denarne globe, ki znašajo skupno 32-7 milijona levov. Ker ta vsota presega imetje obsojenih ministrov in bo mogla dobiti država od te vsote komaj tretjino, bodo sekvestrirana vsa posestva teh ministrov in prodana DrVTDENDA TRBOVELJSKE DRUŽBE, Dana], 5. aprila, s. Kakor javlja list xDîe Bôrses, bodo dividende Trboveljske premogokopne družbe za leto 1922 znašale najbrž 25 dinarjev. ZNAČILEN DEMANTI. Rim, 5. aprila, j. Vašemu rimskemu poročevalcu so dares na Consulti izjavili, da tam ni ničesar znanega o tem, da sta dr. Ber.cš in Pašič dobila v? Vb, naj urideta v Rim, ALKOHOLNA PREPOVED V TURČIJI. Carigrad, 5. aprila. 1. Turška vlada je odredila, da se pričenši z današnjim dnem v Turčiji ne smejo več prodajati alkoholne pijače. Sedaj se pogaja z zavezniško komisijo o izjemnem privilegiju tujih dr. žavljanov za uživanje alkohola. BELGIJSKA KRALJEVA RODBINA V ITALIJI. Milau, 5. aprila. L Včeraj ie došel semkaj preko Turina belgijski kraljevi par, ki potuje strogo inkognito po Ita-iijL Kralja, kraljico in oba sina spremljajo le štiri osebe. RAZPUST 3PANSKEGA PARLAMENTA. Pariz. 5. aprila, j. «Journals javlja iz Madrida, da bo kralj po današnji seji ministrskega sveta podpisal dekret o razpustitvi parlamenta. Nove volitve bodo razpisane za konec aprila. Novi finančni minister Vilanoura ie danes erisege!. ker dotični profesor pač ne bo dobil več nadzorstva. Po prehodu na dnevni red je dr. Majcen obširno utemeljeval predlog o upokojitvi učiteljev in učiteljic s S6 in več leti službe ter srednješolskih profesorjev z 32 in več službenimi leti. Prvi de! pred Amalija Zitko-Hinkova v Vei. Laščah Pavla Znmrova v Dobrepolju, Albin Pl* ban v Horjulu, Ivan I>ahajner v Lešal Viljem Grundner v Radovljici, Marii? Jenkova v Ratečah na Gorenjskem, Drs go Biteno in Viktorija Medvedova rr: Bledu. Alojzij Rabič, Sabina Mešiček loga je bil po dolgi, mestoma burni de- j Megličeva in Silva šušteršiceva na Je bati, v katero so posegli vsi člani, z ve- ; senicah Cena služba za moške prosilce ir liko večino zavrnjen, drugi del pa je ; mesto nadučiteljice na dekliški šol! na J'-, poročevalec nato sam umakniL ¡senicah se ponovno razpišeta), Viktor Viš. šol. nadz. Wester in dr. Polianec > Porenta v St. Vidu aad Ljubljano, Mirc-poročata o nekaterih lokalnih izključitvah slav Iskra in Marija Fabijanova v Br dijakov. Izključitve se odobre. Pri poro- ninjski Bistrici, Franja Jagodioeva -čflu o semestralnem zaključku na sred- Ovšišah, Ferdinand Ferlnga na Koro«&" njih šolah konstatira nadz. Wester, da so Beli (eno mesto se na novo razpiše), Av letošnji uspehi nekoliko boljši od lanskih uusta Ix>he-Bernikova v Oneku in Josr UČITELJSKA IMENOVANJA NA- Serajnik in Marija Jelenčeva v Kroni KRANJSKEM. Za u č i t e 1 j i c o ž. r. d. v Koprivnii\ (Referent nadzornik GangL) in na sosednjih šolah je imenovana Js Za nadučitelje so bili imenovani, kobina Lobiserjeva. Oddaja učiteljska v Svita jem Ivo Pečnik, r. St. Petru pri shižbe v Trebnjem se odloži. Predlog o Novem mestu Janko Malešič, v Grosup- liameščenju učiteljske službe v Radečah Ijem Gustav Ferjan. v Gornjih Pirničah pri Zid. mostu se vrne okrajnemu šol-Alojzij_ Macarol, v Šmarju pod Lj'ubJjano skemu svetu v ponovni pretres. Ponovno se razpišejo: nadučiteljsko mesto v Do1. Karteljevem. dve učiteljski mesti v Borovnici ter po eno v Podlipi in v šmari- Fran I^eban. v Zelimljah Andrej Flajs. 1 v Št Juriju pri Grosupljem Niko Ein-spieler, v Ratečah na Gorenjskem Franjo Pečar, na Bledu Raiko Grndnik. v Gorjah Ezidii Scliiffrer. nem pod Šmarno goro. Seja s e jutri nadaljuje. Seja liublfanskega občinskega svefa Ljubljana, 5. aprila. CanaSnja druga redna seja ljubljanskega občinskega sveta ]e bila posvečena predvsem volitvam zastopnikov občinskega sveta v razne občinske korpo-racije. Sedanja komunistično-klerikalna večina je pokazala, da ne mara sodelovanja manjšine, čeprav zastopa Ista sicer večino ljubljanskih volilcev. Zaman so bili trezni opomini zastopnikov manjšine, da občinski svet ni nikaka politična, ampak strogo gospodarska korpo-racila, ki mora skrbeti za dobrobit vseh slojev. Govorniki večine so pokazali, da smatrajo občinsko zbornico kot najprimernejši kraj za razvijanje svoje demagogije, seje občinskega sveta pa, da se vežbajo v političnih govorih. Mestoma le izgledalo, kakor da bi bili na kakem malem sovjetskem zboru. Sejo je otvoril župan dr. Perič ob 18. uri in imenoval za overovatelje obč. svet. dr. Breclja in Adamiča, nakar je zbcrni-za prešla takoj na dnevni red. Poročila personalno-pravnega odseka. Poročevalec, obč. svet. Pire je predlagal imenom Zveze delovnega ljudstva, naj se izvoli v upravni svet Mestne hranilnice 18 zastopnikov večine in po eden član Zajednice in demokratske stranke. Obč. svet. Tavčar ie imenom JZ. odklonil tako bagatelizlranje manjšine, ki dc-janjski predstavlja večino volilcev. Zahvaljuje se za ponujeni mandat in odklanja vsako odgovornost za gospodarstvo v Mestni hranilnici, ker Je manjšini onemogočena zadostna kontrola. Tudi obč. svet. Turk Je imenom demokratov odklonil miloščino večine, češ da zastopniki manjšine ne marajo biti marionete. Večina je izvolila nato v upravni svet Mestne hranilnice vseh 20 svojih zastopnikov in sicer: štebija, Kocmurja, Pe-stotnika, Rozmana, Makuca. Tokana, Ojstrca. Vidmarja, Laha in Kralja kot zastopnike občinskega sveta in Kerča, Avseneka, Ložarja, Orehka, Pirca, Remca, Stanovnika, Roiino, Vrhovca in Albina Zajca iz vrst meščanstva. Sledila je volitev zastopnikov v mestni šolski svet. Kljub temu, da poteče v smislu zakona dosedanjim zastopnikom njihova funkcijska doba šele leta 1925 Je večina izvolila obč. svet Tokana, dr. Lemeža, Jegliča in dr. Rožiča za člane, Kralja, Čepelnika, Adamiča in Orelika pa za namestnike. Zastopnika manjšine dr. Ravnihar in dr. Tominšek sta vložila proti takemu postopanju protest in zahtevala, naj se to stavi tudi v zapisnik. Za zastopnika slariiev v višji šolski svet Je bil izvoljen dr. Gosar, za njegovega namestnika pa Ivan Makuc. (Klici opozicije: Živel! svobodomiselni marksi- j stil) Manjšina je tudi proti tej nezako-1 niti izvolitvi vložila protest. aprilom od 50 na 75 Din. Za zgradbo poslopja mestnega dohodarstvenega urada se dovoli najem posojila 2 In pol milijona dinarjev pod ugodnimi obrestmi ln amortizacijo v 10 letih. Proračunska upravna doba se Izenači s koledarskim letom. Zdravstveno stanje v Ljubljani. Iz poročila mestnega fizikata je razvidno, da se ie zdravstveno stanje v LJubljani v preteklem letu znatno zbolj-šalo in Je padla zlasti umrljivost. Ukrenilo se bo vse potrebno, da se čimprej otvori dispanzer za bolne na pljučih in da se zgradi kopališče ob Ljubljanici, za kar se pooblašča župan, da najame potrebne kredite. Poročila odbora vodovoda. Ugodi se prošnji Pokojninskega zavoda za napeljavo vodovoda do novih vil med Cesto na Rožnik in Cesto v Rožno dolino, do uradniških hiš istega zavoda ob Dunajski cesti pa se napelje vodovod na stroške zavoda, ker leže hiše v občini Ježica. Pod enakimi pogoji se napelje vodovod tudi v stanovanjske hiše južne železnice ob Dunajski cesti. Upravni odbor dohodarstvenega urada je dobil naročilo, naj do prihodnje seje stavi predloge za spremembo službene pragmatike dohodarstvenih uslužbencev, ki nikakor ne odgovarja sedanjim razmeram. S tem ie bil dnevni red izčrpan. Za odpravo sniodnišnic na ljubljanskem polju. Po nujnem predlogu obč. svet. Pirca je bil Izvoljen akcijski odbor, obstoječ iz Pirca, Glavana in Adamiča, ki naj stopi takoj v stik z vsemi merodajnimi oblastmi, posebno z vojaško in pa z in-teresiranimi občinami, da se odpravijo sedanje smodnišnice na ljubljanskem polju, ki ogrožajo življensko varnost in imetje prebivalstva. Ljubljanska občina je pripravljena zgraditi na primernejšem prostoru nove smodnišnice. Zupan dr. Perič se naproša, naj intervenira pri vodstvu električne železnice, da vrne abonentom cestnih kart oni znesek, za katerega so bili oškodovani o priliki zadnje stavke pri ccstui železnici, pri Južni železnici pa naj izposluje, da bosta na progi ob Dunajski cesti nastavljena dva čuvaja, da se preprečijo nezgode, kakor je bila zadnja. Obč. svet. Tokan je opozarjal, da je bilo uslužbencem dohodarstvenega urada pri skupščinskih volitvah onemogočeno se udeležiti volitev. Predlaga preiskavo in kaznovanje krivcev. Ob 21. uri je župan zaključil sejo. 18—SO % in Se vtile tet ga. oporah-ftfče sovjetske Rusije, misli dr. Beneš, da fantov. Vzame torej mlado det* a i». ijajo v razne grde Spokulacijeke na^, njen problem ni političnega ampak eko- , no, ki pa se zaljubi v moževega mladega, mene, medtem ko si slovenska trgovi-: nomskega značaja. Povratek s komuni- lepega nečaka Pavla. Skupaj sta hodila na in obrt ne moreta pomagati iz po- stičnega ekonomskega sistema na prln- v *ok>- Kralenec zapodi Pavla ii hi&e, a četkov. Tu bo treba torej kremenite | cip privatne lastnine bo znatno upllval končno vidi. da žena ljubi Pavla, da je remedure v korist državi zvestim pod- na politični položaj v Rušili. — Hilmi paša umrl. 3. t m. Je na ta in razpada habsburške lezni. Zborovske siov. firgovsev m ffîariùoru Maribor, 5. ajirila. V sredo zvečer se je vršil v re- T .. , . ., , , .,... iStavracijski dvorani Narodnega doma Tudi v kurutor,I mestnega dekliškega |ob&|¡ ^ marîbûrskeça si0vCnskega ttceja so bili izvoljeni sami klerikalci in socijalisti in sicer: Ojstrc. Lah, Tokan, Makuc, dr. Brccelj, Jeglič, dr. Ivo Pire, Stebijeva in Kranjčeva. Predsednik Je župan. Kuratoril internata Mladike bo obstojal iz: Jegliča, dr. Rožiča, Slovšeta, Novaka, Mihevca, Lavtižarja in dr. Pisker-nikovc. V odbor krajevne zaščite dece so bili jetnikom. _____. ______ Obširno se je razmotrivalo. kako Dunaju umrl^Hilmi paša, bivši veliki ve-dosledno in praktično izvesti geslo | z\r ¡n turški poslanik na Dunaju. Hilml «Svoji k svojim!», kar ne bo šlo tako paja je bil eden od najizrazitejših diplo-lahko, ker je veliko število naših lju- matov stare Turčije. Na Dunal ie prišel di še vedno tako hlapčevskih, da vidi [eta za časa prve balkanske vojne, solidnost samo pri Nemcu in sploh pri }er je osta] na SVoJem mestu do prevra-tujcu. čeprav ie povečini ravno vsled tega neštetokrat varano in oškodovano. Nadaljevalo se bo poleg drugega zato predvsem akcija, ki se je započela letos z izdajo Mariborskega koledarja. Da se dvigne narodna zavest trgovskih nastavljencev in vajencev, da se vsi ti narodno vzgoje, bo društvo plačevalo zanje izposojnino za knjige v «Ljudski knjižnici» Večina trgovcev se je izrekla tudi proti predlogu trgovskega eremija. da se opusti «Narodno - gosjtodarski vestnik» na korist «Trgovskega lista». Zadevo pa bo še novi odbor proučeval in potem ukrepal o nadaljnem. Končno je gosp Kejžar opozarjal na novo ekspanzivno gibanje mariborskih Nemcev, ki hočejo prestaviti v Maribor iz Celja svojo tiskarno in list «Cillier Zcitunrr». da čim boli okrepijo svoje gospodarske moči. Treba je zato veliko pozornosti in budnega go-s|>odarskega dela vseh resnih Jugoslovanov ob meji. Na priporočilo pred-| sednika so navzoči igro izgubi! ter gre prostovoljno v smrt, Mladi par se nato vzame. Slučaj ali padec Kralenčev je na vsak način čisto vsakdania afera. Sokolsivo Ljubljanski Sokol priredi v nede-monarhije, ljo 8. t m. (ob jasnem vremenu) celo- Zadnja leta Je živel kot zasebnik. Umrl dnevni pešizlet na Sv. Katarino in Gr-Je 68 let star na posledicah ledvične bo- mado. Odhod točno ob 7. uri zjutraj Iz- pred Narodnega doma, povratek iz Med- — Fašistovska vlada v republiki vod z večernim vlakom ali pa peš. Vab: San Marino. V majhni italijanski re- se tudi naraščaj. Jestvine vzemite tudi publiki San Marino se je na velikonočni s seboj. Obleka civilna. Bratje in sestre, pondeljek osnovala fašistovska vlada, pohitite v čimvečjem številu z nami v katera Je izvoljena za dobo enega leta. pomladansko naravo! Zdravo! Prednja-Mussolinija zastopa voditelj sanmarin- "ki zbor. skih fašistov Gottei. Jezdni odsek Sokola Ljubljana — Fašlstovske organizacije v Ame- Poživlja brate Jezdece k Izpitu v jaha-riki. Italijani so v Ameriki osnovali fa- nju. Izpiti se vrše v soboto dne 7. t. m. šistovske organizacije, ki so popolnoma : ob 17. uri, v nedeljo 8. t. m. ob 8.30 ir nacionalistične ter ne štejejo med svo- v pondeljck 9. t. m. ob 17. v sokol, jahalnl-Jiml član: niti enega socialista. Vrhovni ci na BIef\veisovi c. Izpit morajo polo-poveljnik italijanskih fašistov v Ameriki žiti vsi bratje do lncl. 40. leta starost! Je profesor Stino Piconclar! Najmočnej- pred komisijo. Starejši bratje niso ve-še fašistovske organizacije se nahajajo zanl na izpit, ker jih komisija sama oce-v Clcvelandu, Bulfalu, Chicagu, Detroi- nI. Brez potrdila o prestanem izpitu n: tu In Montrealu. Prosveta Ljubljanska drama. trgovci So zbrali j Petek, 6.: «Otok In Struga». D. lepo vsoto v korist podpornemu dru-; Sobota, 7.. *Hasanag,nica». Gostovanje štvu od|Ktščenili kaznjencev, nakar se g. Mihajla Markoviča, člana Zagreb- je to krasno zborovanje tik pred j polnočjo zaključilo nastopa. Zdravo! Sokol L v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da priredi v nedeljo dne 8. aprila t. 1. pešizlet v civilu čez Golovec, Orle v Škofljico. Pcvratek z večernim vlakom. Zbirališče ob 13.30 pri dolenjskem mostu. Zdravo! Sokolsko drušvo Liubl.iana II. priredi v nedeljo, dne 8. t. m. za člane škega Narodnega gledališča. C. ,, .. . , , , . Nedelja. 8.: «Hasanagfnica». Gostovanje 'n članice cdodnevn. pešizlet na sv._ Ka- g. Mihajla Markoviča. Izv. 1 Pondeljek, 9.: «Hasanaginlca». Gostovanje g. Mihajla Markoviča. A. Liubljanska opera. Petek, 6.: «Carostrelec». A Sobota, 7.: «Janko ¡n Metka». Izv. Mariborsko sledallšče. Petek. 6.: ob 15.: cKovarstvo in ljubezen». Izv. Dijaška predstava. Sobota, 7.: «Travlata». Izv. Gostujeta g. Knittel iz Zagreba in g. Balaban Iz Ljubljane. Polit» Deleži 4- Občni zbor krajevne organizacije JDŠ na Koroškj Beli se vrši v nedeljo, dne 8. aprila ob 15. uri pri Zuinru. Somišljeniki vabljeni. — Odbor. -j- Nov recept za nagel in siguren izhod iz krize in za dosigo s|odal naj|>rej lepo sliko o plodonos-nem delovanju v preteklem letu: Predvsem je društvo delovalo na narodno - gospodarskem polju s tem, Izvoljeni Albin Zaje. Celešnik In Cepci-j da je preskrbelo slovenskim usfužben-nik, v načelstvo _bolniške_blagajne mest-|COm mosta in pole? tega tudi stanov- nih uslužbencev Rajner, Zaje Alojzij, Kr-že, Celešnik in Cepelnik, v upravo meščanske imovine Ivan Križar, za namestnika Ferd. Tuma. Za okrajne načelnike in skrbnike ubogih so bili izvoljeni: za Barje Itdvard Mcze, Trnovo Hinko Zlrkelbach. šentpe-terski okraj Fran Lavtižar, notranje mesto Rudolf Strnad, poljanski okraj Ivan Rakovec, Vodmat Peter Sare, Šiška Josip Prešeren, Sv. Jakob Fran Vidmar, za kolizejsk! okraj Grobeišek Kot zastopniki mestne občine v nabornih komisijah so določeni obč. svet. Ore-hek, Pire, Vidmar in Mihevc, v kurato-rij trgovske gremijalne šole je bil Izvoljen obč. svet. Jeglič, v odbor za gradnjo delavskih hiš Novak, v odbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb Lavtižar, v odbor Simon Gregorčičeve knjižnice Pcstotnik. v odbor Ljub. velesejma Orehek, v Jugoslov. olimpijski odbor Fr Kralj. Revizija davščine na nezazidane parcele. Daljša debata se je razvila o nujnem predlogu obč. svet. Pirca glede revizije mestne davščine na nezazidane parcele. Obč. svet. dr. Ravnihar Je naglašal, da je bil že prejšnji občinski svet opozorjen. da je naredba nejasna in netočna ln da se bo napačno tolmačila, kar se je tudi v resnici zgodilo, česar pa takratna večina ni hotela upoštevati. Zato pozdravlja predlog za revizijo in bo glasoval zanj. Dr. Tominšek je predlagal, naj se ta naredba sploh ukine. Ako se hoče lastnike zemljišč prisiliti k zidanju, sko sodelovalo z raznimi uspešnimi intervencijami za lajšanje trgovskega poslovanja. Uspeh intervencij je bil n. pr. svoječasno dovoljenje i>osebne-ga deviznega odbora za Maribor, ki pa se je |>ozneje s spremembo tozadevnih predpisov zot>et ukinil, predno je začel delovati. Marsikdaj je imelo društvo v stanovanjskih zadevah cclo večji uspeh kot trgovski premij. Po zadovoljivih poročilih tajnika g. Lenarda in blagajnika g. Cernelča. je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika gosp. SoštariČ. Ostali odbor je bil deloma spopolnj*»n z novimi močmi in soglasno z vzklikom izvoljen. Po volitvah se je razvila dolga debata o narodno - gospodarskem stanju v Mariboru ter ob men; debata je trajala skoro do polnoči. Obširneje «o posejrli v razgovor gs. Šoštarič. Pintar. Oset. Keižnr. Džamonja. Novak. Majer. dr. Rcisman in dr. Govorniki so grajali razne kričeče nedo-statke v naš°m narodno - gospodarskem življenju, ki ovirajo večinoma po krivdi Jugoslovanov samih naše moči. Tako je |>overila n. pr. Kolin-s-ka tovarna zastopstvo svojih izdelkov v Mariboru nemškemu trgovcu Guldi. čeprav bi ta lepi zaslužek radi prevzeli in ga bili («trebili Slovenci. ki so v prejšnjih pred vojnih časih edini podpirali to slovansko tovarno kot odjemalci. V Mariboru [>a n. pr. tovarna Jugoslovanski Llovd zahteva od Slovencev: «Bitte deutsch zu sprecben!». jugoslovanska gumbarna v bo treba poseči po drugih sredstvih. Tre- Slov. Bistrici, kot nešteto drugih ta ba je tudi vpoštevati, da premnogi tast- ! kozvnnih jugoslovanskih podjetij, niki zemljišč rabijo ista za sebe. a ni-1 ;ma ne samo v tovarni, v pisarnah, majo denarja za zidanje, špekulantom am|»ak tudi za zunanje potnike, ki otipa ta davščina tako ne more škodovati, ¡skujejo naše trrovce, le Nemce, ne-Tudi mora biti zakon tako točen, da bo|7Tnojne slovenščine. Povrh vsega nemogoča vsaka svojevoljna interpreta- tega pa še dobivajo N^mri kot r.e-cija. Končno Je bilo sklenjeno, naj se na-, kako posebnega zaupanja vredni, roči finančnemu odseku, da skliče v krut ogromne kredite fin Narodni banki, kem anketo vseh že prej povabljenih navidezno za obrt ir novzdirro in-bi-korporacij in vrh tega še Društvo sta- ; striie. v resnici Pa ti Nemci z milii> novanjskih najemnikov da se zaslišijo ni državnega denarja le špekulirajo, mnenja vseh strokovnjakov. ¡Pri Narodni banki dobivajo krilite po Meščanske podpore se zvišalo s 1.16 & isti denar posojajo naprej po more resno priti v poštev. kaže bore malo volje za koalicijo. Pašič mora še nadalje «bistriti situacijo». Preko pravoslavne Velike noči jma časa dovolj. izgledov manj. 4- Radičevci pojdejo v Beograd? Dr. Vlad ko Maček. podpredsednik FIRSS. je dopisniku beograjske «Tribune» izjavil: «Mi še vedno čakamo, ker brez radikalcev ne moremo odločiti ničesar. Ključ situacije je v Paši-devih rokah in kakor bo storil Pašič, tako bo. Mi smo razpoloženi za razum in bomo zanj storili vse. V Beograd po.jdemo v vsakem slučaju, taktično vprašanje pa je, ali pošljemo samo nekatere poslance, ali pojdemo vsi. Počakali bomo na sklep radlkal-skega kluha in se nato na veliki skujtščini 15 t. m. odločili za nadaljnje jiostopanje. Ako bodo radikalci hoteU nadaljevati dosedanjo politiko, se obrnemo do demokratov; ako nač tudi ti odbijejo, potem je ja=no. da Srbi z nami ne maralo sporazuma. V vsakem slučaju je gotovo, da radikal-cem ne pustimo vlade, temveč pridemo v Beograd in jo vržemo. V tem je spev inteligenten in poln pristnega čustva. Igra živahno, ves čas napeto in izraža doživljaje morda celo z nekoliko preizrarito mimiko. Očividno ima partijo preštudirano do najmaniših detajlov ter jo podaja zares dojmljjvo. Izvestne geste in mestoma forsirano izlaganje močnega materiala zapisujemo na rovaš tre- tarino. Zbirališče ob 8. uri zjutraj na realki. Obleka civilna. Sokol Jezica priredi v nedeljo f. t. m. celodnevni izlet v civilu na Poljane v Poljanski dolini Odhod z jutranjim vlakom ob 7. Sestanek za ta izlet Je v soboto ob 8. zvečer pred predavanjem v društveni sobi Šah Trije jugoslov šahovski mojstri t Ljubljani. Včeraj sta prispela v LJubljano šahovska mojstra g. Asztalos iz Sarajeva in g. Vlad. Vukovič iz Zagreba. Njima na čast so priredili ljubljanski ša-histi sinoči domačo čajanko pri «Roži». Danes popoldne ob 3. priredita oba odlična gosta skupno z našim prvakom dr. Vidmarjem v Narodni kavarni konzul-tančno partijo z najboljšimi igralci ljubi) šah. kluba. V soboto zvečer bodo imeli vsi trije mojstri v prostorih šišenskega kluba (hote! Bellevue) simultansko produkcijo, h kateri imajo dostop vsi slovenski šahistl G2. Asztalos In Vukovič ostaneta v Ljubljani do pondeljka. Snovi Nogomet prihodnje sobote in nede' Ije. Kakor smo že poročali, igra v so-boto in nedeljo eden najmočnejših nogometnih klubov, zagrebški Hašk, pri mi. ki je prav pri avtokritičnih pevcih : nas v Ljubljani. Govoriti o kvaliteti te-naraven. Po svoji wa1ktirski zunanjosti ; ga najresnejšega tekmeca za naslov pr-temperamentu in materialu bi pevka brž- j vaka jU£0sla\-iie. bi bilo odveč, saj so čas posebno ustrezala dramatični stroki. Vsekakor bi jo radi slišali še v kaki primerni partiji. 2.ela je mnogo prisrčnega ploskanja po vseh dejanjih in prejela ko žaro cvetk. Sploh je bila predstava prav dobra. Gg. Betetto, Sowi]ski in Cvejič njegovi uspehi doma in v tujini znani tudi širši publiki. Prvi dan igra Hašk proti Primorju na igrišču Primorja ob Dunajski cesti (predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Selenburgova ulica), drugi an pa proti Iliriji na igrišču Ilirije pr: so se odlikovali: tudi gg. Banovec. Ko- državneiTl kolodvora (predprodaja v tr-renjakova Pugelj i. dr. so bili povsem i gnvjnj j QoreCi pa!ača LjublJ. kreditne na mestu. Zbor in orkester pod taktirko banke)_ v soboto se prične tekma toč- g. Matačiča naj omenjamo znova s priznanjem. «Hasanasinica» Premiera v ljubljanskem gledališču. V soboto dne 7. aprila bo v ljubljanskem dramskem gledališču premiera Ogrizovičeve popularne drame «Hasanagini'-e». katere vsebina je vzeta iz znane srbsko-hrvatske narodne jiesmi. slučaju so_ nove volitve edini izhod.» [)ranla e spisana v hrva'skem jeziku ter — K tej interesantni izjavi pripominjamo le. da sam Radič o Pažiču piše vse drugačp. 4- Italija in Slovani. Fašistovska «Epoca» v Rimu piše v zvezi s pos* je polna poezije. Da ostane lepota verzov in jezika neizpremenjena, se igra v ori ginalti. Tako se ohrani nepokvarjen ves kolorit. V vlogi Hasanage gostuje član ! zagrebškega Narodnega gledališč« g. Mi- i tom kancleria Seipla: Milanski sesta ¿a:]o Markovig> Naslovno vlogo igra ga. ! nek je največje pobtične: važnosti. | Ro^o^ ostale vloge ga, Saričeva. j ,f Avstrija mora ostati klin med Češko- dg_ Vera Dapi,ova „a slovaško in Jugoslavijo, da prepraCi Skrbiniek. g_ Zelnik, g. ________ .„. ustvaritev velikega slovanskega hlo- Režisira „ R(xroz- Drama je opremljena Juvanova, g. g. Drenovec itd. ka med vzhodno Evropo in Balka nom. Najožje sodelovanje Avstrije in Italije izpolnjuje to nalogo. Češkoslovaška in Jugoslavija se morata odreči svojega donavsko - balkanskega načrta, ker le traina ločitev potom Avstrije obeta vzdržanje miru._ Po svetu s pristnimi turškimi kostumi. Prva repri za bo v nedelo dne S. aprila >'izven). dru ga v pondeljek dne 9. aprila (red C). Pri obeh roprizah gostuje g. Markovič. Mariborsko gledališče. Sinoči je bila zopet odpovedana predstava «Velika noč», ko je bilo občinstvo že zbrano v gledališču, ker je neka igralka zbolela. Bilo bi dobro, če bi imelo gledališče za no ob 17. uri, v nedeijo pa ob 16. uri. Vsa športna pubiika ljubljanska pričakuje gostovanje Haška z veliko napetostjo. Kakor čuiemo, pripravlja Ilirija Hašku kot reprezentaniu hrvatskega nogometnega športa posebno prisrčen sprejem. Predprodaja vstopnic za nogometa/> tekmo Hašk : Ilirija 8. t. m. se vrši od danes naprej v trgovini Goreč, paiača Ljubljanske kreditne banke. Znižane članske in dijaške vstopnice se izdajajo le v predprodaji. Aktivni člani nogomet-j ne sekcije, ki so edini oproščeni vstopnine, morajo dvignti proste vstopnice v predprodaji. Brez vstopnic vstop na igrišče ni dovoljen. Plavalna sekcija «S. K. Ilirijo, vabi gg. člane, da se udeleže sestanka, kateri se vrši v soboto, dne 7. t. m. točno ob 8. zvečer v sobi Športne zveze Narodni dom. Sestanek je važen vsled ureditve bodočih treningov ter se uljudno naproša, da se ga vsi člani udeleže. — Tajnik. Smučarje in turiste opozarjamo, da je koča na Veliki Planini še vedno oskrbovana ter nudi vsled lahkega pristopa eno najlepših enodnevnih tur v Kamniške planine. Smuka je še vedno Realna, a pot sama brez snega do Male Planine. take slučaje pripravljeno kaj drugega _ £)r Beneš O položaju v Evrrpl. j za v«ako eventualnost. Nekateii obisko , V razgovoru z urednikom »Češkega Slo- j valci so b:li sinoči zelo razburjeni, ker j odtam dalje dobro izgažen^ va« je minister za zunanje zadeve dr. ; so mislili, da je že zopet kaka arhipov- i Lepi zmagi nai... ' ska bolezen v ozadju, toda p naiod-nosti je in kako se piše, je neznanec odgovoril, da ima samo ime F j II.. da ne živi med ljudmi, ampak se poljuan.» dvigne na Mars in Jupi-ei in poljubno zopet spušča na lemljo. Z-U.» je policija poklicala na pomoč sdravuiške izvedence, ki so it.forovili, ea je ".«¿nam «svetnik» um ibnen čiovek na^a-r je bil od leljan v umVjonteo kjer se poč iti jv dobro. ker pravi, da sv je prej»lil i,a Mars. Sanitetni avtomobili. Ministrstvo za narodno zdravje je na račun reparacij v Nemčiji naročilo 60 sanitetnih avtomobilov, ki se bodo dodelili javnim bolnicam. Služili bodo izključno za prevažanje bolnikov. * Lahkomiselnost V Celju je skočil v torek dne 8. aprila vsled stave 100 Din neki cel.ski dijak obut in oblečeu z brvi. ki vodi v mestni park v Savinjo. K sreči se mu sicer ni zgodilo nič hudega, vsekakor pa je to rekord lahkomiselnosti * Pogrešani dijaki Milan Vidmar, Boris Sartory in Edvin Vrbnjak — vsi tri-jje dijaki, so te dni zapustili Ljubljano ter se podali neznano kam. e Čegava je krava? Na Veliki petek zjutraj se je zatekla k tesarskemu moj stru FraJicu Martincu na Prulah neka siva krava, ki ima na hrbtu vžgano čr ko «T». * Smrt v tujini V Barbetonu v severni Ameriki je dne 25. februarja umrl tamkajšnji trgovec Albin Poljanec, rodom Ljubljančan. V Ameriko je odšel pred desetimi leti. Sprva je bil urednik «Slo venskega lista», pozneje pa je postal trgovec. Umrl je vsled raka v želodcu. Zapušča vdovo in dva otroka. * Sedem konjev zgorelo. Ptujski konjski mesar in trgovec Josip Heller je kupil na Hrvatskem sedem boljših konj za II želodec, vendar pa Je njegov» »tanje še vedno opasno. * Železniška nesreča. Ob železniškem prelazu na Dunajski cesti v Ljubljani se je ▼ torek zvečer pripetila težka nezgoda. Posestnik Zaje iz Tomačeva se je peljal z vozom za prevažanje gnojnice po Dunajski cesti v Ljubljano. Ko je bil voz na tiru južne železnice, je nenadoma privozil z Brezovice tovorni vlak; lokomotiva je zadela v Zajčevo vozilo ter razmesarila enega konja, drugega pa težko poškodovala. Tudi voz je bil razbit. Zaje in njegov sin sta si rešila življenje, ker sta še pravočasno skočila z voza. * Vaški pretep. Na Ostrožnem pri Celju so se stepli na. velikonočni pondeljek vaški fantje iz bližnjih vasi s steklenicami in nožmi. Neki Ciienšek Martin iz Levca je bil oddan težko ranjen v celjsko javno bolnico. * Velika tatvina v Vršcu. Neznani zli-kovci so ponoči vlomili v pisarno železniškega postajenačelnika v Vršcu ter odneeli blagajno in ves državni denar v znesku 200.000 Din. Za drznimi tatovi «e je odredilo energično izsledovanje. * Napad na poštni avto. Predvčerajšnjim je bil zopet od razbojnikov napaden poštni avtomobil med Kotorom in Nikšičem. Razbojniki so oplenili pošto ter enega orožnika ubili, drugega pa težko ranili. * Vlom in tatvina v Tomačevem. V noči na 28. marca je bilo pri posestniku Franc Srakarju v Tomačevem vlomljeno in ukradeno več obleke in drugih dragocenosti v skupni vrednosti 25.460 K. Nekaj ukradenega blaga se je našlo ob Savi v bližini Tomačevega, Tatvine sta nujno sumljiva dva moška. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so nai-boljši in naiceneišl. Zahtevajte lih povsod. Glavna zaloga na drobno In debelo LJubljana. Breg št 20 In Aleksandrova cesta št. 1. ravnatelja Kaiča odvetnik Geffer-Won- j d rieh. Kcrenčana pa odvetnik Zennaro. dransko banko» bo zastopal dr. Tamaro, j izvoz. V vagonu, kjer so se nahajali konji za transport, se je vsled neprevidno sti spremljevalca vnela slama in krma * Čudna praksa. Prejeli smo: Zdravnik j ter je poginilo vseh sedem konj. Kupni v malem mestecu Slovenije, «jugoslovan- ' na za konje je znašala 70.P0O Din. ski državl.an nemške narodnosti», poši- i * Smrtna nesreča. Nočnega čuvaja lia bolnike zaradi lečenja z rfintgenovi- j strojnih tovarn in livarn »• L.ruhljani. 58 mi žarki v — Gradec. «So etwas kfin nen's ja in Jutroslavien gar nicht machen. Etwas Gutes leistet nur Graz oder Wien!» Mož je ali tako r.eorientiran v svoji stroki, da ne ve. da ima samo Zagreb svoj tucat modernih röntgen-apara-tov. da ima univerza tam celo stolico in letnega .Jurija Fa digo. je doletela vče raj nenavadno tragična smrt. Ko je prišel zjutraj iz službe domov, si je odpa-sal pas. na katerem je bil samokres. Samokres. ki je bil nabasan, mu je padel na tla in se sprožil. Krogla je preb la Fajdigu koleco in ga težko ranila. Zgru-Profesorja za to stroko: ali pa - in to Idil se je nezavesten na tla. kjer so ga GOSLAR MUŠIČ. O priliki poroke kralja Aleksandra in kraljice Marije je poklonil goslar gosp. Mušič visokemu pam kot poročno darilo lastnoročno izdelane gosli, za kar je prejel pred kratkim iz kabinetne pisarne Njeg. Vel. krasno, v platno vezano mapo, z zlatim grbom naše države na zunanji strani, v notranjosti pa bakroreza in avtograma Njiju Veličanstev. Z veliko požrtvovalnostjo in pridnostjo se posveča naš slovenski in edini :u-goslovanski goslar. čigar dela so znana že preko mej naše države (kvartet Zika. ki koncertuje sedaj v Ameriki, poseduje par njegovih instrumentov), svojemu idealnemu poklicu. Po dolgoletni praksi in izkušnjah, ki si jih je pridobil kot učenec Blavnega dunajskega mojstra, je pričel takoj po prevratu z izdelovanjem godalnih instrumentov. Preko vseh ovir. ki so se stavile na pot njegovega idealnega stremljenja, preko vseh stroškov, ki jih je moral utrpeti za naročila dragega materiala iz inozemstva, preko vseh teh ovir je šel g. Mušič in je pri nas ustvaril temelj stroki ki je najbolj evetela v 17. in 18. stoletju v gornji Italiji, katere središče je bilo mesto Cre-mona, katere zastopniki so bili slavni mojstri Stradivarius, Amatus, Guarneri-us in drugi. Njihova dela, violine in drugi godalni instrumenti ki se odlikujejo po krasnem mehkem, zvočnem tonu in solidni zunanji izpeljavi, nam jasno izpričujejo, na kako visoki stopnji je bila njihova, lahko bi rekli, umetniška obrt: saj plačujejo danes neizmerno visoke vsote za njihove originalne instrumente. Mušičeve lastnoročno izdelane violine, katere smo imeli priliko videti na lan skem veleseimu in ki so imele preeej odjemalcev, so zgrajene po Stradivarije-vem modelu in se odlikujejo po polnem mehkem tonu. kakor je lasten starim ita lijanskim instrumentom. Tudi na letošnji velesejmski prireditvi bo razstavil g. Mušič nekaj violin, ki bodo vsled svoje estetične izpeljave, še bolj zaradi lepega tona, privabile gotovo mnogo kupcev K visokemu idlikovanju čestitamo mojstru Muštču in mu želimo še kar največ uspehov v njegovi stroki! Gospodarstvo SVETOVNA PRODUKCIJA BOMBAŽA. Med najvažnejšimi sirovinaml tekstilne industrije je bombaž. Od dobre ali slabe letine bombaža so v največji meri odvisne cene bombažnim tekstilnim izdelkom. Evropske države, zlasti Anglija, ki imajo razvito bombažno tekstilno industrijo, se vedno mnogo trudijo, da se preskrbijo s to sirovhio In da jo po možnosti pridelujejo same v svojih kolonijah. Največji producent bombaža so Zedi-njene države. Zato imajo ameriški far-merjl, ki pridelujejo bombaž, skoro mo-nopolsko stališče in često po mili volji diktirajo cene evropski industriji. Po vojni je svetovna produkcija bombaža znatno padla, in sicer najbolj ravno v Zedinjenih državah, dočim je v nekaterih drugih državah, ki producirajo manjše količine, nekoliko narasla. Kljub temu producirajo Zedinjene države še vedno mnogo nad polovico vsega na svetu pridelanega bombaža. Po ameriških službenih podatkih je razvidna svetovna produkcija bombaža pred vojno in v letu 1921. iz nastopne tabdice (v tisočih bal, vsaka bala 216 kg): 1913. 1. 13.033 3.584 1.453 322 2.268 1921. 7.954 3.735 684 612 Zedinjene države Anglija In Italija Egipt BraziHja ostale države _ 20.660 Svetovna produkcija bombaža v letu 1921. je bila tudi v primeri s predhodnimi leti znatno slabša in je zaostala n. pr. za prvim povojnim letom za okoli 5 milijonov bal. Zato so v letu 1921. bile cene bombaža zelo visoke, a so naslednje leto (1922.) zopet padle, ker je bila v letu 1922. letina bombaža za 20 odst boljša od letine 1921. Anglija se stalno trudi, da bi povečala lastno produkcijo te sirovine v Indiji in Egiptu, kar kaže tudi vedno večji uspeh, vendar bo še dolgo vrsto let odvisna od ameriške proizvodnje. Zanimivi so podatki o pridelku bombaža tekom zadniih sto let. V letu 1800. Je celi svet pridelal 1 milijon bal, v letu 1850. 2 In pol milijona bal, v letu 18S0. 8 milijonov bal, v letu 1900. 18 milijonov bal, a v zadnjem predvojnem letu 1913. ie znašal svetovni pridelek kakor že omenjeno 20 in pol milijona bal. Gotovo je da se bo kljub povojnemu nazadovanju produkcija bombaža kmalu zopet dvignila in še naraščala že zaradi konkurence med državami, ki se hočejo osvoboditi tujega uvoza. slama 97.50 — 100 Din za lčvfntat. Cenš v splošnem neizpremenjene, le debele svinje so se podražile In se zato tud! niso kupovale. DOBAVE. Dobava ovsa. Pri intendantmi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila 12. t. m. ob 11. dop. pogodba za dobavo 250.000 kg ovsa. Predmetni oglas Je v trgovski In obrtniški zbornic v Ljubljani na vpogled. £ bolj verjetno — kaže s tem svoio ju. SMovansko lojalnost. V obiJi slučajih ^ opravičena zahteva, da mu merodajni faktorji stopijo pošteno na prste, saj on f¥ar' s tem uded svojih jugoslovanskih Kolegov, ugled državnih naprav in države same In vrhutega prav po nepotrebnem oškoduje svoj« paciente za visoke stroške v tujini. •Pasji kontumac. V Celju in v celjski okolici je ie 0(j oktobra 1922 strog pas ji kontumac. Ker se je sanitarni oblasti na ta način posrečilo odstraniti vire pasje stekline v tem okraju, so dovoljene odslej nastopne ola'šave strogega pas;e-ga kontumaca: Psi z zanesljivim nagohč nikom smejo hiti prosti, hišnim psom pa, našli šele čez eno uro vsega okrvavlje nega. Prepeljali so ga nato takoj v bol nico, to^i nesrečni čuvaj je že med pot-« v«led izkrvavitve izd:hnil. * Samomor kaznjenca. V zaporu v ulici Coroneo v Trstu se je v siedo obesil 401ctni Anton .lust ki je bil zaprt zaradi raznib sleparij. Smrtonosno zanjko si je napravil iz treh robcev in »e obesil na vodovodno cev. kj je peljala skozi celico. Zdravnik rešilne postaje je mogel iisotoviti samo smrt. * Poskusen samomor. Marko Kulovec, dplavec v Trstu, ie v samomorilnem namenu spil steklenico solne kisline in se v «trašnih bolečinah zgrudil na dvorišču , ' hiše. kjet je stanoval, na tla. Odpeljali ki so priklenjeni »a takih mestih, na ka- ' 30 ga takoi v bolnico, kjer ao mu izpra. ZADNJA ZELJA GLEDALIŠKEGA OBOŽEVALCA. V iiladelfskem gledališču v Wolnat Stritu je zaposlen tudi neki dekorater, John Raid, ki je nedvomno nenavaden oboževalec gledališča. Ze celih 54 let dela na odru, ki pomeni za njega svet in celo več. in ni izostal še niti od ene predstave. Pred nekaj dni je sestavil svojo oporoko, ki je izzvala v mestu veliko senzacijo. Oporoka ima namreč sledečo klavzulo: «Ko umrem, naj se tnoja glava odloči od mojega telesa in izroči anatomskemu zavodu Tam naj se kosti očistijo od mesa in ostalega in Izroče potem gledališču v Wolnat Stritu, kjer naj se moja lobanja uporablja vedno v petem dejanju «Hamleta». S tem torej prepuščam svojo glavo gledališču v \Volnat Stritu.» Ko so zvedeli za to čudno oporoko, so se številni ameriški in Inozemski novinarji zglasili pri Johnu Raidu in ga zaslišali. «Da,» je rekel on, «jaz silno ljubim gledališče. Ko bodo stali «Hamleti» pred gmbom. Jim bom Jaz sufliral. Resno želim, da ostane moja glava tam, kjer je skupno z mojimi rokami delala več kakor pol stoletja.» Oledališka uprava seveda prvotno ni hotela sprejeti čudne dedščine. Toda, ko je uvidela, kako zelo bi užalistila dobrega starca, mu le obljubila, da se bo njegova zadnja želja izpolnila dobesedno, kakor Je odredil sam. Stari dekorater se le do solz cioien zahvalil AVSTRIJSKA ZUNANJA POLITIKA — TRGOVINSKA POLITIKA. «Az E?t» prinaša razgovor svoj°ga dunajskega dopisnika z avstrijskim ministrem za zunanje zadeve dr. Griln-bergerjem. Minister je povdarjal, da igra v avstrijski zunanji politiki gospodarski moment odločilno vlogo. Kabinetna diplomacija starega stila se je preživela in pri vseh razpravah in konferencah o obnovitvi Evrope imajo nacionalni ekonomi odločilno besedo. PredbScivanje, da se v Avstriji premalo dela. je v inozemstvu ponehalo. Tekom enega leta, ji izjavil minister, se je avstrijska produkcija povečala za 60 %. Avstrija pa je od inozemstva skoraj odrezana, ker je 90 % njenih proizvodov pri uvozu v sosedne države visoko zacarinjenih. Tem razmeram odpomoči. je glavni cilj avstrijske zunanje politike. Vsa potovanja kance-larja dr. Seipla so bila pod vzeta v ta namen in tudi njegove zadnje potovanje v Rim ie služilo isti svrhi. Znaten uspeh je bil dosežen v Franciji, ker je Francija znižala carinske postavke za 20 do 50 odstotkov za gotovo avstrijsko blago. Trgovinski ho-ricont Avstrije se veča in trgovinska politika je tudi njena zunanja politika. =■ Porast cen živini v Sloveniji V včerajšnjem članku pod tem naslovom ji izostala v prvem odstavku proti koncu ena vrsta in sta se dve vrsti zamešali zaradi česar je smisel nejasen. Glasiti bi se moralo, da se je par konj prodajal na ljubljanskem živinskem sejmu (preo včerajšnjem) do 100.000 kron. = Znižana carina na moko. Včerajšnjo vest je popolnlti še v toliko, da je go-spodarsko-finančni komite znižal carino na pšenično in tudi na rženo moko na 60 Din za 100 kg. Ostalo glej v včerajšnji številki na prvi strani! = Prenos vrednostnih papirjev iz poštne hranilnice na Dunaju. V smislu sporazuma, sklenjenega na rimski konferenci o prenosu vrednostnih papirjev iz dunajske poštne hranilnice in po rešenja reparacijske komisije od 22. avgusta 1922 se je pristopilo k prenosu vrednostnih papirjev naših državljanov iz Avstrije v 1-905 i .Jugoslavijo. Način, kako se izvrši ta pre 14.890 ! nos, prinesejo te dni «Službene Novine -v posebnem oglasu, ki bo nabit tudi na vsaki pošti. Prizadeti se opozarjajo na omenjeni oglas, da ne zamudijo roka za prijavo. Potrebna pojasnila in obrazce za prijavo bodo dobivale stranke na poštah. = Za hitrejši prevoz kvasa. Prometno ministrstvo je naročilo vsem železniškim direkcijam, naj se kvas brez odlašanja in zadržavanja odpremlja na naslovne po staje, da se ne bo kvaril. = Produkcija tobaka. Uprava državnih monopolov bo otvorila nove postaj« za produkcijo tobaka v Orašju Čapljini. Domanoviču. Ljubinju. Kraj. Polju in Bratunicl =■ Izvoz trdega lesa iz Rumunlje je bil sistiran in šele, ko so lesni produeen-ti zasigurali potrebe državnih železnic, se je dovolil izvoz do konca septembra. = Španija se zanima za naše trgovin ske in industrijske prilike. Gospodarski krogi Španije so se preko našega posla^ nika v Madridu obrnili na naše oblasti in gospodarske organizacije, da bi jib te obveščale o trgovinskih in industrijskih prilikah naše države. To priliko je treba izkoristiti Iz naše države bi se mogel med drugim izvažati v Španijo les. = Uklnjenje obrata Alpinske montac ske družbe. Iz Gradca poročajo, da je morala Alpinska montanska družba zaradi stavke delavstva v štajerskih pre mogovnikih ukiniti obrat v plavžih, ke» ni dovolj dovoza premoga in rude. = Madžarske valutne težkoče. Iz Bt: dimpešte poročajo: Madžarska vlada je zaprosila angleško, naj ta rok za dne 31 marca zapadle obveznosti pri angleškem klirinškem uradu podaljša, ker Madžar ska sedaj ne more plačati. = Nemška zunanja trgovina v febru arju. V februarju 1923 je izvozila Nemčija 10.961.000 q, a uvozila 81.661.000 o raznega blaga. = Uvoz angleškega premoga v Nemči Jo. «Industrie-Kurier» poroča, da je v marcu dospelo v hamburško luko 611.759 ton angleškega premoga (v februarju 345.101 tona)" = Ruski Izvoz žita. Iz Berlina poroča jo: Ruski zunanjetrgovinski urad je te dni izvozil 1000 vagonov žita preko Estonske in se bo. čim se vrnejo prazn vagoni izvozil nadaljnjo partijo. TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (4. t. m.). Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo (v dinarjih): pšenica 450 — 455, koruza začasno suha 270 — 275, rž 400 — 405, ieimer •»•» "'vovarne 315 — 325. oves 280 — 290, pšenična moka «0» 675 — 700, «2» 650 — 675, «6» 625 — 650, za krmo 200 — 225. -'—M ri-ob-ni 170 — 175. debeli 200 — 205. Tendenca mirna. Zagrebški živinski se'en1 (4. t. m.) Dogon živine je bil srednji, dovoz krme in drv velik Cene za kg žive teže so bile nastopne (v dinariih): voli I. 12.50 — 15, II. 10.50 — 11.25, III. 8.50 — 9, bosanski II. 7 — 9, lil. 5.50 — 6.50, krave domače I. 9.50 — 10.50, II. 7.50 — 9, bosanske III. zelo slabe 5 — 6, svinje 1. 26 — 28, (29), II. 23 — 26.25, III. 22.50 — 23.75, teleta i 14 50 — 15.21, II. 13 — 14. Seno se ie tržilo po 162.50 — 212.50. otava 250. detelja 225 — 250, Borza dne 6 apr. Zagreb, devize: Dunaj 0.141 — 0.142. Berlin 0.415 — 0.4825, Budimpešta 2.2? — 2.35, Milan 439 — 503, London 46S — 471, Newyork ček 99.50 — 100.50. Pariz 647.50 — 657.50, Praga 298.50 -300, Švica 1855 — 1860. valute: dolar (¡8 — 98.75, lire 490 — 495, avstr. krone 0.14 — 0.141, češke krone 292 — 294. efekti: Jugoslov. banka 103 — 104, Ljub. kreditna 225 — 240, Slavenska 104, Pra-štediona 1022.50 — 1025, Slovensk: eskomptna 150, Trbov. premogokopn: družba 750 — 800. Beograjska borza radi velikonočni' praznikov ni poslovala. Curih: Berlin 0.0257, Newyork 54?. London 25.35, Pariz 35.55, Milan 27.07. Praga 16.1750, Budimpešta 0.1225, Beograd 5.40, Sofija 4.10, Varšava 0.0130. Dunaj 0.007650, avstr. krone 0.007S. Praga: Dunaj 4.675, Berlin 15'/». Rir 171.75, Budimpešta 77, Pariz 22121. London 160.25. Newyork 3420, Curii 633.75, Beograd 345/„. Berlin: Budimpešta 4.80, Milar 104.737, Praga 628.42, Pariz 135.15f-: London 97.904.62, Newyork 21.079.66. Curih 386.531, Beograd 20.937. Vremensko Ljubljana. 5 anrili 1923. poročilo Liiililiaoa 30* m nad morem Kraj nnszovauja ob Zračni tlak Zrarua temperatura Veter Obla éao 0-10 l'adavini- | min I i Ljubljaua 7. 7631 -0-4 ser. «h. jasno — I.juhlj&ua 14. 758-9 112 — Ljubljana . 21. 760-1 63 _ Zagreli . . 7 7621 3-0 nrezvetra — Beograd 7. 76 -2-J 20 — ima j . . 7. 763 3 —1-0 ser vzh n — i'raga . . 7. 76ï-9 -20 rzbod več jasno — • UOZDOSt , , 7. 759-8 1-0 zapad jasno — T Ljubljani barometer nfstan,. te-mper niika. čolne« rzhaja ob 5 3S zahaja ob 18*3' Zevacos ^Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Marička je bila Parižanka. Poprej je bila med osobjem vojvodinje de Chc-vreuse in jo je ona odstopila Annais za njeno postrežbo. Annais ji ni povsem zaupala, vendar ji ni mogla ničesar očitati. Marička je biia nekoliko nervozna, nagla, zelo uporabljiva in poslušna, pa tudi nekoliko sam' «voja in včasih saieopašna» Sicer pa zvesta irt vdana in vsekakor nesposobna za izdajstvo. «Kaj naj izpovem?» vpraša sedaj kapucina prav nedolžno. «Predvsem povejte, kje imate svoje gnjati?» jo vpraša Corignan s spovodniškim dostojanstvom- «Moje irnjati. časti" oče?» «Da! Vino je prav dobro! Bilo bi lahko tudi še boljše, toda ... je dobro. Vedno p2 sem videl, da kleti, ki so tako dostojne, kakor ta tukaj, vsebujejo pole? vina tudi še vse drugo, kar je potrebno. Zato vas prosim, lepa j Saj vendar poznam teologijo, vraga!» deklica, da mi poveste in zaupate, kje j _ «Zelo učeni ste!» mu pritrdi Ma-Lmate gnjati!» : riftka. «Bože moj, častiti oče? Povejte mil «Glej no. putka moja!» dostavi Co-vi. zakaj so gori pri nas vsi ti grdi j rignan. izprazni ostanek v steklenici možje, menda stražniki ali kaj, in za- in vstane z junaškim naporom na no-kaj streljajo in ropotajo in razbijajo?; ge. «Treba, da nadaljujeva izpoved! Zakaj so razbili vrati? Kaj hočejo od i Ali znate .. . Ia . . . Ia . . . latinski?» n /-.-. m- __- .i__S___\T—. denost! in s® zopet povrniti na svojo «Ej, ne bodi no taka! Izpovej se, misijo. Toda naglo ga zopet prevzame ~ * *" ' ' * ' ~ *-*■" močnejša misel in zapovedujoče in obenem proseče vpraša ponovna «Gnja . . . gnjatl?» Marička ee nasmeje in povede Co-rigcana na drug kraj kleti, kjer mu z graciozno kretnjo pokaže cele vrste raznili nakopičenih živil. Corignan ne črhne besedice. Če si gledal takrat njegov obraz bi rekel, da postaja stvar sedaj resna. Potegne bodalo, plane na gujat, si odreže kos, kakor za dva mlatiča, in ž njimi znova sede na tla. «Hva . > . hvala, deklica!» zamrmra še. «Pomogli sto mi. da nisem smrtno grešil.» «Kaj, pomoda? Grešili? Kako to?» vpraša dekle. «Brez dvoma! Kajti sveta pisanja ne pravijo samo: Jejte! Niti ne pravijo samo: Pijte! Marveč pravijo: Jejte in pijte! Zatorej nam je zabranjeno, da bi samo pili. in zabranjeno nam je, da bj samo jedli. Zapovedano nam je pa z vso strogostjo svetih pisanj, da moramo storiti i jedno i drugo nas? . . . Oj! Ta šunder je strašen!» «Stražniki? Oh, da . . . skoraj sem pozabil . . . Trencavela bomo prijeli!» Prime se za glavo, kakor da se hoče iztrezniti od popitega vina. kakor da se hoče izviti svoji vinski zme- la . . . Ia «Ne vem, častiti oee!» «Izpovej ... vej ... se ... no, pridi sem . . .» «Kaj naj izpovem. v tej pozni uri?» vpraša Marička. prepričana, da hoče požeruh izvedeti še za kakšna druga jedila. kdo je tvoj fant. in kako in sploh! Kar sem pridi, pa se bova pomenila! Pa le brž, jaz se moram pozneje še polastiti Trencavela, pa dekleta, pa Saint-Priaca. pa Rascaesa, pa vsdh ... No, pridi sem. ovčica. in povej . . .» Toda Marička odskoči. prestrašena isnova. ko vidi, kako «e kapucinu svetlikajo pijana očesca. Vohun skoči za njo. v kolikor mu dopušča luda glava in popita vino, sope, kolne, se zaletava po temi. sliši se ropot steklenic, potem težak padec, krik prestrašene Maričke, potem renčanje. in Corignan uhvati preplašeno devojko in vzklikne: «Imam jo!» «Naprej!» vikne glas s vrha stop-njic. ml&n. jpačeo Čaka Saint-Priac. Po- vrata. Satet-Priac stopi na rra Zares, pot je prosta. Dvigne meč in vikne Annais: «Pridite, pot je pro* sta!» Annais pribiti z mečem v roki. Tten-cavel reeno premeri Rascassa in mu pravi: «Vaše napredovanje .je torej končano. Pridite z menoj, da vam rasi ju.. stopnjicah. se obrnejo in polete za j ram novo življenje! Saint-Priacom Vsi pohite po hodniku, f do vrat v klet. Ra?casse odpre ta i (Dalje prihodnjič.) Obfave Kakšne objave so nepotrebne? Med grde razvade spadajo objave o odborovih sejah društev. Mesto, da b! se povabilo par odbornikov po pošti, ali osebno, zahteva društvo, ki šteje morda v celoti le par agilnih članov, da čita njegovo vabilo na odborovo sejo na de settisoče bralcev. Res je da si društveni tajnik prihrani s tem nekaj pisarije in nekaj par poštnine, a kako pridejo na-ločniki in bralci listov do tega, da se vse to vrši na njihov račun? Zakaj naj list nosi drage upravne in tiskarske trojke zlasti ako naj objava služi le ko-'noditeti in stari razvadi? Pri takih objavah tudi ni nič navadnega, da gre brez obzirnost celo tako daleč, da se društvenim funkcijonarjem rabila ca odborovo sejo niti pisati ne ljubi in da sporoče vabilo v objavo listu kar telefonično in sicer uredništvu, da s tem še motijo pri rednem delu urednike. Tudi če bi obja-ve odborovih sej sklicatelji dobro plačali, jih ne gre v dnevnikih priobčevati, ker je zanje pri današnji draginji papirja in drugih tiskarskih troškov res škoda papirja in časa. Če si pa kdo že hoče privoščiti ta luksus, naj odborove seje sklicuje v inseratnem delu lista. Javnega interesa take objave niso, osobito, ker že same na sebi kažejo na zelo majhno agilnost društvenih funkcionarjev, ki že zato ne zaslužijo nobene javne podpore. Vse to, kar ie tu povedano za odborove seje, velja po večini tudi za društvene občne zbore, orkestralne vaje in druge manjše interne prireditve malih društev, ki se vse veliko uspešneje razglašajo z osebnimi vabili. Mesto, da društva zalagajo liste s takimi internimi poslovnimi objavami, naj bi raje od č.sa do časa poročala listom o uspehih svojega dela, o svojih projektih ter o vsem tem, kar bi utegnilo zanimati in vspodbujati nele njihove člane, marveč tudi širšo javnost. « * Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuie svoj redni občni zbor za dne 8. aprila ob 2 popoldne v restavraciji pri «Zlati ribi» v Ljubljani. Trafi-kantje, v Vašem lastnem interesu je, da se v obilnem številu udeležite istega, kajti poročalo se bo glede povišanja odstotkov od nadrobne razprodaje tobačnih izdelkov, kakor tudi pretresalo o zboljšanju našega stanja. — Odbor. * Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani bo prodajalo svoj letošnji zadnii Velikonočni žegen v soboto, 7. t. m. v Narodnem domu. Preskrbljeno bo za vse okuse in dostopno tudi skromnejšim denarnicam. Svirala bo Šentjakobska god-•-»a in igralo se bo na šaljive dobitke. Vstopnina 10 Din. za dijake 5 Din. * Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani vabi vse svoje članice, da se udeleže občnega zbora, ki bo v pondeljek 9. t. m. ob S. zvečer v Mestnem domu. * Predavanje v društvu cSoča*. V soboto, dne 7. t. m. predava v salonu «Pri levu» znani naš pisatelj gospod dr. Ivo Šorli, notar v Rogatcu o temi: «Položaj pribežnikov v Jugoslaviji». Ime in snov jamčita, da bo predavanje velezanim'vo, na kar opozarjamo člane in prijatelje -■■Soče» ter drugo cenjeno občinstvo. Začetek ob pol devetih. Vstop prost. * Odbor Zveze slovenskih pevskih 'borov Lma v petek dne 6. aprila 1923 ob 6. zvečer v Glasbeui Matici, soba št. 6. važno sejo. Gg. prosim, da se je gotovo udeleže. — Tajnik. * Društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubjam vabi vse svoje člane na zborovanje dne 7. t. m. ob 7. zvečer v Rokodelskem domu. Sprejemajo se tudi novi člani. — Odbor. * Zadruga mesarjev in prekajevaleev v Ljubljani naznanja svojim članom, da delati ter imajo doprinesti vse tozadevne listine ter jih predložiti pismeno aH osebno pravočasno mesarski zadrugi * Absolventi višje stavbne in višje strojne šole (stavbni in strojni tehniki) se vabijo na važen sestanek, ki se vrši dne 7. aprila ob pol 20. v Prešernovi sobi restavracije «Novi svet». Udeležba obvezna. * Pozor pred nakupom. Dne 3. t. tn. je bilo ukradeno pred trgovino Goreč v Ljubljani dirkalno moško kolo znamke «Adler». Kolo je bilo črno pleskano, vodilo je imelo navzdol obrnjeno, in z Me-zcler»-pnevmatiko opremljeno. Najlažje se spozna kolo po okvirju, ki je pod sedežem zvarjeno. Kolo ie brez vsake številke. Kdor mi ga izsledi dobi dobro nagrado. — Nosan, Rožna ulica 8. * Našla se je v Ljubljani pasja znamka «Št. 238» iz t. 1. Dobi se v upravi Jutra. Poslano. Obžalujem, da sem dne 11. marca 1923. na Glincah javno žalil gg. Franceta Lovšeta ter Franceta in Antona Slami ča, 664 P. Rožmanc, Glince it. 2&S. «tan»!o i driavnlm davton n« Inserei« n-ed do 20 b«edt Din S'—, Miki nadaHnJa baaada so pu iti. — Plač« M vedno ne prej «lahko tuai » znamkah'. Na vpraian.a odgovarja uprava le, ako I* »praia»}» priložena znamka za odgovor ter rrsnipulacliska priatolblna (I D;»). Kontopistinja t&ftfrh&^'M Trgoveo zmožna slovenske in nemške stenografije in . t Tsko hobmbo strojepisja, se spre me. Nastop takoj. - iDOnJek' „j^ z „¿letoo Lastnoročne ponudbe na upravo «Jutra» pod ' . . ''j;, „„i: «St. 565». ^ t-govbio prakso, vodja veb- rezniea 2000 Din, velik mlinček za dišave na 6tojalo 500 Din litotam se sprejme trgovski vajenec z dežele. Naslov se izve v upravi «Jutra». Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ali ste že poslali na-0 roenino za „Jutro" i Razglas. Javna dražba enega vagona jabolk se vrši v petek, dne 6. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne v skladišču tvrdke Cerar & Sila, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 49. Oglase za vse časopise v Srbiji 365 8preieraa ALOMA COMPANY aaončna ii reklamna družba z o, z. Ljubljana, Kongresni trg 3. želi vstopiti kot družabnik dajo. Ljubljana, "Zvonarska kega industrijskega podjetja, " : t k-; ko večje trgovsko, zlasti imlustriisko podjetje z oseb-uim sodelovanjem ter s kapitalom od K 300.000-— do 403.000'—. Cenjene ponudbe , pod «D. Ekup. A.» na upravo «Jutra». 1159 Veö ot oških vozičkov, malo rabljeniib se poceni pro- Kemebllr&no sobo v sredini mesta iščem. Ponudbe pod «Nemeblirana goba» na upravo «Jutra». U51 Gozdar 1154 : z daljšo državno gozdarsko ' prakso želi vstopiti kot samo-' stoj na moč na veieposestvu. Ponudbe pod «Gozdar» na upravo «Jutra». «I umperji pletene jopice 28/IV veino zadnja novost! A. Šmksvlc nasL K. Scss LJubljana, Mestni trg 19. Registrirna blagajna s šestimi predali, skoro popolnoma nova, se vsled opustitve podružnice ppoda. &56 Natančneje se izve pri Franca Pri-' jatlja, Tržišče (Dolenjsko). Specijalne stroje in peči sa pekarije, slaščičarne ln tvornlce čokolade ponuja tukaj se mudeči tvornični zastopnik iz Monakovega. Za neobvezne obiske prosi t dneh 6. in 7. aprila od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne v Ljubljani, hotel «Slon», soba št. 73. i Pismena vprašanja naj 6e naslovijo direktno ; ca tvrdko: Gebr. Illg, Kiiaohen 52. s«5 K&nnfaktarlst ž**li premeniti mesto v Ljubljani ali Mariiioru. Cenjene ponudbe pod «St. 1132» poš-tuoležeče Maribor, ns-' ulica 1. U'80 Praantb zabojev od tobaka, razne velikosti, jo naprodaj štiri vagone po nizki ceni. Naslov v upravuištvu «Jutra». 1156 Proda s* 1160 Uaiečno aobo če mogoče s posebnim vhodom, išče gospodična takoj. Dopisi pod «Mesečna soba» na upravo «Jutra». 1460 posojilo Nagrado, 1448 ali večletno najemnino plačam za stanovanje r Ljubljani. Ponadbe pod «Stanovanje» na upravo «Jutra». več pravib izgotorljenih koz-Stala »oba s hrano ' se takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra». 1158 jih brad (Gamsbart), višina | 7 do 19 cm, v trafiki mi Po- i ijanski cesti 61. 51. Klavir, ■dobro ohranjen, se proda. Ceni. 4500 Din. Naslov se izve pri upravi «Jutra». 1161 Včenoa 1139 za zlatarsko obrt sprejmem. Enonadstropnu vila, Milan Košak. Cankarjevo na- popolnoma reuovirana, ü vr- brezje 31. Prvovrstni laneni firnež svetlorumen in svettorjav, zajamčeno čist, v sodih in ročkah ierpentinsko olje, Dekalm in laneno olje nudimo po najnižjih dnevnih cenah HEOITAT & KOMP., LJUBLJANA Telefon Interarb. 301. Brzojavke: HROVATPORT. Tehnik z akademsko izobrazbo, ee-daj višji tehnični uradnik na j vodilnem mestu velike ¿elezo-tovarne v državi, s parlstno prakso v fužinarski, livarski in strojni stroki, samostojen, energičen delavec, dober organizator, vešč tehničnega in komercijeluega vodstva, Zeli premeniti mesto. Ponudbe pod «Vodja tehnik» na upravo «Jutra». 1049 tom, v sredini Ljubljane, se ugodno proda. Ponudbe na poštni predal 126, Ljubljana I. * 1110 SSajken trgovski lokal se išče v najem proti visoki Trije gospodje v starosti od 20 do 25 let. prijatelji turistike, želijo in timne korespondence b trem: gospodičnami enake starosti do 15. aprila pod šifro: «Dušan, Todaor, Mirko», poštno-ležeče Tržič. lloS Posojilo 1447 od 150.000 do 200.000 Dir iščo mlad. podjeten, neože njen trgovec v srrho pove- se * liajDiU .1UV.&I - . oukapuiui. Cenjene ponudbe čanja svoje trgovine. Sigurno jamstvo z mojim nepremakljivim imetjem. — Ponudbe poštnoležeče Ljubljana pc.i ' šifro «Energičan trgovac». Proda se: 1141 srednjevelik štiriletni konj, j doprtua oprema in skoro nov ; zapravljen ček za 8000 Din malo rabljena, velika slamo se bo pomočniška preizkušnja vršila dne ! .J 13. aprila 1923 od 8. ure dopoldne naprej j jj v mestni klavnici. Priglasi« se imajo vsi j""______ noniočniki. ki nameravalo nreizkušnio 1 ^žaaoiaaaaaa^^^^a;-^ Sienkiewiczevi romani v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilnstracije, je znameniti zgodovinski roman Ji ognjem in mečem", katerega dve slovenski izdaji sta bili že davno razprodani. Vsak snopič velja Din 7'50. Do sedaj so izšli trije snopiči. Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri Tiskovni zadrngi v Ljubljani, Prešernova al. 54. Krasno stanovanje, Anglež obstoječe iz dveh sob, jedilne ki čita slovenščino dobro, go-shrambe, dveh velikih drvar- ; vori pa bolj elabo, se želi se-nie in z deležem vrta, 20 minut | znaniti z mlado izobraženo o daljeno od Maribora, v vili, | Ljubljančanko radi redovitiu s,e zamenja s primernim sta- ur konverzscije. Pismene po-novanjem v Ljubljani. Po- nudbe uaj se pošljejo ca nudbe pod «Drava», poštno- upravo «Jutra» pod «Innze-ležeče Maribor. 1162 mec». 1124 iogsvice, rolisuice! zahtevajt cenik ii. SE. na£večia izbira pri trrdki 59/111 LJubljana Mestni trg 10, 39 di¥lai rsake vr=te, tudi zajčje, kapnje trgovina z usnjem D. Zdravič, LjubPana. Sv. Florjana al. 9. ; predvojne kvalitete, brušena in ne-brušena, v vseh velikostih in oblikaa pri A. SPILJAK-n, Beograd, Sarajevska ulica 18. — Cene konkurenčne! Dopisovanje slovensko! 55S - ^........v...... .».«K.^vnr.-. i Priporočamo knjigo Dr. Jos. Tičar, Nalezljive bolezni. Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami Cena s poštnino rred 16 Din 60 p. Naroča se pri Tiskovni zadrngi s Ljubljani, Prešernova ulica 54. i i I I i