List 99.
Kmetijske skušnje.
(Skušnje % raznim gnojem na seno&etik). Poleg Liineburga na Hanoveranskim so neko veliko senožet razdelili na 10 delov, in vsakteri del so drugač gnojili;  čez en del so vodo napeljali.
Skušnje o tem so učile, da
1)  nar več sena je zraslo na delu z vodo močenim ; za tem
2)  na tistim delu, ki je bil s sajami pognojen (ktere pri nas vse premalo obrajtamo); 3 va-gane so jih djali na 1 oral; za sajami
3)  se je nar rodovitniši skazala sol (gnojna sol) spomladi potresena, 154 funtov na pol orala; za soljo
4)  šotni pepel (Torfasche), 3 vagane na oral, za tem
5)  svečarski pepel; 2 vagana na oral, zatem
6)  dobra njivna perst, za to
7)  cestno blato, za tem
8)  gnojnica, 8 sodcov na oral, pozimi napeljana, za to
9)  še le živinski gnoj iz hleva.
Nar manj je tedaj izdal na senožeti hlevski gnoj, menda zato, ker nar več njegove rodovitne moči se na senožetih pod nebo s kad i.
Naj bi bile te skušnje našim modrim kmeto-vavcam kazalo, kaj se travnikam nar bolje prileze in njih rodovitnost pomnoži.
(Da %ajic sadnih dreves ne gloje') svetje nek kmetijsk rusovsk časnik, naj se drevo z ovčjo ker v j d namaže. Kmetovavci na Rusovskim na-berajo kervi v jeseni zaklanih ovac in jo spravijo na hladnim kraji; na zimo se s to kervjd, naj bo ka-koršna koli, namaže deblo dreves , kolikor ga za-jic doseči zamore. Noben zajic se tako namazaniga drevesa ne dotakne. (Tudi pri nas je znano, da je dobro drevesni mazi iz apna, ilovce ali gnoja tudi kervi primešati).    _________