Str. g ,S L O V E N K A" Št. 23 Bosanske vile. Spisala Antonija K o b 1 e r. Mlada Bosanka pripovedovala mi je na moje vpra- šanje, kaj ve o „bosanskih vilah", sledeče : „Naše vile stanujejo v visokih zelenih gorah, ka- mor stopi redkokrat človeška noga. Glavno bivališče jim je na „Vlašiću'. „Na Vlašiču, blizu Travnika?" . „Da. Vlašič je visoka in velika planina, visoka na Vlaskßj gomili 1919 m. Na vrhu je velika planina z buj- nimi pašniki, a okolo so smrečne in borove šume. Vlašič planina razprostira se na daleč, noge ji pero tri reke : od severa Ugar, od iztoka Bi,eia in od juga Lašva. Po planini pa izvira mnogo bistrih studencev, najhladneji je „Devečan", ali „vilensko ogledalo", kakor ga imenujejo domačini najrajši Ta studenec izvira na najvišjem vrhuncu planine. Proti Travniku so obrnjene visoke pečine, v katerih imajo bosanske vile svoje gradove. Krasoto teh gradov vidi redko kedaj človeško oko. Le največji naši junaki so jih videli. Ti podzemeljski gradovi, katerim ne ve nobeden uhoda, imenujejo se ,.de- večanske stjene". Nad temi pečinami je gori omenjeno „vilinske ogledalo'. Voda je mrzla, kakor led, a čista ti je, kakor najlepše zrcalo. K temu studencu pridejo vsako jutro vile, kopajo se, češejo nad vodo svoje dolge, zlate lase, ogledujejo se v čistem vodenem ogledalu in umi- vajo svoja krasna lica. Srečne pastarice so že večkrat našle zlat glavnik, katerega so pustile vile pri vodi. Srečni pastirji najdejo in pobirajo izčesaue lase, jih zavijajo in skrivajo na svojih prsih, kakor najdražji talisman. Pj navedenih jutranjih opravkih šetajo vile po zelenih livadah, med veselim smehom in ljubkim pogovorom, nabirajo cvetja, pletejo kitice, ter ž njimi krasijo svoje divne, bujne, krasne prsi. Ko se tega ljubkovanja in pogovarjanja naveličajo, posedajo po. zeleni travi in prično s svojim zvenečim glasom peti, mile ljubavne, a najrajši junaške pesmi. Poje s tako milim, presrčnim glasom, da se duša in srce v neizrečeni milini topi tistemu, kateremu je sreča mila, da jih sliši ; zdi se ti, kakor da pojejo angelji v raju. ..... Kedor je to"" petje slišal, ne more ga vse svoje življenje pozabiti. Jaz sem bila tako srečna, da sefe sli- šala to prekrasno petje, ins.se danes nii Jone po ušesih ti mili glasovi. „Pa si Jiii tudi viđila;%\| ' ¦ „Da, ko sem še: bila v Plakarju,. seveda še mlada in lepa, pasla sepi'ovce z bratoih na Vlašič'planini, po- slušala sva jihfravno, zjutraj,''skrita v pečini za grmov- jem. Približale so" se' naisa, prijele se za lepe svoje bele roke in priče'lč^igrati in plesati kolo. Oči, pamet in'srce je bilo za'č^rauo od divne njih krasote ; nisem mogla očesa obrniti od njih. Lice jim je bilo kakor solnce ve- ličastno in lase so imele zlate.' Na glavi so imele sple- tene krone, okinčane z malimi, blestečimi se zvezdicami in v sredi čela pa jim je trepetala daniča, pkrožena mla- dim mesecem. Okolo tankega pasa so bile opasane zlatim pasom, okinčanim z dragocenimi kamni, leskečimi s.e kakor zvezde v jasni noči. -- Noge, da, male nožice, so- se komaj dotikale tal; zdelo se mi je, da so plavale v zraku. Dihati si nisem upala ; brez sape sem v nje str- mela. Da, tako so krasne, tako mile, pa tudi ponosne, te naše bosanske vile. Toda ne vidi se jih lahko. Ako koga opazijo, zgi- nejo v oblake. Ako jih motiš, kadar pevajo, ali se za- bavajo! gorje ti, gotovo se ti osvetijo, kar je že marsikdo skusil na razne načine. Tudi jašejo rade. Po noči jemljejo najlepše konje s paše ali iz hleva, ter jašejo vso noč v največjem diru po polju, planinah in livadah. Kedar sc dani, je že konj na svojem mestu, toda ziiojen in brez podkev. Konj ne jemljejo siromašnim ljudem, ampak takim, katerim se hote osvetiti, ali pa oderuhom, brez nazlike vere; celo duhovnikom in hodžam ne prizanašajo. V prejšnjih junaških časih so se vile rade prika^ zevale dobrim, poštenim ljudem. Posestrovale so kre postne junaške deklice, pomagale revnim a blagim mla- deničem in revnim rodbinam ; posebno rade so dajale siromašnim, pa poštenim dekletom ruhe (bale), kadar so se možile ; svetovale so poljedelcem in živinorejcem, po- sebno pa so odlikovale junake. Velike junake so pobra- tile, v kar so bile prisiljene, ako je junak iznenada ka- tero njih prijel za zlato pletenico in jo obdržal. Vila mu je dala potem sabljo v desnico in ako je umel lepo peti, dala mu je gosli in ta'mbiiriéo ter se" z njim pobratila: Svojega pobratima je učila jnnastva v boju, učila ga lepo peti, svetovala mu v vseh'slučajih; spodbujala ga v domoljubju, hrabrila v boju, pomagala? mu; v ljubezni in ga branila vsakega zla Kadar je pobratim umrl, naj je bil pesnik, ali ju- nak v boju, zasadile so mu na grobu, nad glavo, lipo, da so ptice razveseljevale pobratima v grobu. Grob so obsadile s cvetlicami, da. so vabile dekleta k osamelemu grobu, da se razgovarjajo o jiinaku, poči- vajočem v gomili. — Blizu gomile so odprle studenec, da je privabljal tuje potnike, kateri naj čujejo o delih, slovanskega junaka. Učile so tako druge junaške in lju- bavne pesmi in vpletale v nje pobratimove ime,, da živi njegov spomin na veke."