Bä TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTIL1NDUS KRANJ Leto XX Maj 1979 Št. 3 Poslovno poročilo za I. četrtletje Čeprav je čas treh mesecev razmeroma zelo kratko obdobje za primerjanje in ocenjevanje proizvodnih in poslovnih rezultatov kakor tudi za preverjanje njihove trajnejše teže in vrednosti, posebno še, ker je podjetje kot bombažna tekstilna industrija močno podvržena sezonskim, modnim in raznim drugim vplivom, pa kljub temu ne gre prezreti dejstva, da često že v prvem četrtletju na nekaterih področjih ustvarjeni dosežki kar precej nakazujejo osnovne obrise letnega gospodarskega uspeha delovne organizacije. Grobo vzeto se je količinski obseg proizvodnje razvijal na približno enaki ravni kot v prvih treh mesecih preteklega leta. Načrtovani obseg proizvodnje tkanin je bil presežen za 2 *?, proizvodnja preje pa je zaradi perečih vprašanj okoli zaposlovanja ostala nekoliko v zaostanku. Dočim je bila proizvodno delovna storilnost boljša za 3 % od one lani, pa tehnična kakovost izdelkov ni vzdržala lanskih dosežkov. Opazni so bili premiki k večji izdelanosti poteka proizvodnje na nekaterih mestih, boljši kakovosti izbora izdelkov in večji uporabi surovin — staničnih in sintetičnih vlaken — domačega izvora, ki pa so zaradi svoje negotove in nihajoče kakovosti prinesle včasih občutne težave v proizvodnji in tveganja pri prodaji. Zaposlenost se je napram prvim trem mesecem lani znižala za blizu 1 %. Osebni dohodki delavcev so znašali 5.639 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za 30 % višji kot v prvem četrtletju preteklega leta. Investicijska dejavnost je bila v tem času prehodno omejena le na nabavo nekaj drobne opreme in na izdelavo načrtov za obnovo in modernizacijo energetskih naprav v obratu I, ki predstavlja pripravo na širše investiranje v prepotrebno ureditev zastarelih in izčrpanih kotlovnih naprav in napeljav, ki v sedanjem stanju pomenijo že dovolj negotovo postavko za nemoteno obratovanje. Potek prodaje na domačem tržišču se je letos v prvih treh mesecih tako po vsebinski plati kot po količinskem obsegu razvijal razmeroma zadovoljivo. Vzroki za to bi bili predvsem naslednji: splošni popravki več kot tri leta zadržanih prodajnih cen tekstilnim izdelkom, povečana dejavnost na področju tržnega prilagajanja, razširjeno sodelovanje z nadaljnjimi tokovi predelave, razvijanje in preusmerjanje proizvodnje in prodaje na tržno zanimivejši in donosnejši izbor izdelkov in končno na splošno večja propustnost za pretok tekstilnega blaga iz industrije h kupcem, ki so bili lani mlačnejši v odjemu in so sedaj potrebovali osvežitev zalog. S tem v zvezi velja omeniti, da tako neposredni kupci kakor končni potrošniki pri delovnih stikih, na sejmih, razstavah in modnih revijah ter v našem informativno prodajnem centru priznavajo v zadnjem času našim izdelkom precejšnjo popestritev in posodobitev, razširitev namembnosti in uporabnosti pa tudi prilično kakovostno raven izbora. Pripomniti je še, da je to tromesečje prvo, v katerem je bilo po količinskem obsegu prodano več tkanin v nadaljnjo predelavo kot pa v trgovino. Prodaja v izvoz je letos zaostala za ravnijo lanskega prvega četrtletja. Pri tem velja pojasniti, da je naš izvoz pretežno usmerjen na tri področja: v zahodne države, na Bližnji vzhod in v Sovjetsko zvezo. Tako smo v zahodne države presegli lanskoletni izvoz, časovna dinamika izvoza v Sovjetsko zvezo je letos drugačna kot lani, izvoz na Bližnji vzhod pa je bil zaradi tamkajšnjih negotovih in prevre-tih razmer za več kot polovico nižji od lanskoletnega. Potrebno nadomestilo za izpadli izvoz si bo treba v primerni obliki pridobiti na kakem drugem tržišču, kar pa seveda ni moč narediti čez noč. Računati je, da bodo sredi leta izvozni okviri že primerno vskla-jeni. Oskrba z reprodukcijskim materialom je na splošno potekala še kar zadovoljivo sevè-da na znatno višji cenovni ravni. Vse pa vendar ni šlo tako gladko. Nekaj časa je bilo s premogom hudo na tesno. Premik k večjemu oskrbovanju z domačimi surovinami — kemičnimi vlakni — je zaradi močnega nihanja v kakovosti in uporabnosti le-teh povzročil hude težave v ritmu proizvodnje in kakovosti izdelkov ter pri prodaji mučne odnose z domačimi kupci in ne- zaželene zaplete pri izvozu zaloge v delovni organizaciji, so pokazale letos bolj gospodarsko zdrava razmerja kot v bližnji preteklosti s tem, da so se precej okrepile nabavne zaloge nedovršene proizvodnje in še bolj gotovih izdelkov. Ustvarjeni finančni rezultat, kot skupni imenovalec našega gospodarjenja, in njegova delitev sta v letošnjem prvem tromesečju ugodnejša od istega obdobja lani in celo dovoljujeta rahel optimizem z vidika celega leta na primernejšo trdnost in gotovost kot v pretečenem letu, seveda ob upoštevanju, da se bo zlasti v dodelavni proizvodnji in prodaji započeto delo na področju tržne discipline, vsklajenosti, prožnosti in prilagodljivosti še naprej vztrajno in pojačano nadaljevalo. V tem tromesečju je torej celotni prihodek pokril poleg skoraj za šestino višjih skupnih materialnih stroškov in za skoraj četrtino večjih prispevkov in obveznosti iz dohodka kot v prejšnjem letu. še za 30 % povečane osebne dohodke na (Nadaljevanje na 2. strani) Obisk društva slovenskih žena Na osnovi dobrega dolgoletnega sodelovanja Koroških Slovencev z občino Kranj je letos 10. maja obiskalo našo delovno organizacijo Društvo slovenskih žena s Koroške. Udeleženke tega obiska so bile iz Podjune, Roža in Ziljske doline; v veliki večini pa so bile žene koroškega kmeta, katerim je kakršnakoli industrija več ali manj nepoznana. Sprehod skozi obrate predilnice, tkalnice in plemenitilnice je bil za njih zanimiv, skoraj nedojemljiv. Nikakor niso razmišljale, kakšno ogromno delo je vloženo v vsak meter tkanine, ker je tudi postopek »tehnologija izdelave tkanin« neznan. V tem smislu je tekel simpatičen pogovor pri kosilu, ki smo iim ga pripravili v naši menzi. Med razgovorom iih je v največji meri zanimala naša delavka — mati — žena. Seveda je primerjava naše žene s koroško povsem različna. Življenje se odvija v dveh popolnoma različnih družbeno in gospodarsko urejenih skupnostih. Eno je pa nesporno, da zamejski Slovenci spremljajo naš družbeni sistem, gospodarski razvoj in ohranjajo lepo slovensko besedo. Vsak obisk v Sloveniji je za njih nekaj prijetnega, domačega, rade prihajajo v Slovenijo in spoznavajo naše ljudi. Iz zahvalnih besed dolgoletne predsednice Društva koroških žena tovarišice Milene Gröblahar je bilo zaključiti to misel, seveda z velikim poudarkom prisrčne zahvale naši delovni organizaciji, ki jim je omogočila ogled proizvodnje in iih tako gostoljubno sprejela. Veronika Poslovno poročilo... (Nadaljevanje s 1. strani) povprečno zaposlenega ter končno tudi preko 22 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih prispevkov (3,4 milij. din) in za začasno oblikovanje skladov (18,7 milij. din). V okviru skupnega finančnega rezultata so tudi vse temeljne organizacije zaključile vsaka zase svoje poslovanje s pozitivnim obračunom. Donekle zadovoljivejše ustvarjeni finančni rezultat v letošnjem prvem tromesečju pa je zlasti glede na možnosti v bližnji prihodnosti potrebno presojati stvarno in trezno. Ta namreč ni bil dosežen samo kot plod tekoče žive proizvodnje ampak deloma tudi na račun delne odprodaje zalog, torej oživitve od prej zaostalega dohodka. Pospešiti bo potrebno izvoz in ga čimprej mogoče spraviti v normalne okvire, saj se drugače ne bo mogel redno odvijati potek proizvodnje, to pa pomeni ob našem splošnem cenovnem sistemu, carinskih zaprekah držav uvoznic in za tekstil so- razmerno nizkih izvoznih premijah tudi določeni izpad dohodka. Stalno prisotni tuji inflacijski trendi, povečane uvozne dajatve in zlasti okoli novega leta odobrena znatna povečanja cen kopici proizvodov in storitev iz nekaterih vei gospodarstva so povzročili in vse bolj povzročajo neznosne in hudo prenapete stroškovne pritiske na tekstilno proizvodnjo. Tekstilna industrija se je z namenom vsaj delno olajšati nastali položaj obrnila na pristojne zvezne organe za odobritev odgovarjajočega splošnega popravka prodajnih cen tekstilnim izdelkom, vendar pa se stvari že po tradiciji odvijajo zelo počasi, tako da pravzaprav iskani učinek pre-težno.zvodeni. Tako seveda pripeljejo spredaj navedena dejstva zopet do stare in že čestokrat preizkušene resnice, da se na pomoč od zunaj ni kaj prida zanašati in da bo dalo pravo gotovost in vrednost tudi trajnejšega značaja le lastno solidarno, gospodarno in solidno delo na izdelkih, sposobnih tržne veljavnosti in donosnosti. Finančni rezultati TOZD Posamezne temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb izkazujejo v prvem tromesečju letos takole delitev celotnega prihodka in dohodka: TOZD Predil- nica Vrednosti TOZD Tkal- nica v tisoč din TOZD DS Plemeni-Skupne tilnica službe Celotni prihodek 69.456 47.821 87.147 19.355 Porabljena sredstva 47.786 13.421 55.880 — Doseženi dohodek 21.670 34.400 31.267 19.355 Davki, prisp. in obv. 2.451 2.902 5.791 928 Del dohodka za DSSS 4.772 7.914 6.669 — Čisti dohodek TOZD 14.447 23.584 18.807 18.427 Osebni dohodki 9.205 16.036 12.090 15.846 Ost. čistega dohodka 5.242 7.548 6.717 2.581 Stanovanjski prispevki 582 1.015 767 1.010 Ostanek za sklade 4.660 6.533 5.950 1.571 Rezervni sklad 542 860 782 — Poslovni sklad 2.784 3.352 3.624 — Sklad skupne porabe 1.334 2.321 1.544 1.571 Povpr. štev. zaposlenih: 456 792 522 519 OD za marec in april Poprečno izplačani osebni dohodki, izračunani na 182 plačanih ur znašajo v mesecu marcu in a prilu sledeče: DE oz. TOZD marec april TOZD predilnica 5.278,16 5.477,46 DE tkalnica I 5.289,59 5.546,05 DE tkalnica II 5.272,83 5.538,60 TOZD tkalnica 5.279,64 5.541,66 DE plemenitilnica I 5.772,46 6.026,50 DE plemenitilnica II 5.558,23 5.791,35 DE gravura 7.110,04 7.304,69 TOZD plemenitilnica 5.845,90 6.083,25 DS skupne službe 6.994,30 7.455,85 TOZD prehrana in oddih 5.979,09 6.060,24 Skupaj delovna organizacija 5.824,52 6.121,28 J. Š. fi ^ Spremenjen način delitve sredstev za rekreacijo .— ■ 4 Na podlagi določil posebnega samoupravnega sporazuma o enotni ureditvi določenih pravic in obveznosti v združenem delu in samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Tekstilna industrija »Tekstilindus« Kranj je delavski svet delovne organizacije na 11. seji dne 22. 5. 1979 sprejel naslednje spremembe PRAVILNIKA O RAZDELJEVANJU SREDSTEV ZA REKREACIJO 1. Člen 3. se spremeni in se v prečiščenem besedilu glasi: Vsak delavec in vajenec, ki je v delovnem oz. učnem razmerju. ima pravico do ustreznega polnega zneska sredstev za rekreacijo, če izpolnjuje pogoje za polni redni dopust po določilih Samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih v združenem delu in je dopust nastopil do konca leta za katerega se dajejo sredstva za rekreacijo. Delavcu in vajencu, kateri ima ob prenehanju delovnega oz. učnega razmerja ali ob koncu leta pravico le do delnega letnega dopusta, ker ni izpolnil pogoje 6-mesečnega nepretrganega dela, pripada le sorazmerni del sredstev za rekreacijo, in sicer za vsak pol- ni mesec nepretrganega dela oz. učenja 1/12 polnega zneska sredstev za rekreacijo. Delavec, ki je v času izplačila sredstev za rekreacijo v poizkusnem roku, nima pravice do teh sredstev. 2. Doda se člen 3. a), ki se glasi: Delavcu pripadajo sredstva za rekreacijo z ozirom na obračunsko vrednost dela oz. naloge, ki jo opravlja v mesecu izplačila teh sredstev. Polni zneski sredstev po obračunskih vrednostih del. oz. nalog znašajo: a) obračunska vrednost din od 285 do 400 točk 2.100 b) obračunska vrednost nad 400 do 500 točk 2.000 c) obračunska vrednost nad 500 do 600 točk 1.900 d) obračunska vrednost nad 600 točk 1.800 e) vajenci 1.600 3. Člen 10 se spremeni in glasi: Delavcu, ki zaradi odhoda na odslužitev kadrovskega roka oz. ko se po odslužitvi vrne ponovno na delo v delovno organizacijo pripada: za 5 obrat, dni dopusta pripada 1/3 ustreznega zneska za rekreacijo, za 10 obrat, dni dopusta pripada 2/3 ustreznega zneska za rekreacijo. 4. Spremembe so veljavne od 1. 1. 1979 dalje. Prosta mesta za vajence Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1979/80 naslednje število vajencev:______ Poklic število strojni ključavničar 5 kovač j kovinostrugar 2 klepar 2 vodovodni inštalater l obratni električar 3 mizar 2 Skupaj 16 Učna doba za vse navedene poklice je 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole in ne smejo biti starejši od 18 let. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju vsak dan, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. L. P. Delovni jubilanti 26. aprila je bila v počastitev dneva OF in praznika dela 1. maja, slavnostna seja delavskega sveta delovne organizacije, združena s podelitvijo denarnih nagrad našim sodelavcem, ki letos praznujejo 25-letni delovni jubilej. Delavcem, ki praznujejo ta jubilej z zaposlitvijo v Tekstilindusu, pa so bila poleg denarne nagrade podeljena tudi pismena priznanja za dolgoletno delo. Slavnostna seja se je odvijala v jedilnici tkalnice, nagrade in priznanja pa je jubilantom podelil predsednik delavskega sveta Vili Legat. Vsem nagrajencem ob jubileju iskreno čestitamo! Letos so prejeli nagrade naslednji sodelavci: TOZD Predilnica Aljaž Kristina, Bizjak Marija, Blaznik Stane, Burgar Marija, Debenc Frančiška, Eržen Terezija, Ferenčak Ida, Justin AnicawKopač Alojzija, Kovačič Ivanka, Kržišnik Ivana, Merc*' Terezija, Mrak Franc, Oblak Ljudmila, Ojsteršek Ana, Pernuš Antonija, Petrič Marija, Plestenjak Marija, Puškarič Pavla, Rihtaršič Terezija, Rismondo Zofija, Rozman Pavla, Seršen Pavla, Suhadolnik Cveta, Sukič Ana, Šmid Anton, Šolar Antonija, Štern Janez, Tomše Pavla, Trebušak Veronika, Vovko Marjeta, Zavrl Pavla, Železnik Cilka, Žun Danica, Žibert Anica in Žibert Pavel. TOZD Tkalnica Tkalnica I: Benedičič Marija, Debeljak Angela, Drinovec Jožefa, Fu-jan Vinko, Jaklič Frančiška, Hafner Ivan, Kalan Marija, Kaltenekar Marija, Kavčič Ivana, Kavčič Terezija, Kirn Alojzija, Kristanc Ivana, Kržišnik Franc, Lešek Jožefa, Lombar Ivanka, Lukačič Ana, Mihelič Marija, Mohar Ljudmila, Naglič Marija, Nastran Vinko, Pernuš Ivanka, Petek Marija, Pičman Janez, Pipan Marija, Poljka Džina, Posedi Terezija, Prek Terezija, Pre-stor Tončka, Rehberger Ana, Remic Angela, Resnik Emilija, Sršen Ljudmila, Sušnik Marija, Šegš Klara, Šilar Ivan, Thalar Antonija, Tišler Gabrijela, Tomažič Marija, Tomažin Jože, Vogrinčič Alojz, Zavrl Pavla, Zupan Cilka, Zupet Ivica. Tkalnica II: Bajc Marija, Beguš Julijana, Čebulj Cvetka-Florjana, Dolinar Marija, Draksler Veronika, Erzar Stanislava, Foj-kar Marija, Gašperlin Jože, Kalan Marija, Kavčič Jerca, Kenda Rozalija, Kordeš Vincenc, Kos Ivanka, Medvešček Rozalija, Merdanovič Marija, Mlakar Antonija, Modrijan Zdravko, Naglič Marija, Novak Jožefa, Pečan Franc, Pipan Angela, Planinc Roman, Rismondo Veronika, Sekne Alojzija, Starman Ljudmila, Stegne Barka, Šink Antonija, Tomc Vida, Verčič Justina, Žaložnik Marija ram Jože, Kesič Ana, Knific Janez, Kvas Jakob, Lanjšček Gezo, Ložar Alojz, Lušina Ivan, Lužan Pavel, Martinjak Terezija, Medved Franc, Mihelič Ciril, Možina Amalija, Mrak Alojzija, Murn Stanislav, Nograšek Janez, Novak Franc, Pavlin Adolf, Pečnik Helena, Podjed Jože, Poljka TOZD Plemenitilnica Plemenitilnica I Arčnik Pavel, Arhar Janez, Bolka Frančiška. Casar Jože, Čebašek Franc, Cemas Marija, Česen Jože, Česen Valentin, Derlink Ivanka, Finžgar Marija, Gabor Štefan, Gašperlin Franc, Hafnar Ljudmila, Hlu-pič Ludvik, Jekovec Peter, Je- Miha, Prosen Marija, Prosen Marjan, Razboršek Alojz, Rehberger Miha, Selič Stanislav, Snedec Janez, Sovine Alojz, Špišič Marjeta, Šubic Valentin, Šušteršič Matevž, Tomšič Cecilija, Udir Avguštin, Valančič Frančiška, Valjavec Mirko, Zakojč Jože, (Nadaljevanje na 4. strani) Več pozornosti požarni varnosti V zadnjem času se vse več opaža, da nekateri delavci v delovni organizaciji kršijo določila pravilnika o požarnovar-stni zaščiti ter s tem ogrožajo požarno varnost in varnost ljudi. Prav zato ne bi bilo odveč opozoriti na požarno preventivo, ker že z nio lahko preprečimo, da ne pride do požara, do večje materialne škode ali pa celo do človeških žrtev. V kolikor pa že pride do požara, pa je dolžnost slehernega zaposlenega, ne glede ali je nastal na njegovem, ali pa na sosednjem delovnem mestu, da ta požar pogasi oziroma pomaga pri gašenju. V primeru, da obstoja nevarnost, da bi se ogenj razširil in da bi prišlo do večjega požara, je potrebno preko direktnih telefonov za javljanje ali pa preko internih telefonov, takoj obvestiti o požaru. Pri vsakem večjem požaru je potrebno obvestiti tudi postajo milice. Prijava požara mora vsebovati: a) kdo sporoča — da je nujna pomoč b) kje gori — kraj, ulica, hišna številka c) kai gori — skladišče, proizvodna hala, stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje d) kakšen obseg je požar zajel e) če so v nevarnosti ljudje ali neposredna okolica. Pravilnik točno določa, kdaj se sme in v kakšnem primeru, ter kje je prepovedano: — uporabljati odprt plamen — uporaba električnih peči in kuhalnikov — prepoved kajenja — kje se smejo shranjevati, v kakšnih posodah, v kakšnih količinah ter kje se smejo uporabljati vnetljive tekočine, — čiščenje strojev, naprav in prostorov. Mastne krpe, in drug material, ki je podvržen samovžigu, DELOVNI JUBILANTI (Nadaljevanje s 3. strani) Zgonc Vinko, Zupan Marija, Zupan Stanislava, Zver Urška, Žvokelj Milan. Plemenitilnica II: Bernik Jerca, Jaklič Franc, Kalan Viktorija, Količ Mirko, Kristan Anton, Markun Lovrenc, Mrak Marija, Oblak Benjamin, Pivec Maks, Pogačar Amalija, Ribnikar Janez, Sušnik Anton, Švegelj Simona. DS Skupne službe Balažič Polde, Beguš Ivan, Belehar Ivan, Benčič Iva, Bilič Josip, Blaznik Valentina, Čarman Franc, Dolenc Marjan, Dovžan Jože, Draksler Anton, Draksler Franc, Eržen Stanislav, Fajfar Janez, Francelj Helena, Gašperlin Janez, Go-renec Anica, Gros Janez, Gros Kristina, Hafnar Marija, Hafnar Nande, Humer Zlata, Jenko Miha, Jeram Marija, Jereb Franc, Jesenovec Štefka, Justin Franc, Kern Vinko, Kert Francka, Kimovec Ciril, Koci Valentin, Košnik Peter, Kozjek Franc, Kuralt Ivan, Lampe Franc, Lavtar Danilo, Likozar Ciril, Lokatelj Niko-dem, Lukanec Janez, Lužovec Janez, Maček Maks, Naglič Janko, Naglič Matija, Novak Drago, Pirc Milan, Pirc Peter, Plestenjak Franc, Potočnik Anton, Potrebuješ Jože, Režek Anton, Sajevic Slavko, Sajovic Franc, Sitar Metka, Stalekar Alojz, Stopar Feliks, Strehovec Ljudmila, Suhadolnik Leopold, Šket Ferdinand, Šolar Jože, Tavčar Amalija, Tepina Antonija, Teran Franc, Tomažič Anton, Urbanc Martinka, Valjavec Venčeslava, Vidmar Alojz, Virčič Vinko, Volk Luka, Vovko Alojz, Vukašinovič Vid, Za-bovnik Karel, Zadražnik Alojz, Zavrl Martin, Zupančič Alojz, Zupan Stanislav, Žun Bogomir, Draksler Janez. TOZD Prehrana in oddih: Blažič Pavla, Jerala Angela, Mikelj Frančiška, Šilar Alojzija. moramo sproti odstranjevati iz obratnih prostorov na za to določena mesta in v kovinske posode s pokrovom. Skrbeti je treba tudi za reden nadzor na vseh elektro napravah in na vodnikih in le-te tudi čistiti. Napeljave morajo biti v predpisani izvedbi. Mesta, kjer se nahajajo gasilski aparati in naprave za gašenje, morajo biti vedno prosta, ne smejo biti založena, enako tudi vsi vhodi oziroma izhodi. Gasilne aparate in naprave smemo uporabljati samo v primeru, če pride do požara. Uporaba le-teh v druge namene je strogo prepovedana, kakor tudi samolastna odstranitev. Predno prične opravljati delo v delovni organizaciji, se mora vsak delavec udeležiti posebnega uvajalnega seminarja. Na tem seminarju se mora na splošno seznaniti o požarni varnosti. Neposredni vodja mora vsakega na novo zaposlenega ali prerazporejenega delavca podrobno seznaniti z vsemi nevarnostmi, ki pretijo na dolo- čenem delovnem mestu, kakor tudi v prostoru oziroma obratu. V obratnih prostorih se smejo nahajati samo osebe, ki so pri svojem rednem delu. Nadzor ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih, izvajajo dežurni gasilci. Le-ti morajo takoj ob nastopu službe temeljito pregledati vse obratne prostore, kakor tudi okolico teh prostorov oziroma objektov. Reden nadzor pa vršijo po posebnih navodilih. Njihova dolžnost je, da odstranijo vse nepravilnosti zaradi katerih bi prišlo do požara ali večje materialne škode. Pravilnik točno določa, kdo je odgovoren za požarno varnost v svojem delokrogu, delovni oziroma temeljni organizaciji. Ravnati se morajo po pravilniku, ter po ostalih predpisih, ki urejajo požarno varnost. Vsaka kršitev ali neizvajanje določil pravilnika o požarnovarnostni zaščiti se smatra za kršitev delovne obveznosti in se mora zoper take osebe uvesti disciplinski postopek. H. Z. S presežki SIS ravnajmo stabilizacijsko Svet za razvoj samoupravljanja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je nedavno tega obravnaval izvajanje dogovorov in samoupravnih sporazumov ter na tej podlagi sprejetih ukrepov o vračanju presežkov sredstev samoupravnih interesnih skupnosti temeljnim organizacijam združenega dela. Ugotovil je, da nekatere samoupravne interesne skupnosti ne upoštevajo in ne uresničujejo samoupravnih odločitev iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov glede usklajevanja obveznosti temeljnih organizacij z dogovorjeno višino sredstev. Za leto 1978 smo namreč načrtovali, da se bo iz osebnih dohodkov in iz dohodka tozdov zbralo na računih samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti 28,24 milijarde dinarjev. Na teh računih pa se je zbralo precej več denarja — 29,84 milijarde dinarjev. Razliko je seveda treba vrniti, ali pa presežke obračunati kot dohodek za letos, s tem da se ustrezno zmanjša prispevna stopnja. Večina samoupravnih interesnih skupnosti je upoštevala sklepe zborov Skupščine SR Slovenije in presežke v glavnem obračunala za to leto. Precej pa je tudi takih samo- upravnih interesnih skupnosti na občinski ravni, ki niso ravnale tako, kot je bilo dogovorjeno. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so imele občinske samoupravne interesne skupnosti 970 milijonov dinarjev presežkov. Da bi nekako »zadržale« ta višek, nekatere samoupravne interesne skupnosti dajejo temeljnim organizacijam združenega dela v sprejemanje nekatere »nove« samoupravne sporazume z obveznostmi iz dohodka, ki niso usklajene z dogovorjeno višino sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih planov. Pojavile so se celo težnje, da bi presežke namenjali za druge, nedogovorjene naložbe na področju nematerialne dejavnosti, kot so poslovne stavbe, rekreacijski centri in podobno. Takšnih teženj seveda ne moremo podpirati, saj bi s tem rušili vrsto dogovorjenih stvari in majali zaupanje delavcev, ki imajo pravico in dolžnost o tem odločati oziroma se dogovarjati. V dokumentih 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije je namreč zapisano tudi to stališče: »Delavci morajo imeti možnost, da pred začetkom poslovnega leta oziroma v rokih, ki so določeni za sprejem planov, ocenijo svoj eko- INOVACIJSKA DEJAVNOST IVAN RAJGELJ, zaposlen v vzdrževalno energetski službi (obrat I) kot strojni ključavničar, je za struženje vrve-nice pri dvigalih izdelal posebno pripravo, na katero se montira še suport z možnostjo premika in obračanja za 90 stop. Ker take naprave nima izvajalec remonta dvigal firme Ra- de Končar iz Zagreba, se je moralo dosedaj vrvenice poslati v struženje k firmi Litostroj Ljubljana, kar je povzročalo izpad proizvodnje in zastoj dvigala 5 dni. Omenjena priprava se montira na ohišje pogona dvigala, tako, da poteka struženje na licu mesta. V zvezi s tem se od- nomski položaj, pogoje gospodarjenja ter skupne in splošne potrebe in da se izrečejo o programih ter obveznostih, ki jih prevzemajo v temeljnih organizacijah. Ko spremljajo izvajanje programov dela in dohodka v samoupravnih interesnih skupnostih, se morajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela opredeliti tudi o razpolaganju oziroma o razporejanju presežkov zbranih sredstev posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.« Glede na to so zlasti občinski sveti zveze sindikatov dolžni pozorno sprem- ljati izvajanje sprejetih ukrepov in preprečiti vsak poskus planiranja in porabe sredstev, ki ni usklajena z dogovorjeno višino sredstev iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov. S tem bomo preprečili čezmerno zajemanje sredstev za financiranje splošnih in skupnih potreb ter prispevali k razbremenjevanju gospodarstva in h krepitvi njegove reprodukcijske in akumulativne sposobnosti. Skratka, to bo tudi eden izmed primerov prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo. Peter Štefanič pravi vsa demontaža pogona vrvenice in zobata kolesa, kar tudi preprečuje eventuelne nezgode pri delu z ozirom na lokacijo pogona dvigal. S to pripravo se je skrajšal čas struženja in zastojev od 5 dni na 3 ure. Priprava je bila uporabljena že pri dveh dvigalih. Prav tako je bila ugotovljena uporabnost s strani republiškega inšpektorja za dvigala. Komisija je opredelila vlogo tov. Rajgelj Ivana kot koristen predlog ter avtorju priznala nagrado v znesku 2.395 dinarjev. MATIJA NAGLIC, zaposlen v vzdrževalno energetski službi (obrat II) kot strojni ključavničar je samoiniciativno izdelal več orodij, s katerimi je izboljšal kvaliteto in storilnost za rezervne dele pri Kovo avtomatih K 58. To velja zlasti za izdelavo vilic. Omenjene vilice je izdeloval do nedavnega še ročno, pri ka- terih je bila kvaliteta slabša in čas izdelave daljši. Z izdelavo orodij za ravnanje peresne žice 1,5 mm in 2 mm ter še 4 orodij za izdelavo Kovo vilic pri vot-kovi ustavki, ter ostalih orodij za izdelavo strojnih delov, ki se uporabljajo v pripravljalnici, se je dvignila storilnost in kvaliteta rezervnih delov za tkalnico. S pomočjo izdelanih orodij je na primer pri izdelavi 100 kom vilic samo pri ravnanju peresne žice zmanjšal čas ravnanja žice za 14 ur." Pri izdelavi samo 100 kom vilic, kjer 4 orodja tvorijo celoto za izvršitev vilic, je bil prihranek na času 24 ur in dvig kvalitete za 40 Vsa orodja je izdelal sam in jih tudi pripravil na vpogled komisiji in sam dejansko izvedel demonstracijo izdelave vilic. Ta koristen predlog se v proizvodnji koristno uporablja, avtorju pa je bila po 38. členu Samoupravnega sporazuma izplačana nagrada v znesku 2.395 dinariev. B. Soklič tranja ali zunanja oz. krvavitev iz arterije ali iz ven. Pri zunanjem močnem krvavenju, je to treba ustaviti s kompresivnim povojem, kar je najbolj učinkovita metoda. Na rano namestimo prvi povoj preko nekoliko slojev gaze, nakar čvrsto obvežemo s povojem. Lahko uporabimo tudi metodo pritiskanja s prsti, in to na točno določenih mestih. Mehanske poškodbe — zlomi Ko gre za zlom, se pojavi močha bolečina v poškodova- Prva pomoč na mestu nesreče je za ponesrečenca odločilnega pomena. Do nesreče običajno pride nenadoma, nepričakovano, na različnih mestih in v različnih okoliščinah, izven »dosega« zdravstvenih delavcev. Potrebno je, da se ponesrečenim nudi ustrezna prva pomoč, ali da delavec, kot se to v marsikaterem primeru mora zgoditi, sam sebi pomaga. Od pravilnega nudenja prve pomoči je odvisna nadaljnja usoda ponesrečenega, kajti prepozna ali nestrokovna prva pomoč lahko privede do posledic, ki se ne morejo odpraviti tudi v specialnih zdravstvenih ustanovah z najsodobnejšimi metodami zdravljenja. Upoštevati je treba nekaj osnovnih pravil nudenja prve pomoči: — »primum non nocere« ali drugače — ne škodovati, kar se doseže z ustreznim predznanjem in urjenjem — ukrepati je treba naglo, pravilno in brez panike — v primeru, da več oseb nudi prvo pomoč, je vedno treba, da nekdo prevzame organizacijo oz. vodi pomoč — treba je spoštovati določena pravila pri tem delu Naloga prve pomoči je: 1. preprečiti smrtni izid v slučaju prenehanja delovanja srca, krvavitev iz srca in ožilja in prenehanje ali motnje v dihanju 2. preprečiti nastanek komplikacij, če pride do infekcije ali poslabšanja poškodbe Krvavitve Krvavitev se pojavlja kot posledica poškodb in v kolikor se poškodovancu ne nudi prva pomoč pravočasno, lahko pride do izkrvavitve in s tem do smrti. Krvavitev je lahko no- V kolikor ni specialnih opor, uporabimo primeren ročni material (deščice, veja, poleno ali trikotna ruta) Pri ranah moramo najprej ustaviti krvavitev, potem previti rano s sterilnim povojem in če je velika, imobilizirati tisti del telesa, kjer je rana. Kemijske poškodbe Poškodbe s kislino so zelo boleče in privedejo do opeklin vseh stopenj. Kisline v stiku s kožo ustvarijo zgubano krasto, ki naglo odpade, zatem pa se pojavijo globoke rane. Pri nudenju prve pomoči je treba kislino naglo vpiti in obrisati s suho vato, potem pa dobro izprati z veliko količino tekoče vode, zatem pa še z nevtrali-zacijskimi sredstvi. Nato moramo ponovno izprati z vodo in preko opečene površine namestiti gazo, namočeno v raztopino sode bikarbone, pre- Pred nameščanjem kompresijske obveze se za hitro ustavljanje krvavitve poslužimo digitalne kompresije oz. pritiska s prsti na žilo, ki krvavi. Pritisk izvedemo na točno določenih mestih. nem delu telesa, poškodovanec pa običajno leži nepremično. Sprememba oblike poškodovanega dela telesa, otekline in pomodrela koža, so tudi znaki zloma. Kadar je na mestu zloma odprta koža, gre za odprti zlom, lahko pa kost celo izskoči iz zglobnega ležišča in se ne more vrniti v svoj položaj. Za kakršnokoli takšno poškodbo je potrebna imobilizacija, s katero dosežemo, da je poškodovani ud negibljiv. Osnovna pravila takšne vrste prve pomoči so: — poškodovani del telesa pred imobilizacijo ustrezno namestimo v položaj, kakor bo potem ostal — odprto rano prekrijemo s sterilnim ovojem — sredstvo za imobilizacijo obložimo z vato — vedno je treba imobilizirati dva sosednja zgloba, izpod in iznad mesta poškodbe in vsekakor poškodovani zglob — prsti na imobilizirani roki ali nogi morajo biti svobodni, ne obvežemo jih zaradi kontrole — sredstva za imobilizacijo je treba nameščati preko oblačil, ne smemo slačiti oblačil — če ni pri roki specialnih opor, uporabimo kak drug primeren material (deščice, veje ipd.) ko te pa še varovalni povoj. Poškodovanec mora takoj potem v bolnico. Opekline Opekline nastanejo zaradi delovanja toplote na organizem človeka in zelo pogosto skupaj z mehanskimi poškodbami. Stopnja opekline se ocenjuje na osnovi velikosti poškodovane površine kože in globine te poškodbe. 1. stopnja: koža je rdeča in otekla 2. stopnja: koža je rdeča in mehurjasta 3. stopnja: poškodovana so tudi podkožna tkiva 4. stopnja: tkivo zogleni. Poškodovanec mora pri nudenju prve pomoči ležati, ostanke izgorelih oblačil je bolje pustiti na miru. Opečene kože ne čistimo, izpiramo, mažemo z mastjo, tudi mehurjev ne odpiramo. Rano pokrijemo s sterilnim povojem, opečeni del imobiliziramo, poškodovancu damo sredstvo proti bolečinam in dovoli pijače, pazljivo ga prepeljemo do bolnice. Rane Rane so posledica mehanskih poškodb in so z ozirom na vrsto lahko praske, odrgnine, vbodi, strelne rane itd., lahko so površinske ali globoke. Nevarne so predvsem zaradi krvavitev in infekcij. Ran ne smemo prijemati s prsti, izpirati in mazati z mastjo. Tujki Osvoboditi moramo dihalne poti raznih tujkov, da bi bil tako dostop kisika prost. Do zapreke na dihalni poti lahko pride tudi zaradi neustrezne lege jezika. //- ~ Prva pomoč Napačno je premikati ponesrečenca, če prej ni prekinjen dotok električnega toka se ne smejo jemati kar tako iz ran. Najprej je treba ustaviti krvavitev, potem obvezati, pri večjih ranah del telesa imobi-lizirati in ranjenca odpeljati v zdravstveni dom. Zmrzline V današnjih pogojih se zmrzline sicer boli redko pojavljajo, razen v naravi, kadar smo izpostavljeni precej nizkim temperaturam. Tudi take poškodbe delimo, kakor opekline, na štiri stopnje. Zmrzlino povijemo in ne zategnemo preveč, poškodbo grejemo s toplimi predmeti, nikakor pa ne smemo drgniti s snegom, mehurjev ne prebadamo in jih ne prijemamo. V primeru, da je vse telo dali časa izpostavljeno mrazu, zmrznjenega prenesemo v topel prostor, če je potrebno damo umetno dihanje po metodi usta na usta, začnemo z masažo srca, ko pa poškodovanec pride k zavesti, damo tople napitke, nikakor ne alkohol. Zadušitve Ko zmanjka kisika, ki je ne-obhodno potreben za funkcijo dihanja, pride do dušenja in zadušitve. Eden od vzrokov je lahko utapljanje v vodi, oz. davljenje potem, ko pride voda v dihalne organe. Poškodovancu se očisti grlo in daje prva pomoč z umetnim dihanjem ter z masažo srca. Pri zadušitvi z ogljikovim dioksidom so znaki povrača-nje, utrujenost, pomodrela lica, izguba zavesti in smrt. Ponesrečenca nesemo na čist zrak, po potrebi dajemo umetno dihanje in potem obraz natremo s hladno vodo, če imamo pri roki kisik, ga naglo damo in potem odpeljemo poškodovanca v zdravstveni dom. Ogljikov monoksid je plin, ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju, pojavlja se kot izpušni plin avtomobilov, lokomotiv ipd. Znaki zastrupitve so pritisk v glavi, glavobol, vrtoglavica, poškodovancu gre na bruhanje, lahko pa nastopi celo smrt. Spet mora brž na svež zrak, dajemo mu umetno dihanje in masiramo srce. Odpeljemo ga v zdravstveni dom. Poškodbe z električnim tokom Predhodno je treba ponesrečenca osvoboditi stika z delom, ki je pod napetostjo. To napravimo z izključitvijo varovalke ali stikala in z odstranjevanjem vodnika s suho palico. Roke pred tem ovijemo s suho krpo ali uporabimo gumijaste rokavice, stopimo na suho leseno desko, stekleno ploščo ali gumo. Delovanje srca preizkusimo s prisluškovanjem na levi strani prsnega koša ali z otipavanjem žile na vratu. Ge diha, ugotovimo ali je pri zavesti. Postavimo mu nekaj vprašanj, ga zbodemo in ugotovimo, kako reagira. Pregledati moramo telo ponesrečenca, poviti rane in opekline, zaustaviti krvavitev. Poskrbimo za morebitne mehanske poškodbe. Š. R. Danes se v praksi vse več uvaja maska z napravo za umetno dihanje. Medtem, ko se z eno roko nastavi masko na nos in usta, se z drugo roko s pomočjo črpalke potiska zrak v pljuča. Ženska je enakopraven dejavnik v SLO ALI NAJ SE TUDI ŽENSKE USPOSABLJAJO IN VKLJUČUJEJO V PRIPRAVE NA AKCIJO »NIC NAS NE SME PRESENETITI« Na vprašanje, ali naj se tudi ženske usposabljajo in vključujejo v priprave na akcijo NNNP, seveda ženske odgovarjajo pritrdilno. Menijo, da morajo pridobitve, ki so si jih priborile že v narodnoosvobodilnem boju in v socialistični samoupravni družbi in so tudi delo žensk samih, braniti skupaj z vsemi naprednimi ljudmi.4 Dejavne v družbenoproizvodnem procesu in v družbenopolitičnem življenju žele deliti svojo vlogo z moškimi.. Zato tudi v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ne moremo ločevati občanov po spolu, še posebej takrat ne, ko gre za ustavno uresničevanje pravice in dolžnosti braniti domovino. Posebni programi za ženske ali žensk? Zenske danes v vseh oblikah dela in tudi organiziranosti v političnih organizacijah dele vlogo z moškimi. Ta spremenjena vloga v naši družbi, dejstvo, da je razporejena na odgovorne delovne in samoupravne dolžnosti, vse družbene dejavnike zavezuje, da bo usposobljena tudi za vodenje teh teles v obrambnih pripravah, da bo torej vključena v odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v štabe za teritorialno obrambo in v štabe civilne zaščite vse od krajevne skupnosti do republike. Ker so se ženske uveljavile ne le kot delegatke, ampak tudi kot predsednice skupščin in izvršilnih odborov posameznih skupščinskih zborov, jih moramo vključiti tudi v obrambne priprave teh teles. Udeležba žensk v NOB in kar 50.000 (40 %) članic ZZB Slovenije dokazuje, kako nenadomestljiv je bil delež žensk, kako se je ženska vključevala v celovitost preobrazbe, skozi katere je šla narodna in socialna revolucija. Zato si moramo prizadevati tudi za naš naraščaj. Mladinke v ZSMS so se že uveljavile kot prostovoljke, zlasti pa tam, kjer mladinska organizacija goji revolucionarne tradicije, kjer ima pohodno enoto. Vemo, da so požrtovalne članice pohodnih enot! Koliko pa jih je med vodji teh enot? /-------------------- 'N TEKSTILEC V«_____________________J Kako urejamo evidenco? Kam bodo razporejene ženske v izrednih razmerah, kako bodo ali so že usposobljene za te dolžnosti, naj ureja enotna evidenca. Ne le usposabljanje v vseh rednih oblikah izobraževanja in vzgoje, ampak družbenopolitično usposabljanje za delegatski sistem, aktivnost žensk v kulturnoprosvet-nih in športnih društvih, pri tabornikih, društvih Partizan, tehničnih društvih itd. bo odkrilo, kje je premalo žensk in kje je dovolj aktivnih. Opozorjeni bomo, da so ženske še vse premalo aktivne v tekmovalni športni in rekreativni dejavnosti, zelo pa so dejavne tabornice, članice AMD, članice gasilske zveze, mani pa v dejavnosti ljudske tehnike. Kam z otroki? Da bi ženske lahko sodelovale v obrambnih pripravah, da bi lahko obiskovale tečaje in se udeleževale različnih vaj, moramo zagotoviti, da bodo v času usposabljanja odprti tudi vzgojnovarstveni zavodi, da bodo, denimo, hkrati tudi šole izvajale svoj obrambni program, da bodo odprti obrati družbene prehrane ali da bomo kako drugače poskrbeli za varstvo otrok in preskrbo družine. Razmislimo, katere nezaposlene tovarišice in upokojenke (med njimi so tudi udeleženke NOB), bi lahko vključili v posamezne odbore, katere bi lahko prevzele tudi vojne dolžnosti v vzgoinovarstvenih zavodih, katere pa bi lahko sodelovale pri morebitni evakuaciji starih, bolnih, otrok itd. Prizadevajmo si, da bodo ženske vključene v obrambne priprave že v najosnovnejših enotah: v hišnih svetih, uličnih svetih, svetih sosesk, v vaseh, itd. Ženske v vse oblike obrambnih priprav Čeprav so se ženske v narodnoosvobodilnem boju potrjevale ne le kot negovalke bolnih in ranjenih, večkrat v pripravah žensk na splošno ljudsko obrambo zanemarjamo vse oblike obrambnih priprav zanje. Ce naj bi v izrednih razmerah zagotovili nemoten proizvodni proces in življenje vseh oblik samoupravljanja v delovnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah, si bomo morali prizadevati za sleherno kmetico v vaški skupnosti in za usposobljene delavke na vseh ravneh delovnega procesa. Že v urejenih razmerah in v miru si moramo prizadevati, da ob nobenem presenečenju ne bomo nepripravljeni. (iz priloge DE) Ukiniti dietično prehrano? Zahvale 21. maja letos smo pričeli s kuhanjem in delitvijo dietične hrane delavcem, ki imajo ogroženo zdravje in se morajo zaradi tega hraniti nekoliko drugače kot ostali. Priprave so potekale že dalj časa, vendar izvedba ni bila možna zaradi adaptacije kuhinje v obratu I. Seznami upravičencev so se izdelali v obeh obratnih ambulantah po preventivnih kartonih in kartonih kroničnih bolnikov. S predstavniki sindikata smo se domenili, da bi bilo sprva število upravičencev manjše, oziroma, da bi na začetku zajeli samo tiste, ki so že dali čara vodeni kot kronični bolniki. Tako je bilo vpisanih v obeh obratih skupaj 112 ljudi. Vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata TOZD so prejeli sezname in zadolžitev, da vsakega posameznika obveste o namenu in delitvi dietične prehrane in nabavi blokov za malico. » Žal pa že od 21. maja dalje ugotavljamo, da se upravičenci — z drugo besedo — naši bolniki s kroničnimi želodčnimi težavami, sladkorni, žolčni bolniki — malic ne poslužuje.! °- Kje je vzrok? Na to vprašanje si ne znamo odgovoriti. Vsa leta je del teh ljudi stalno kritiziralo tako malico kot dejstvo, da za njih ne poskrbimo, da si morajo sami od doma nositi suho hrano ali pa večkrat biti na delu celo lačni. Danes, ko jim je omogočena ustrezna prehrana, sveže pripravljena, pa le-teh »nergačev« ne srečaš v menzi. Slišijo se celo pripombe češ »saj nisem neumen, da bom jedel mlečni riž, drugi pa klobaso«. Verjetno bi lahko iz takih pripomb in obiskov malic — v obratu I jih hodi na malico 6 — 8 ljudi, v obratu II pa 4 — 6 — sklepali, da marsikdo od bolnikov, ki so v kartotekah obratne ambulante zabeleženi kot kronični bolniki, po vsej verjetnosti to le niso, znajo pa svojo bolezen »vnovčiti« pri zahtevi bolniškega staleža. Nedvomno lahko sklepamo, da ljudje, ki čutijo odgovornost do svojega zdravja, in ki se zavedajo, da morajo za boljše počutje tudi sami kaj storiti, prihajajo na malico. Prav ti isti ljudje bodo pa ponovno prizadeti, ker smo zaradi takega odnosa prisiljeni ukiniti delitev dietične hrane. Ob odhodu v pokoj se nai-lepše zahvaljujem sodelavcem termocentrale I za lepo darilo, ki me bo spominjalo na leta, ki smo jih preživeli skupaj ob delu. Za lepo spominsko darilo pa se tudi zahvaljujem sindikalni organizaciji. Vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Valentin Škulj Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem predilnice in 00 sindikata za poklonjena darila. Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Ana Boštar Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem plemenitilnice I za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Anjca Zajc Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD predilnica za pozornost in lepo darilo. Vsem skupaj želim še veliko zadovoljstvo in uspehov pri delu. Metka Vovko Ob nenadni smrti in izgubi moje mame, se vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD predilnice iskreno zahvaljujem za podarjeno svetie, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Ivan Kavčič Ob tragični izgubi dragega moža in očeta FRANCA KRIŽAJA se najlepše zahvaljujem sodelavcem plemenitilnice II in skladišču gotovega blaga za podarjene vence, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mira Križaj in hčerki Marina Lapuh in Božena Cvetan Ob boleči izgubi moje drage sestre MARIJE LOPERT se iskreno zahvaljujem sodelavcem v ekspeditu obrata I za denarno pomoč ter izrečena sožalja. Ivanka Gale Finale velike akcije Tekstilindusa in Jane Lepša v novi poletni obleki Velika propagandna akcija Tekstilindusa in Jane »Lepša v novi poletni obleki«, je bila letos drugič zaporedoma. Veliki finale letošnje akcije je bil 12. maja na Bledu. V lepem majskem dopoldnevu se je zbrala v konferenčni dvorani hotela Svobode pisana množica žensk iz različnih krajev Slovenije, vseh starosti in postav. Prihajale so nasmejanih, preplašenih, vprašujočih pogledov, — češ »Kaj bo pa zdaj?« Pred nami se je zvrstila živahna paleta oblek, različnih vzorcev, barv in seveda krojev. To so bile izžrebanke za omenjeno akcijo, ki so si iz tkanine, katero jim je poslal Tekstilindus, po poljubni zamisli sešile obleko. Posebna komisija v sestavi Jane, Janinega sveta potrošnikov in Tekstilindusa so ocenili najbolj uspele modele pristojania glede na postavo in starost. Devet najboljših modelov bo zaporedno objavljenih v reviji Jana. Prve tri so dobile od Tekstilindusa še droben spomin na akcijo »Lepša v novi poletni obleki« v letu 1979. V. K. Ob smrti najine drage mame PAVLE ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD tklanica I za poklonjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Prisrčna hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. sin Pavel Zupančič in Hčerka Mihaela Švegeli Ob smrti dragega očeta FRANCA DOLINARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem ekonomskega sektorja za podarjeni venec, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala Jožica Rogelj ( "N TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbo»* za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic — predsednik, Sonia Ječnik — namestnik predsednika in člani: Marija Varacha. Pavla Pera-novič. Žvokelj Milan. Marica Kreft in Niko Srabočan. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI V____________________________y