Belin.
Opereta*) v enem dejanji.
Izdalo i založilo
Dramatično društvo v Ljubljani.
*) Ta opereta bode skoraj 100 let stara. Natisnena je bila brez pisateljevega imena 1780. leta v „Pisanicah", Jezik je ves, kakor je takrat vladal mej slovenskimi pisatelji, rekše kakor ga je bil ustrojil pater Marko. — Til je popravljen samo pravopis in Markove samovoljne slovniške prenaredbe, druzega zelo malo.
V LJUBLJANI.
Natisnola Rozalija Eger.
1869.
9
X.
%J
Pojoče pršone:
Belin, to je solnce. Burja, to je ta hudi veter. Sevina, Ceres, Rožnicvitarica, Flora, Sadjanka, Pomona,
Nimfe, teh bogov gospodične.
Razgledama postavi pred oči rodarske otočece z morjem obdane. Na sredi otočec stoji ta lepi, previsoki solnčni steber. Gospodične se po morju sem ter tje cizajo.
Belin (solnce), ena senca dobrotljivih oblastnikov, bode za svoje ljubeznjivosti ino krotkosti voljo od Radarjev za boga gori vzet. Za le-to čast se Burja (veter), teh neusmiljenih gospodarjev senca, zabstonj muja. On bo zavržen ter se spotom za svoje hudobnosti voljo z rodarskih otočec iztiran.
Zapopadek.
Te prepevne pr
Nimfe v barki pojo
Arijam.
Vozimo, sestrice!
Vozimo srčno, Gibajmo ročice, Veslajmo ročno! Gonimo, Trudimo Korajžno Tesle! Kalimo, valjajmo, Penimo, mešajmo Nevtrudne morje!
O glejmo, sestrice!
Valovi beže, Kipe že gorice, Na kvišku svite; Gojzdici, Borštiči Sami sem lete. Nam jelke šupeče, Nam smreke bodeče Naproti hite.
4
Vesele! želele
Kar me smo tako, Belina objele Zdaj bomo sladko. Mahnimo, Pebnimo Le enkrat še čoln, Ter bomo imele, Kar me smo želele — Belina za Ion.
Recitati velo.
I- Prišle smo srečne!
Sestrice, ven 'z barke stopite, Ter daari všečne Bogu
Brž vsaka svoje ven 'znosite! Glejte, kako Ljubeznjivo on muzi se, Hitite, ne mudite se!
ii. Že tu so limbarji beli, Tuv so, škrlata veseli, Žari dišečih vrtnic! Ti ljubezni so, oni teh d'vic Nedolžnosti spomin. Nizke vijolice, Blede brkončice So tebi, moj Belin! Moje podložnosti, Moje ponižnosti Za en spomin.
\
5
To moje sadovje, To moje klasovje,
m •	m *	v/ T •
li moji vršiči,
Ti moji grozdicl
So nase hvaležnosti, So nase podložnosti Spomljivi dari, Belinu sv^^iti!
Arij a.
Svitlo solnce! žare svoje (aidujejo). Z neba sij na dari moje, Sij zlat ogenj doli k nam!
Tebi aldov moj goreti,
Se od tvojih žarov vneti Hoče, oh, zažgi ga sam!
(Ogenj z nebes pride ter zažiga aldove.)
O veselje! že kaditi,
Že se svet' plamen-c svetiti Na oltarjih je začel! (pogori.)
Vse srce se v meni vname,
Da moj aldov gori vzame Moj Belin, moj bog vesel!
O Belin! le te ljubiti,
Ljubljene od tebe biti Nam je ljubše kot1 zlato.
K tebi bo srce veselo
Tudi še naprej gorelo, Tebi večno bo sveto.
(Srca začno gorčti ter jih na oltar pokladajo).
Vse
III.
L
II. III.
skup.
6
Recitativno.
I. Al1 oh, oh, sestrice! Kaj z' ene temnice Na kvičku kipe! Glej, kako vale Se sem od polnoči k nam, Ves dan vgasujejo nam!
Ne hoj se, so le
Deževne megle,
Kar moji vrti žele,
Dež dale bodo one! (Se zabliska.)
1. Ti meniš tako,
AP glej, kak' je nebo! (Se spet zabliska.) Glej, kak:1 blisk na križem frfra! Čnj, že grom sem strašno drdra! (Grmi.)
m.
Oh, oh! Bežimo, bežimo! (Veter začne pihati). Burja, oh Burja srdit Začel je že drevje vrtitM
Bežimo, sestrice! bežimo,
Brž v barko se skrijmo! (BeSe.)
Burja ino potem Nimfe.
Recitativno.
Butfa. Ste stekle? — Pezdljivke!
Ste stekle? — Crkljivke!
i
7
Al* to se more zgoditi, Še dans se more kaditi
Meni oltar, Ter se na njem smoditi
En dar! Ce ne, bom meh svoj napel, Ter briti, cviliti, frčati, brenčati, Lomiti, topiti, valiti, svedrati, Jezera in morje mešati, Ter hraste in smreke ruvati Srdito začel!
r	Arij a.
Burja. Ha, Burja je mož!
Burja velj'vati, Burja vkaz'vati, Oltarje si stavit1 le zna! Ofre petljati, Čast si kup'vati, Burja to noče, Burja ne zna!
Ha, Burja je mož! Podložne ljubiti, Za ofre prositi Je vselej Vlo Burija sram. Grozo frčati,
Jezo brenčati
Jaz Burja to samo le znam!
' !■1 f -i
Ha, Burja je mož! Kakor le žvižgati, Kakor le piskati Ko moji viharji začno,
8
Se hrast priklonj^vati, Smreke pripogVati Brž meni pehlevno začno.
(Nimfe pridejo spet nazaj).
Eecitati vno.
Burja. Ha, sem lezejo spet! — Sem vesel,
Da strah moj jih je vse prevzel.
Že semkaj pridejo, Zdaj, menim, sezidale
Oltar mi bodejo, Ter mastne ofre žgale. (Gre na stran.)
Nimfe.
1 Peklenska furija!
Nesrečni Burija! II. Dokler jaz bom živela,
Jaz bodem Burja klela. n
o
m.	Kdo bo trinoga
Častil za boga!
J- -u *,	.	, T-	* I j	" 3 " .■
Burja. (Pride srdit nazaj ter roji.)
Burja. Tumpe! tape! macafure!
Šeme! buče broz možgan! Feflje! cunje! cape! gure! Je vam Burja tako znan? Lajne! cajne!
9
Barja in z njim vred Nimfe.
Pokleknite!	Me ne pokleknemo!
Ter molite!	Me te ne molimo!
Pri ti priči, Burja!	Po nobeni ceni!
Brž oltar mi sezidajte!	Me ne sezidamo!
Pri ti priči alduvajte!	Me ne aldujemo!
Tak1 vam vkaže Burija,	Po nobeni ceni! Ter, jeza! ter — razpočil bom se! Razpoči se! Ter jeza! ter — pofentalbom vse! Pofentej vse!
Razkopal bom vrte!	Razkoplji nam vrte!
Posmodil bom trte!	Posmodi nam trte!
Burja. Omlatil klasovje vse čisto bom vam!
Nimfe. Ornlati klasovje vse čisto ti nam!
Burja. Ce ve mi zidale Nimfe.	Oltarja zidale
w Ne boste oltar,	Ne bomo nikdar;
Ce meni ald'vale	Me tebi aldVale
Ne bote en dar!	Ne bomo nikdar!
Nimfe.
L Zabstonj se groziš!
h. Zabstonj nam pretiš! Ill Zabstonj hoc' oltar!
Vse. Me tebe molile, Me tebe častile Ne bomo nikdar.
/
10
Burja. Becitati vno.
Skup tedaj megle se mi snidite! Grom, ogenj, točo, tresk sem valite! Grmite, bliskajte, Topite, končajte, Vrte, nograde, njive pobijte! (vse se zgodi.) Ter tega Njih boga Okoli vrzite, polomite, starite!
Nimfe. Arij ozn o.
Roji, trinog! koTkanj moreš, Tebe me ne molimo!
Silit1 ti nas ne zamoreš, Fraj me te ne častimo!
Fej, kaj mogle bi moliti, Sila ko V veljala kaj!
Fej, kaj mogle bi ljubiti, Groza ko b' zamogla kaj!
Tigrom, levom bi kadili Se samo oltarji vsi;
Za boga bi se molili Gadi, kače, premogi;
Le medvedom bi svetila Sveta iskra se samo:
Ko b' oltarjev vredna bila Moč neumna le samo!
11
Modri bog aldova noče,
V kterem srce ne gori, Nič mu ni dopadajoče, j Kar ljubezen ne rodi. / Kteri s silo bit1 častiti !
Hočejo, so le trinogi! Kteri ljubljeni le biti Hočjo, so modri bogi!
Kor. '
Tebe mi molimo, Tebe mi hvalimo, Belin! na pomoč priteči ti nam! Burja zavržemo, Burja sovražimo! Burja moliti nas je presram!
tmtm n&mMK.
(Bel in pride na solnčnemm vozu)«
Belin, Nimfe, Burja.
Belin, Re citati vno.
Po hudem vremenu Pride solnce rumeno.
14
Potrpite, Prenesite Blisk, tresk le majhen čas,
Ne cvilite, Ne skrbite! Dosti, jaz skrbim za vas.
Nimfe.
1. O dobrega, ii. O zlatega,
^f	f■ . ■	V ' r«1
lil. O sladkega,
Vse. O ljubega boga!
Belin. Polej, o deklice moje!
Vse je spet oživelo, Vse odcvetlo, vse zrelo. Vžijte vsaka to svoje.
Pojdite, trgajte, ženjite, Vse vaše je, vse poberite!
Arij a.
Belin. Goreče vas ljubiti, Nimfe. Pohlevno te moliti
Je moja lastnost	Je naša dolžnost,
Ter od vas ljubljen biti	Ter tebe le ljubiti
Je moja sladkost!	Je naša sladnost!
Ljubite,	Ljubile,
Častite	Častile
15
Belina tedaj,	Te bomo vselej; Naj bo vaš Ti boš naš Belin vaš Belin naš
Vam bog on vselej!	Nam bog sam tedaj.
(Konec te prepevne preže).
Dostavek.
Besede preža ni umeti. Mitologična imena so vsa iz Markove glave. Cizati se sich schaukeln, kakor kaže. Kaj je šupeč? Najbrže nam.: šepetajoč, šepe-č6č, kakor se tudi cesto napak čita: trepeč nam,: trepetajoč, trepečoč. Muziti se morebiti kar muzati se 1 ache 1 m Aldov opfer, aldovati opfern, madjarski; svedrati narediti, da je navito ino zvihrano, kakor sveder. Premog drache (Megiser),