M* Lemih 2, Maribor, sobota 12. julija i919. &ev. 156 Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pofiti K 5*50 mesečno. četrtletno K 16*50. Ce sl pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 6*—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredntltvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) -Telefon 1*. 242, • 'f ;jT$: ■' ' fa-V; -i-kW " Dr. Fran-R o s i n a: Naš kralj. Topiči so pokali, zastave vihrale; uradnik je obesil na svoje sestradane ude slovečo avstrijsko uradniško obleko; škofje so prirejevali slovesne pojedine, grande convivium — kedar je praznoval Habsburžan spomin rojstva svojih mišic, kit in kostij. Avstrija je znala ubijati že mladim glavam neskončno spoštovanje do vladarja, nikar ni pomagalo priučevanje, temu je pomagal sloveči naš stoletni kazenski zakon, kateri je takoj našel zločinstvo rakžaljenja veličanstva, če nisi klobuka snel raz plešaste glave, kedar je kakšna lajna luščila kakšno avstrijsko himno ali pa če je kakšna pijana zgaga začela v gostilni prepevati avstrijsko himno. Kako zelo nam je vse to v srce šlo, je umevno 1 Danes pa praznujemo prvič roj-stveno gudovno sivega našega kralja, moža demokratskega mišljenja, moža, ki je že s svojo osebnostjo pokazal do kraja, da zna s svojim narodom v najtežjem položaju vstrajati neglede na osebno nevoljo, da je pripravljen žrtvovati zdravje in življenje, če narodova usoda to zahteva. To je pokazal najprej proti svojemu srbskemu plemenu in s tem si je pridobil priznanje celega sveta. Mnogo je britkega poskusil v svojem življenju. Cvropa: nemška in nemškoavstrijska ga ni hotela pripoznati, dolžiji so ga sporazumljenja z onimi, ki so odstranili nezmožnega prednika njegovega, a vse se je izkazalo kot izmišljotina sovražnikov, ki ga je sramotil in hotel vzbuditi dvome o njegovi možatosti in poštenosti. Danes ve cel svet, da je ta vladar plemenit mož v celem pomenu besede. Nismo prijatelji hvalisanja vseh vladarskih oseb, kakor je to bilo pod Habsburžani v navadi. Ne povzdigujemo samovladarstva. Udanost naša do tega vladarja ima torej korenine v tem, da zaupamo v njegovo plemenitost in svobodoljubje. Vemd, da je to mož, kakršnega bi si narod ravno tako postavil na čelo, če bi bilo treba voliti predsednika republiki. Monarhijo, ki tekmuje z republiko glede svobodnega razvoja, sme vsak republikanec sprejeti v svoj program. Vemo pa še nekaj. Pri vsaki priliki sta kralj Peter in njegov sin pokazala, kako veliko ljubezen imata do našega slovenskega plemena. Nismo razvajeni, marveč pri vsaki priliki smo svojčas čuli razžaljenje raz prestola. Krvavi Franc Jožef je porabil vsako priliko v delegacijah, da je Slovanom povedal kaj tacega, kar jih je žalilo in poteptalo naklonjenost do njega. Danes vemo, da imajo bratje Srbi, kakor njihov vladar odkritosrčno ljubezen do nas, da smo torej v varstvu vladarja, ki bi za nas ravno'tako trpel, liakor za .svoje najbližje sinove. Že se nam kaže ta ljubezen vtem, dd se ra'zvija riaše visoko šolstvo, da bode mogoče pod vodstvom tega vladarja spraviti do izobrazbe slehernega Slovenca, da ne bo nobenega duševno zatiranega Slovenca med nami, da bode Slovenec imel prosto pot do vsakte' izobrazbe in do vsakega stanu. Vsak po svojih zmožnostih in svojem delu. Težke čase še živimo. Mnogo skrbij nas' bode še morilo, a v vseh težavah imamo zavest, da smo lahko pčnosni opirati se na take naše brate, kaktitmmblA kim vladarjem, kateremu ne servilno, kakor podaniki, ampak kakor svobodni državljani vračamo vso ljubezen. Ne iz strahu pred policijskim zasledovanjem in pod krvnikovim zatiranjem, ampak svobodno in odkritosrčno zapojemo dne 12. julija Bože spasi, bože brani, Srpskog kralja in naš rod! Resolucije predlagane in sprejete na zboru zaupnikov JDS dne 6. julija 1919 v Ljubljani. Resolucija radi mirovne konference. l. Zbor zaupnikov JDS zahteva znova, da se po principu narodnosti in samoodločbe vse od Jugoslovanov kompaktno naseljeno sklenjeno ozemlje pridruži kraljevini SHS. Vsled tega poživlja osrednjo vlado, naj mirovni delegaciji naroči: a) Naj zahteva brez ozira na krivične kompromise samoodločbo Jugoslovanov v W = Gustav Strniša: rser -Oor -- -C)Q- —0)0— Slovenci! Slovenke! co- ■ i ' i * ’ r vorlte povsod samo slovenski! —rjii. (Z 7)(~..... Prvo zborovanje zaupnikov Jugoslovanske demokratske stranke. (Dalje). Gosp. dr. Lavrenčič predlaga k poročevalčevemu predlogu nekatere spremembe, ki merijo na to, da bi se kmečki stan kolikor mogoče osamosvojil pod protektor. stranke; tudi predlaga, naj se ne rabi beseda kmečka »zbornica«, ampak kmečki »svet«! V tozadevno debato so posegli razni drugi govorniki (dr. Dimnik, Oblak, Tavzes, Osterman). Zlasti se je izrekel proti vsaki cepitvi stranke bivši župan v Kranjski gori, gosp. Peterman, ki je v priprostih, a jedrnatih besedah poudarjal, da je potrebna sloga, kajti »kjer se dva tepeta, tretji klobuk^ pobira«. 26 let so vodili politiko in kmeta za ncs Šušterčijanci; kam nas je to privedlo, vidimo vsi. Prišel je do prepričanja, da je treba sedaj kreniti drugo pot, ki vodi v demokratsko stranko, v kateri so združeni vsi stanovi. Prosi torej, da se glasuje za predlog poslanca g. Ribnikarja. Besedam priprostega pa razumnega moža je sledilo nepopisno navdušenje in zborovalci so sprejeli predlagane premembe Statuta, potem ko je tudi g. poslanec Ribnikar pristal na to, da še rabi namesto besede »zbornica« »svet«. Nato se prečita poročilo o volitvah. K zadnji točki slučajnosti se oglasi med drugimi tudi neka gospodična z dežele, ki se pritožuje nad postopanjem duhovnikov, ki se skušajo na umazan način maščevati nad vsemi, ki ne trobijo v njihov rog. Prosi, da bi gospodje poslanci kaj ukrenili v obrambo takih žrtev. Lepo uspeli shod se zaključi ob 17. uri Kralju O kralj naš ' častiti, kaj vse si trpel, ko deco so Tvojo morili, preganjali jo, a Ti nisi ihtel ponosen, močan v duše sili. In sam med vojnike si legal drzno, sam streljal pogumno sovrage z utrujeno, svojo tresočo roko, samo da dočakal bi zmage. Kot deco pregnal Ti — podanike vse sovrag je, i sam si se skrival; kako krvavelo je Tvoje srce, saj zmir o svobodi si snival. O bežni moj kralj, kakor ranjeni lev trpel si molče bolečino, . saj pesmi svobodne si čutil odmev, in sanjal prosto domovino. Že solhce 'svobode blesteči svoj žar prek sužnje je zemlje spustilo, in v srcih združitve rodilo požar, ko bratsko Ijubav je rodilo In vstajal je narod, kot marvice blesk vsplamtel prek neba bi visoko v treh barvah svobode, a v dalji čuj tresk, oblak — sovrag pal je globoko. Spet vstal si ponosno svobodni naš kralj, Ti Peter naš silni, veliki, in narod trozvezni Ti žezlo je dal — en narod — trije mučeniki. Ti v zarji razkošni si žezlo sprejel, da v zarji — ljubezni podložnih, in narod trpin je Trpina objel ž njim družil se v smotrih je složnih. ^Proslavlja Te danes za rojstni Tvoj dan, in pesmi veselo prepeva, Tvoj narod, pozdravlja Te, narod močan, in čute srca razodeva. A Ti? Kot prerojen pred nami stojiš, Ti deblo nam lipe cveteče; in narod svoj, starček, Ti blagosloviš — to detece svoje ljubeče. ozemlju, zasedenem od Italijanov, in sicer tako dosledno, da raje odreče podpis pogodbi, kakor da bi ž njo sprejela, da se od nas proti njihovi lastni volji odcepi najmilejše in najzavednejše brate v Primorju. h), Plebiscitu v slovenskem ozemlju na Koroškem, h kateremu mora spadati tudi Celovec, če se noče uničiti tega starodavnega mesta in koroških Slovencev gospodarsko, se ne more pritrditi, ako se pod enakimi pogoji ne dovoli našim bratom pod laško okupacijo in dokler se vzdržuje krivična rešitev v beljaškem okrožju, ki spada etnično in gospodarsko k nam in ga vsled tega zahtevamo za našo kraljevino; II. V ekonomičnem oziru poživlja osrednjo vlado, da odločno ugovarja, da prevzamemo razen predvojnih državnih posojil, ki so Že v rokah naših državljanov,, kakršnakoli bremena, zlasti avstrijske in ogrske dolgove, ki so se le v najmanjši mieri uporabljali za investicije v naših deželah. Zahtevamo, da Nemčija, Nemška Avstrija, Madžari, Bolgari' in Turki poravnajo Srbiji, ki je tolik > štorija za antantno zmago, vse vojne škode in stroške vseh vrst. Miru, ki bi nas gospodars ,o uničil, naša vlada ne sme podpisati. Resolucija radi valute zahteva od centralne vlade, da čim preje končno reši valutiio vprdšanje, da preneha sedanje negotovo stanje, ki najbolj ovira, da se naše gospodarstvo ne more konsolidirati. Ustanovitev devizne centrale pozdravljamo. Za iz-menjanje krone za novo enoto se izrekamo samo pod tem pogojem, ako je absolutno zagotovljeno, da padejo • v proporcu menjalnega kurza vse cene zlasti pa cene življenskih potrebščin. Za regulacijo naše valute naj se ustanovi dobro fundirana narodna banka, ki mora stati pod kontrolo vlade in v katere ravnateljstvu morajo biti zastopani tudi reprezentanti gospodarskih činiteljev. vseh pokrajin države. Predno narodna banka ni ustanovljena, naj se naša sedanja krona tako zaznamuje, da je nadaljnji uvoz nekolkova iih kron iz inozemstva nemogoč,- Resolucija radi carine zahteva od centralne vlade, naj čim preje uredj carinsko vprašanje. Srbski avtonomni tarif je za naše'razmete neprikladen in povzroča našemu- gospodarstvu'velikansko škodo. Zato ga je treba spremeniti na sledeči način: I. Vsi predmeti, ki nam služijo kot sirofine in kot produktivna sredstva za našo industrijo, katerih pa sami ne produciramo/ morajo biti carine prosti. Če že moramo imeti pri teh predmetih kako carino, naj / bo carinska postavka čim nižja. V to kategorijo spadajo mazila za stroje, eksplozivne snovi, različni stroji v produktivne svrhe, barve, kemični pripomočki z.i industrijo, predmeti, ki spadajo v elektrotehniko, medeni predmeti, katerih sami ne produciramo itd. II. Konsumni predmeti, ki jih rabimo za vsakdanjo potrebo, a jih sami ne produciranjo v zadostni meri, naj se uvažajo brez carine. V to kategorijo spadajo: obleka, perilo, tekstilno blago, tzvzemši fino in luksurijozno blago, vžigalice, petrolej, sladkor, sol, riž, olje itd. Z& one predmete, za katere se plača konsumni davek, naj se pobira carina, namesto teg* davka v visokosti konšumnega davka. III. Za luksurijozno blago in za blago, ki ga sami v zadostni meri izdelujemo, naj se predpiše čim višja carina. Resolucija glede uvoza Iz izvoza zahteva, da se uvoz in izvoz uredi P° praktičnih potrebah države z oziroip na našo produkcijo in valuto. P »slovanje tozadevnih uradov naj se vrši naglo in vsakega izkoriščanja potom koruptnih elementov prosto. Pri tem naj sc ozira poleg producentov predvsem na legitivno domačo trgovino katero treba ščititi proti tihotapatvu in prpti venžaikom, ki naj sc Mariih, cine 12. iuljiajigig._______________________________________MacifrorsHI defovec_________________________________________________________Stran 3. jih začne preganjati na najbolj drakonični tl 3.C Lli * Resolucija glede prometa zahteva, da se spravijo v a dosedanja prometna sredstva: ceste, železnice, brzojavi in telefoni v tak stan, da se bo promet lahko neovirano vršil. Železniški vozovi naj se nemudoma popravijo. Železniški tarifi naj se znižajo. Naša država pa potrebuje za svojo konsolidacijo in za svoj razvoj še novih prometnih sredstev. V ta namen naj se takoj začne izdelavah obširen program za gradnjo novih prometnih sredstev. Najveojo pozornost je posvečati trgovski plavbi po morju ir' rekah. V to svrho je takoj ustanoviti poseben državni urad. Resolucija proti Židom. Z ozirom na to, da se v zadnjem času v naši državi čim dalje bolj naseljujejo Židje, ki skušajo dobiti v roke pod svojim ali tujim narodno-zvenečim imenom vso trgovino in industrijo, zahtevamo od vlade, da posveča židovskemu sistematičnemu naseljevanju največjo pozornost ter ga z vsemi dopustnimi sredstvi otežuje, oziroma onemogočuje. Odločno protestiramo proti temu, da bi se židovskim trgovcem in špekulantom, ki iščejo dovoljen za izvoznice in uvoznice, ali kakih drugih koncesij, dajale katerekoli predpravice ali olajšave. Resolucija glede agrarne reforme zahteva od svojih poslancev, da zastavijo vse sile, da se agrarna reforma nemudoma in po demokratičnih načelih izvede in veleposestva razdele med one, ki nimajo zemlje, oziroma podržavijo. Primerna veleposestva v Slavoniji naj se porabijo za vzorne kmetijske šole. Resolucija glede uradniških plač smatra, da je pošteno plačano uradništvo predpogoj zdrave uprave. Vsled tega stoji na stališču, da sedanje začasne uredbe niso zadostne, temveč je treba urediti prejemke uradništva enkrat za vselej tako, da ne bo obstoj tega tako važnega stanu odvisen od trenotnih draginjskih kriz. Uradnikom naj se takoj zopet priznajo prejšnje olajšave na železnicah. Vpelje naj se zanje bolniško zavarovanje. * Priznava se našemu uradništvu njegove zasluge v najtežjem času ter naglaša njegovo zvestobo in nepodkupljivost. Opozarjamo, da je dobro uradništvo za celo državo največje važnosti in zahtevamo vsled tega, da se vsaka podkupljivost in nezvestoba kaznuje kot najhujše hudodelstvo zoper državo. Resolucija glede obrtnega stanu. I. Z ozirom na to, da ima na slovenskem ozemlju še cela vrsta tujerodnih obrtnikov obrtne koncesije in obrtne liste, zlasti za zidarsko, tesarsko, dimnikarsko, kamnoseško in zobotehui-ško obrt in z ozirom na to, da naše slovenske obrtnike preganjajo iz drugih neslovenskih mest, naj J DS takoj posreduje pri deželni viadi za Slovenijo, da ta nemudoma odredi revizijo ob.t-nih koncesij in izdajo obrtnih listov in pri ponovni prošnji tujerodnih obrtnikov vsako koncesijo in izdajo obrtnih listov odreče. Na vsak način naj se odvzame obrtni list tujim državljanom. H. Ustanove naj se obrtni sveti pri obrtni oblasti druge stopnje in obrtni svet vrhovnega obrtnega oblastva, kak»r tudi državni obrtni svet za državo SHS po vzorcu ministrstva za trgovino in obrt bivše Avstrije. (Dalje prih). RPolitičen pregled. Ri ....................1------------------k A ! Romu rija ne bo podpisala miru z Avstrijo? LDU A r a d, 7 julija. (RDU-Dacia.) Na svojem potovanju v Bukarešto je izjavil romunski ministrski predsednik Bratianu, da Romunija ne bo podpisala mirovne pogodbe z Avstrijo in da je svet četvorice z enim svojih zadnjih odlokov prisodil vso Basarabijo Romuniji. Dejal je tudi, da se romanske čete ne bodo umaknile z bregov reke Tise, ker zavezniki ne morejo izsiliti od Madžarske nobenih jamstev zato, da se madžarski napadi ne bodo več ponovili. Končno je Bratianu pripomnil, da je Francija z vsemi svojimi močmi podpirala težnje Romunov, da pa pri konferenci vseeno ni popolnoma prodrla, ker sta Anglija in Amerika odločno na strani srbskih zahtev. Ljeninova rdeča vojska. LDU. Bukarešta, 8. julija. (ČTU-PDU.-Dacia.) General Ščerbačev, odposlanec generala Denjikina. je v pogovoru s sotrudnikom romunskega dopisnega urada Dacije izjavil, da rdeča armada, na katero se opirata Ljeniu in Trockij, sestoja po večini iz nemških vojnih ujetnikov. Njen poveljnik je general Biiicher. Poleg tega ima rdeča garda še 75.000 Kitajcev, 50.000 mad-i žarskih vojnih ujetnikov in 25.000 Turkov, ki jih je organiziral Enver paša. LDU. Stockholm, 8. julija. (ČTU.) „Ruskaja Žizn" poroča iz Helsingforsa: Oseba, ki je v stalnih stikih z Ljeninom, pravi, da Ljenin sedaj uvideva, da ne more prodreti s svojimi idejami, ki potrebujejo popolne izpre-membe. Ljenin je celo pripravljen denacionalizirati industrijo, dvigniti kapitalizem in sklicati konstituanto, nakar hoče odstopiti. Trockij pobija do skrajnosti Ljeninovo stališče. Krvavi izgredi v Florenci. Milan, 8. julija. V Florenci je prišlo dne 6. julija do krvavih izgredov. V ulici Dei Neri je demon-strujoča množica napadla eskadron konjenice ter jo obmetavala s kamni. Na vojake so stre-ijali tudi z revolverji. Vojaštvo je oddalo več salv. Ranjenih je bilo več oseb. Karabinjeri so aretirali okrog tisoč oseb. V vseh glavnih ulicah, zlasti pa v okraju St. Ferdinando, so vojaki namestili strojnice. <(Avanti" poroča, da je bilo pri spopadu množice z vojaštvom 80 ranjenih in eden mrtev. Nemiri in izgredi v Italiji. — Vojaška zarota. Milan, 8. julija. Generalna komisija laških delavcev^se je posvetovala dne 7. julija v Rimu o položaju ter sklepala o predlogu D Aragone. Ker se ljudske mase vsled neskladnosti med cenami in plačami vedno bolj razburjajo, poživlja predlog, da se nnj ljudstvo ne vdaja iluzijam in da naj ne moti akcije za mirno izboljšanje razmer. Sedanja draginja ima svoj izvor V kapitalizmu ter more izginiti šele, če se kapitalizem odstrani, draginja je nadalje tudi posledica vojne. Generalna komisija napada vlado zaradi njenega nastopa ter hvali organizacije zaradi njih smotrenega delovanja Od vlade zahteva, da uvede za vso državo enotne cene za vso domačo produkcijo na podlagi produkcijskih stroškov, da uvede energične rekvizicije vsakovrstnega blaga in da pospeši produkcijo, če treba z energičnim pritiskom, zlasti napram poljedelcem. Generalna komisija odklanja vsako skupno delo z meščanskimi strankami ter zahteva popolno amnestijo. Prišlo je do prave bitke s karabinjeri ter je bilo na strani proletarijata mnogq ranjenih; štirje demonstranti so bili ubiti. — Tudi v Genovi in Neaplju je prišlo do hudih spopadov. Neapoljski iupan socijalist Labriola je odredil, da se morajo cene živil, blaga, čevljev, perila, zdravil nemudoma znižati za 50 odstotkov. V Turinu je ljudstvo navalilo na prodajalne. V Benetkah in v Bologni so izbruhnile stavke. Milan se je zopet nekoliko pomiril. V laški armadi se vrši močna agitacija. Ravnokar se poroča, da so včeraj ponoči odkrili v Rimu zaroto. Kolovodje so bili aretirani, vsled česar se je zarota ponesrečila. Aretiranih je bilo 7 častnikov in 92 vojakov. Kolikor je spoznati iz poročil, je bila zarota naperjena proti vladi ter so nameravali zarotniki proglasiti vojaško diktaturo. Med železničarji močno stavkarsko gibanje. Kraljevski locum tenens v Genovi, vojvoda genovski, je bil odstavljen od svojega mesta, katero je zavzemal za časa vojne kot kraljevi delegat, jutri, dne 9. julija se sestane parlament. Vložila se bo interpelacija glede pripadnosti Reke. R Dnevne novice. R ............ .------------;..Xa Pomagajte invalidom. V zmislu oklica štabnega načelnika vojvode Živojina Mišiča se zbirajo na Petrov dan prispevki za vojne in-. valide celega kraljestva. Vsak državljan in državljanka naj daruje ta dan po svojih močeh za one nesrečnike, ki so žrtvovali svoje zdravje za svobodno Jugoslavijo. Ker se ne bo pobiralo od hiše do hiše, naj obišče vsakdo koncert vojaške godbe ter daruje po svojih močeh. Vojaški koncerti v proslavo Petrovega dne. V proslavo Petrovega dne 12. t. m. priredi tukajšnja vojaška godba v mestnem parku dva promenadna koncerta in sicer od 11. do pol 1. ure in pa od pol 19 do 20. ure. Vsakokratna vstopnina znaša 1 krono. Ker so dohodki namenjeni za ndle invalide, upamo, da se bo mariborsko občinstvo v obilnem številu odzvalo temu vabilu Iz srednješolske službe. H včeraj objavljenim imenovanjem je še dostaviti, da sta tudi namestna učitelja na državni gimnaziji v Mariboru Ivan Favai ter Josip Pirnat pravim učiteljem v IX. čin. razredu na dozdajnih službenih mestih. Petrov dan na Uršuli. Slovenski planinci posvetijer svoj izlet na Uršulo v primerno slavje Petrovega dne, en oddelek izletnikov gre — kakor že objavljeno, preko Gu-štajna, kjer spotoma obiščejo tudi Malgajev grob, drugi del gre skozi Slov. Gradec. Odhod v soboto s pop. vlakom. Za potne izkaznice je skrbljeno. Nova železnica v Medžimurju. G Lajt-man je predlagal, da se spoji Ljutomer preko severnega Medžiinurja z murskim Kraljevcem, da se pospeši izvoz medžimurskega blaga na Štajersko ter drugam. S tem bi dobilo 30.000 Medžimurcev svojo lokalno progo. Državno nadzorstvo. Posebno nadzorstvo in sekvester je odrejen nad vso imovino društva »Siiddsterr. Turngau« (pod imenom »Deutscher Turnverein«), Za sekvestra je imenovan Ludovik Kranjc, Ljubljana. Ravnatako vsa imovina in podjetja društva »Touristenverein* s sedežem na Dunaju. Sekvester je Makso Hrovatin, tiskar-nar v Ljubljani. Istotako »Deutsch-evangelischer Bund« z vsemi nepremičninami, premičninami in pritiklinami v Sloveniji. Sekvester je dr. Fran Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru. Nadalje društvo »Naturfreunde* s sedežem na Dunaju, sekvester je Makso Hrovatin, tiskarnar v Ljubljani. Koncert Druzovič-Brezovšek. V torek dne 22. t. ra. priredita gospa Liudmila Druzo-vičeva in operni kapelnik Ivan Brezovšek iz Ljubljane v veliki dvorani „Narodnega doma" koncert. Gospa Druzovičeva je učenka bivše dunajske operne pevke Leclairjeve, ter graškega opernega pevca J. Jessena. Z uspehom je že opetovano nastopila v čitalniških koncertih. Pela bode tokrat skladbe slovenskih, čeških, hrvat-skih in srbskih skladateljev, kakor tudi francoskih mojstrov opere, Thomasa in ,Gounoda. Gospod Ivan Brezovšek, bivši operni kapelnik v Metzu in Maunheimu, je sedaj operni kapelnik v Ljubljani, kjer si je takoj pri svojem prvem nastopu pridobil burno priznanje občinstva. Kot pianist je že v mladih letih nastopal v Švici, na Norveškem i. dr. ter marca meseca t. 1. v Ljubljani. Proizvajal bode med drugimi skladbe Poljaka Oterpine ter Rua Rachmaninova. Koncert bode torej poskušal pospešovati stik z drugo umetnost slovansko, kakor tudi francosko glasbo,- Natančneji spored se priobči. Koncert , so bo ponavljal v Ptuju, v Rogaški Slatini ter v Ljutomeru. Usoda tržaških Slovencev. »Straža« je poročala, da so v Trstu Italijani okoli 30 Slovencev obesili ter zažgali »Narodni dom«. Ljubljanski dopisni urad odločno zanika to vest. »Slovenski Narod« trdi nadalje, da baje tudi ni resnična vest o srnrtj dr. Tume« Stran 4 ■ jV> »riaorsk« tlcia v M.viUffii, a.ne 12 juliji 191‘J Ogrski komunisti podkupujejo straže na meji „Grazer Volksblatt" piše: Govori se, da je meja proti Ogrski zdaj bolj zastražena, da se prepreči nadaljno uhajanje bolševističnih emisarjev, ki delajo s svojim denarjem pri nas komuništično gonjo. Vendar se tupatam posreči posameznim in tudi osebam v večjem številu, da pridejo navzlic vsem varnostnim odredbam čez mejo. Posreči se jim s ponarejenimi potnimi listi ali pa na tihotapsk način. Za nemško-avstrijske potne liste z ogrsko klavzulo ali za ogrske potne liste s ponarejenim vizumom nemškoavstrijskega poslanika plačujejo v Budimpešti vsote od 1000 do 10.000 kron in še Več Kikor poroča „Neue Freie Presse", se žal tudi dogaja, da ‘ prihajajo neopravičeni na regularnem potu iz 0\_________ Mm vesti. N (Posebna telefonska in brzo/auna poročila .Mariborskemu delavcu"). Nemška narodna skupščina sprejela mirovno pogodbo. W e i m a r, 9. julija. V današnji seji narodne skupščine je bil zakonski načrt o odobritvi mirovne pogodbe v poimensken glasovanju sprejet z 208 proti 115 glasovi. Francosko-italijanski spor. . Pariz, 9. julija. Diplomatsko napetje med Francijo in Italijo se sme smatrati kot resno. Tittoni je pred svojim odhodom sporočil svetu petorice, da je potrebno, urediti Reško vprašanje po želji Italije, in sicer brezpogojno in čim preje, da ne pride do krize. Lyon, 9. julija. (Brezžično). V svrho preiskave reških dogodkov je najvišji svet aliirancev postavil posebno komisijo, ki bo šla takoj v Reko. Komisija obstoji iz enega francoskega, italijanskega, angleškega in ame-rikanskega generala. Lyon, 9. julija. (Brezžično). Francosko mornariško ministrstvo je ukazalo, naj se mobilizira brodovje. Pod poveljstvom pod-admirala Le Bona bodo vpostavili 2 eskadri, obstoječi vsaka iz 6 bojnih ladij in 4 manjših eskader ter torpednih rušilcev, kakor tudi skupino, obstoječo iz ene bojne ladje in ene križarke. Število ladij bo znašalo 39. Pariz, 9. julija. Tittoni je hipoma zaradi nemirov v Italiji odpotoval iz Pariza. V en-tentnih krogih vlada zaradi dogodkov v Italiji precejšna zmeda, jasno je, da je vsled teh okolnosti otežkočena tudi izgotovitev mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Nerešena vprašanja med Nemško Avstrijo in Italijo za zdaj še ne nameravajo rešiti. V pariških političnih krogih govore, da so se v srednji Italiji ustanovili sovjeti. Padec vlade Nitti je pred durmi. Lyon, 9. julija. (Brezžično). »Gazette del Popolo« prinaša o Tittoniju sledeče poročilo svojega pariškega poročevalca: Tittoni je mirovni konferenci, sporočil, da se bo pred zaključkom reške zadeve vsekakor še posvetoval z voditelii italjanskih strank, ker žeii njihovega soglasa, sicer da se bo odpovedal svoje misije. Če bo temelj za pogajanja z voditelji strank pravi, bo reSka zadeva v par dneh rešena. Anarhističen komplot v Rimu. L u g a n o, 10. julija. Po oficijemem poročilu se je rimski policiji posrečilo, preprečiti anarhističen komplot. Anarhisti so nameravali mesto z ročnimi granatami presenetiti ter zbuniti. „Avanti" trdi, da so komplot povzročili nacionalisti, ki so hoteli napasti viado t r jo nadomestiti z nacionalistično v ado. Vojaške oblasti so dozdaj aretirale 7 častnikov in 92 mož, ker so na sumu, pa so hoteli izvišiti puč. Reški spor. Pariz, 10 julija. Reška preiskovalna komisija je odpotovala v Reko. Svet petorice je sklenil, znatno zi ižati italijansko garnizijo v Reki, ki znaša sedaj 30.000 mož. Vprašanje odškodnine za nas ugodno rešeno. m B e o g r a d, 10. julija, javljajo, da je vprašanje vojnih, odškodnin rešeno v našem zmislu Naši ministri, med njimi dr. Kramer so v torek odpotovali iz Pariza. Francoska zbornica proti Vatikanu. C uri h, 10. julija 1919. Konzervativne »Neue Ziiricher Nachrichten« poročajo, da je imel v pariški zbornici poslanec jan Bon oster govor proti papežu in jpzuit:zmu. Meti drugim je rekel: Rim je napravil v svetovni vojni fiasko, vsled česar niso določili koi sedež zveze narodov vatikanskega hriba, marveč Genf. Skozi pet let so zastonj čakali na papežev glas, od katerega so upali, da bo prvi nastopil proti vojni (živahno odobravanje). Vojno je sklenila jezuitska stranka na dunajskem dvoru. Pij X., kardinal Ferrara in Rampolla so na tajnistven način umrli. Poslanec Bon je dal razumeti, da so postali žrtve jezuitizma, ker je Pij X. pisal cesarju Francu Jožefu I. pismo, naj prepreči vojno. Novi škofje v Alzaciji so škofje Clemenceaua in ne paoeževi. Bon je svaril, da bi se sklenil nov konko;dat in je med živahnim odobravanjem trdil da bi to povzročilo novo meščansko vojno v Franciji. Poskuse poslanca de Monziesa, da bi protestiral proti tem napadom Bonovim, je večina j>revpila. Vojna proti komunistični Ogrski. Pariz, 10. julija. Svet petorice se je posvetoval o vojaških odredbah, ki naj se ukrenejo proti vladi Bde Kuna. Čehoslovaki, Romunci in Jugoslovani bodo dobili dovoljenje, pričeti z vojno proti sovjetski Ogrski Smatrajo, da bo 200 000 mož zadoščalo, da se vojna hitro konča. Francoska armada proti Ogrski. Beograd, 10. julija. Najvišja komanda »franco ka armada za Ogrsko« Se je prestavila v Kikindo na Južnem Ogrskem. General Franchet d’Espernay je izjavil v Aradu, da morajo biti Sete pripravljene, da dajo zadnji sunek ogrskemu boljševizem % Nemiri v Italiji. L u g a n o, 10. julija. V Rimu, posebno v zunanjih okrajih, je prišlo včeraj opoldne do številnih opustošenj in plenitev. Blizu Neapolja je množica napadla tovorni vlak ter ga izropala. Iz Palerma poročajo, da so tam v soboto razglasili generalno stavko. Prišlo je do hudih spopadov s četami. 10 stavkarjev je bilo težko ranjenih, več sto pa aretiranih. Italijani nameravajo napasti. Pariz, 10. julija 1919. Tu se govori, da nameravajo Italijani napasti Jugoslovane in Francoze v Reki. Nadzorovalne komisije za Nemčijo. Newyork, 10. julija. Nadzorovalne komisije za izvedbo vojaških pogojev mirovne pogodbe so določene. Glavni stan komisije bo v Berolinu. Številne podkomisije — govori so o 200 — bodo imele sedež v različnih mestih Nemčija Severne meje Jugoslavije proti Ogrski. Newyork, 10.- julija 1919. Pariška poročila pravijo., da je svet petorice odločil, da se •neje Jugoslavije proti bivši Ogrski precej proti severu pomaknejo Da se to izvede, bodo postavljene posebne nadzorovalne komisije. Vojaški pogoji mirovne pogodbe so bili določeni. Francija in Italija. Bern, 10. julija 1919. Švicarska brzojavna agentura poroča iz Milana: V zbornici je vzbudila vznemirjenje interpelacija Turattija, ki se nanaša na delovanje nekega tujega poslaništva v Rimu. »Avanti« pravi, da je to francosko poslaništvo-„Corriere d^lla sera" poroča, da se obtožba n maša na nekak dozdeven komplot, ki je hptel vreči sedanjo vlado. Temu kom plotu so pnpa-lali, kakor poroča agentura, Luzzati, Salandra, Codacci, Pisanelli, Reimondi in drugi poslanci. ,Avanti“ 'poroča, da je imel f.ancoski poslanik Barre e zaradi tega enourni pogovor z min. jredsednikom NiUijem. Šolskega slugo sprejme krajni šolski svet Studenci pri Mariboru n sicer s 1. septembrom 1919. Sluga ima prosto stanovanje in kurjavo ter sedaj mesečne plače 130 K* Želi se zakonski par. Mizarstva ali zidarstva vest imajo prednost. Prošnje do 31. julija 1919 na krajni „olski svet Studenci pri Mariboru. bremu ,\ greb. Pi Maribor. izvršuje vsa betonska dela in azbest tlak. MARIBOR Tovarniška ulica št. 17 Josip Rosenberg umetni mlin. Trgovina z žitom, usnjem in kožami Maribor. ir Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) spre j ema vloge na knj ižice inv tekočem računu ter jih obrestuje po3°/0 brez odpovedi ter 1 po 31/* °/0 proti trimesečni odpovedi.* Posojila daje na menice in proti zavarovanju na posestva. EJskontira trgovske menice ter otvarja uredite v tekočem računu trgovcem in obrtnikom. Lastno premoženj e nad K 600.000. Stanj e vlog nad K 15,000.000. Osemintrideseto upravno leto. ANDREJ HAM Čevlj. tvornica Maribor, Vetrinjska ulica 13. Prodaja vseh vrst čevljev na debelo I Naročila se točno izvršijo / Prt naročilih čez 12 parov je 10% popusta. Pošilja se po povzetju. Sprejme se tudi več Čevljarskih pomočnikov, i plače zelo ugodne. M W fl Specijaliteta: ILU »Zlatorog**. Jedrnato, toaletno različne vrste, za britje. Kristalna soda in milni prašek po najnižjih dnevnih cenah! Prva Mariborska tovarna mila1 (preje C. Bros) Marihor de^e,° v tovarni: Klavni?ka ulica 23 KJly Na drubno v prodajalni: Glavni trg 15. Mftrlbcr, dn«v 12. julija 1915. Mariborski delaeee. Pž»ior! Pozor! do Biči iz usnja............... jermenje za cepe............ goži za cepe................ kose 70—100 cm dolge a K 12' brusni kamni a .................. srpi a K 5.50, 6‘— ....... glavni robci lepo pisani a - . . . košare za sadje pošiljat za 5 klg >i 8 „ moške predpasnike.................. ženske predpasnike................. K 12'— do...................... oxford srajce K 38— do ... • plavotisk, cefiri, oxfordi, platno belo, klot, črni batisti. Raspošilja po celem kraljestvu. Kom. skladišče Alojzij Gniušek, Maribor 2'50 2'50 2‘50 16 — 2’50 6‘50 16 — 5 — 6 — 6 — 4’— 16.— 45 — Glavni trg 6. Trgovci znaten popust. Bučno olje Schichtovo milo Krušno moko Polenta moko PSenične otrobe Žveplo za vinograde Kava v vse po najnižji ceni 10—'9 1. Sirk, Maribor Delavce ali delavke n^AC2^/^/^AVA7AVAVA\Z^A7/^A\AVA7/G § * | ^ Prva slovenska kavarna v Ma- ^ ^ riboru: g\za izdelovanje štepanfh odej proti do- k _ n a itx ^ bremu .plačilu iščejo se takoj za Za- | kilami ..Central gi&^iasniia:Kavarna,centr^ j G0sp0ska5unccrk 21 V za,ogi .Tišine zadruge-v Mariboru j^je izišla brošura Shajališče vseh Jugoslovanov! PijaJa izborna! gi Iti(rnQln\r!inclra tn 11 tonika S Sladoled! Postrežba to£na! g > J UgUblU VdnbKd mUCenlKd i Zrinski in Frankopan" Spisal Matija P i r c, profesor v Mariboru. Brošura stane 1 — K, s poštnino 1*05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% popusta. □7AVAVZ^A\/A7AV/^A7AVZ^Z^A7AV/^7A7A\D c ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Rabim večje število Glavni trg. izvežbanih drvarjev pri ugodnih rekordnih plačilih. Oglas pri drvarskem mojstru g. Jožefu G or-j j a n c v Rušah. 3-2 line. moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju mirenska »Čevljarska zadruga” V Vrbovcu pri Mozirju. Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. 5—2 Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otroške čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreje! Pri večjem odjemu primeren popust! Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom*. Zmerne cene! Zahtevajte cenike! t S ■I m s 8 Franc Ogrizek agentura in komisija uvoz in izvoz v inozemstvo Maribor Vitrinjska ulica št. 17. n s S n ! © □ <5 t> | c=©=i || ajcn ||i|| £=©=□ |ji| i=®=] [|ij c=gc=> || c=@=i 4 Soboto dne 12. do 18. julija: -OP——ogr- Henica Porten! Henica Porten! Na poskušnji Veseloigra v 4 dejanjih. v glavni ulogi: Henica Porten. 3