SLOVENSKI TEDNIK
Leto - Año V. No. 220
"Fifi SEMATOAISI© ESI,OVEN©»
Cena 10 cent.
Uredništvo in npra vništvo
Calle AÑASCO 2322 — U. T.. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
j Buenos Aires, 25■ augusta 1933 i
Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— Iiist izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno
o	I
S3	3
¡3	®
o	*<"
u	<1
FRANQUEO PAGADO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Tihomeri Milisavljevic.
PISMO Z BOLGARSKE MEJE
Caribrod, v začetku julija. ¡ vetna z narodnim edinstvom
Kdor stalno živi na jugoslo-vensko-bolgarski meji, se mofa vsak dan bolj čuditi, da je toed obema bratskima narodoma sploh mogoča politična meja. Kogar še ni popolnoma okužil politični fanatizem, Hora zavzet ugotavljati, da favno na tem ozemlju ni niti Najmanjšega pametnega razloga za strogo državno razmejitev. Kaj neki loči Bolgare od Jugoslovanov? Jezik, tradicija, vera? Nič, popolnoma nič. Ljudstvo z ene ali druge strani meje se v ničemer ne loči, umetne meje je postavil le znani princip velesil : divide et impera. Balkanski narodi so bili vselej le i-grača in žrtve velikih držav, ki so, ustrezajoč svojim vsakokratnim političnim interesom, čisto po svoji volji vpre-gale te narode v svoj voz, kakor da bi šlo samo za vagone, «a katere je pač vseeno, kateremu parnemu stroju se pri-klopijo in v katero smer bodo tekli.
Danes pa se na obeh straneh meje že sprašujejo domoljubi: Doklej bo trajalo še to sramotno stanje, doklej bo služil balkanski Slovan le za Priprego tujim prizadevanjem in načrtom. Vsem tem treznomislečim ljudem je jas-m>, da je bilo mržnje in krvi več ko dovolj in da je čas kreniti z izhojenih krvavih Potov na cesto bratskega sporazuma in medsebojnega sodelovanja, ki ju narekuje hirava pamet.
Geslo "Balkan balkanskim Narodom" pridobiva vedno vee razumevanja in bila je Kelo pametna taktična poteza.
^ bolgarskem Sobranju je neki ugledni politik, čigar ideo-'°gija še danes obvladuje bolgarsko javnost, izrekel znamenite besede: "Nisem niti kfb, niti Bolgar, marveč Ju-Sosloven". V teh dveh gaslih zapopadena jugoslovenska Hlnteza, ki je popolnoma isto-
slovanskega juga.
Stari bolgarski politiki na žalost niso sledili temu zlatemu geslu, marveč so se dali voditi Koburžanu, ki je vodil samo svojo osebno politiko in je Bolgarsko popolnoma podredil zunanji politiki Avstrije in Nemčije. Da ni bilo tega tujca na bolgarskem prestolu, ki je pokvaril in dal vzgojiti v protislovanskem duhu vse mlajše pokol en je njegove dobe, bi ne bilo prišlo do bratomorne vojne med Srbijo in Bolgarijo, bi si bolgarski narod ne bil nakopal vnebovpijoče sramote, da je vzdignil oboroženo roko proti svoji osvoboditeljici Rusiji in v svetovni vojni bi bolgarski narod ne bil stal ramo ob rami z Nemci in Madžari, ve-kovečnimi sovražniki slovan-stva. Zato je Bolgarijo doletela enaka usoda in tedanjo bolgarsko vlado zadeva vsa krivda, da je toliko že osvobojenega slovanskega ozemlja zopet padlo pod tujo oblast in je Bolgarija kot edina slovanska država izšla iz svetovne vojne »poražena.
Komu je bilo potrebno, da se je razrušila balkanska zveza, ltoje prvi zamah je stri petstoletno turško gospostvo? Komu je bilo potrebno, da se uniči plodonosna sloga balkanskih narodov? Danes je gotovo že vsakdo uverjen, da je bolgarski narod na tem u-sodnem potu vodil tujec, ki je tudi na prestolu deloval samo v nemško in madžarsko korist. Zato je čas, da Bolgari uvidijo, kako zelo so bili izigrani v škodo svoji in obče-slovanski stvari.
Interes bolgarskega naroda ne leži na romanjih v Rim, Berlin ali Budimpešto, marveč kaže v popolnoma drug pravec. Predsednik bolgarske vlade Mušanov, še zaslepljeno tava v izvoženih starih potih, ki so prinesli njegovemu narodu toliko zla in nesreče. Vendar tudi ta državnik ne more tajiti dejstva, da se jugoslovenska plemena od Tri-
glava do Črnega morja zavedajo, da je njihova življen-ska korist v sporazumu in tesnem medsebojnem zbližan ju.
Morda bo preteklo še mnogo časa, toda o čemer narod po svoji ogromni večini sanja in po čemer stremi,, to se bo z nedvomno gotovostjo tudi uresničilo. Zgodovina nam dokazuje, da osebe in njihove ideje umirajo, da pa narodi žive večno in da njihova stremljenja prej ali slej zmagovito prodro. Politik, ki bi hotel ustaviti ta razvoj, je po-
i doben onemu detetu iz ameri-j ške bajke, ki je hotelo ugas-| niti jutranjo zarjo in vzhaja-¡ joče solnce.
Ako je v dušah današnjih bolgarskih vladnih mož res-j nično vzklila misel zbližanja in bratskega sporazuma in j ako so pripravljeni zapustiti I svoj o dosedanjo pot, v politi, j bodo našli na naši strani odprta srca, odprte roke in pol-j no razumevanje. Mi Jugoslo-, veni smo za iskreno zbližanje. ' ki naj bolgarski narod usmeri v slovanski pravec. ■
PODONAVSKE BI&ŽAVE
Podonavske države niso danes nič drugega, kot kolonije močnejših držav. Gospodarsko so popolnoma od njih odvisne, več ali manj tudi politično.
Mussolini se zaveda, da je s podpiranjem Hitlerja predaleč zašel, zato skuša zdaj popraviti s tem, da se dela prijatelja Francije, ki je znana nasprotnica Nemčije. Sestri, Italija in Francija, ni lepo da se kregata, piše, kot na komando italijansko časopisje. Mussolini si je pač točno izračunil, da mu prijateljstvo Francije lahko več koristi kakor prijateljstvo Nemčije.
Francija ima pri podonavskih državah danes največ kredita, to se pravi, da pri njih največ zasluži. Tudi po-donovske države imajo do Francije največ zaupanja. Francija je pač, da govorimo, kupčijsko, kot je treba to stvar predvsem razumeti, staro trgovsko podjetje, do-čim je v Italji posebno pa v Nemčiji vse narobe in človek res nemore imeti pravega zaupanja.
Mussolini se zadnje čase mnogo prizadeva, da bi poleg Madžarske še Avstrijo, kor likor mogoče priklenil nase. Napravil je načrt, ki bi zaenkrat le gospodarsko vezal obe državi. Povabil je oba predsednika Avstrijskega in Madžarskega v Rim, naj prideta se prepričat, kako bi ta reč izgledala. Seveda ne smemo pozabiti, da je pri vsem tem mišljena tudi restavracija Habsburžanov.
Mnogo upliva je imela Mu-ssolinijeva politika tudi na Bolgarskem in Albaniji. Zadnje čase pa se mu te dve va-zalnici nekam slabo obnašata. Albanija že kar očitno kaže fige Mussoliniju, posebno odkar je kralj Zogu na bolniški postelji. Tudi na Bolgarskem imajo že Francozi prste vmes, ker francoski frank ima menda večjo vrednost kakor italijanska lira.
Medtem, ko je Mussolini uzbujal imperialistične težnje, ter na to pot privedel tudi Nemčijo, so praktični Francozi osvajali svetovni trg in, ko bi organizirani fašistični velesili, Nemčija in Italija, imeli začeti pohod z ognjem in mečem, je Francija preko Male antante, ponudila prijateljsko roko Rusiji. Rusija, nepričakovano, roke ni odklonila in Mussolini bi se kmalu od jeze razpenčil, vse njegove imperjalistične sanje so. se kar čez noč raz-bljinile v nič. Ni kazalo drugega kot udati se v božjo voljo.
Mussolini je sedel za mizo in napravil krasen načrt, se razume, po njegovem impe-rjalističnem sistemu. Ta načrt je znani mirovni pakt štirih. Podonavske države, posebno, mala antanta, je kar od jeze zacepetala z nogami, ko je videla kako je kanijo opehariti. Francija, je tolažila, da ne bo tako hudo, vendar, mala antanta, ni preveč zaupljiva, kar se da sklpevati s tega, da se je približala svoji največji sovražnici Rusiji. Slovanske države, Jugoslavi-
ja, češkoslovaška in Poljska so s tem mnogo reskirale. To zbližanje ne more biti tako nedolžno, ko naprimer Francosko in Rusko ali pa Špansko in Rusko, ker pride samo-obsebi tudi plemensko zbližanje. Slovani pa so znani kot zadružni ljudje, ki se radi brati jo.. .
Taktika Rusije, glede svetovne politike se je popolnoma preokrenila.
Politično in gospodarsko ozračje Evrope je danes tako neznosljivo, da more priti do sprememb, ali pa bo vse skupaj vrag vzel. Kapitalistični interesi se tako krčevito križajo in grizejo, da kar smrdi po krvi in smodniku. Je naravno da ljudje pri vsem tem tem trpijo, in molčijo zastraženi od bajonetov. Vsaka sila pa pride enkrat do vrhunca in prišla bo tudi ta. Predno ljudstvo dobesedno pogine je zmožno še marsičesa. Za nas pa je važno da se držimo delavskih socialnih principov, da ne pademo, o-peharjeni od kogarkoli, znova v suženjstvo.
---r:--;-"-------- ■ i. .. ; r ,;
OKNO V SVET
Vihar na morju.
No Oceanu je divjal vihar, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Več trgovskih in potniških parnikov je bilo v nevarnosti, da se potopijo. Potniški parnik "Madison" je vihar vrgel med skalovje, da se mu ni mogoče približati.
Vihar je vlekel z brzino 110 Km. na uro.
Italija
Garessio. — V tem kraju so velike vojaške vaje, katerim prisostvujeta sam kralj in Mussolini. Pri vajah se vežba 30.000 vojakov, ki imajo 170 topov , 1200 strojnih pušk, 1000 tovornih avtomobilov in 4500 konjev in mul.
Anglija
Gandhija so angleške oblasti zopet izpustile na svobodo. V ječi je zelo oslabel in se je podal naravnost v bolnišnico.
Nemčija
Po vsej republiki se vzdiga-vajo komunisti, kot bi iz pod-, zemlja lezli. Fašisti jih pre-
Kogar je nesreča vrgla v bolezen in ne more več najti ljubljenega in dragocenega zdravlja, čeprav je že vse poskusal, naj pride k nam. če ni že prepozno, mu bomo pomagali. oe Vam pešajo moči, če nimate teka, če Vas muči kakšna zavratna boleze«. sploh ako čutite, da Vaše zdravlje ni v redu, ne odlašajte na jutri, marveč zatecite se takoj k dobremu zdravniku. Vsako bolezen je mogoče ozdraviti, tudi najtežjo in najzavratnejšo, kadar se bolnik pravočasno podvrže dobri zdravniški oskrbi.
V naši zasebni kliniki so najmoderneje urejeni oddelki za operacije, za notranje, spolne, otroške bolezni, za žarke X, za ultra-violetne žarke, diatermio, frenoterapio itd. itd. — Naduho in bolezni prebavil (želodčne in črevesne) zdravimo z novim aparatom, ki je iznajdba znamenitega profesorja dr.ja BESCHA. Ta aparat, edini v Buenos Aires, se je v praksi izkazal kot najboljše sredstvo za zdravljenje omenjenih bolezni.
ZASEBNA KLINIKA
Upravitelj: Dr. KOSTA VELJANOVIÓ
Calle Ayacucho 1504 Telefon: 41 - 4985
Buenos Aires
¿Sanjajo z vso silo in z vsemi sredstvi. Kot s strahom do-znavajo, se jih je mnogo uti-hotapilo tudi v fašistično stranko in na ta način zelo ogrožajo obstoj fašizma.
Berlin. — Policija je prepovedala izdajanje tednika "Mladi fašisti", ker ne piše v pravem fašističnem smislu.
Berlin. — Notranji minister je odredil da morajo biti vsi uradniki čistokrvni "a-rijici". Ako je kdo drugega plemena ali mešan, se ga bo na mestu odslovilo.
Cuba.
Kot poroča nova vlada se razmere na kubi z dnevom boljšajo.
Četudi se ne boljšajo, nekaj je pač treba reči.
Colombija
Časnikarja Jurija Zawad-zlcy, urednika dnevnika "El Relator" je ustrelil neki zdravnik, kot poročajo iz zasebnih ambicij.
Vojna v Chacu
Kot poročajo, je prišlo do premirja v Chacu. Vrnili bodo eden drugemu vojne vjet-nike in potem bodo videli če bi se še splačalo praskati.
Nasprotje med Irakom in
Sirijo
Iraki protestirajo pri Društvu narodov, da so oboroženi sirijci z ženami in otroci upadli na njih ozemlje.
Brazilija
"Graf Zeppelin" pluje nad Brazilijo.
Portugalska
Policija je zasledila kom-plot. proti vladi, katerega je vodil bivši minister Fernand Fonseca. V neki hiši so imeli pripravljenega mnogo orožja in municiona.
Irska
Tudi Irska je dobila fašiste in se imenujejo ||plave srajce". Fašistično gibanje vodi general Eoin O'Duffy.
DRUŠTVENE VESTI
Jutri
to je 27 avgusta, člani in članice pridite vsi v društvene prostore, kjer ae bomo slikali. Pridite vsi do 4 ure popoldne, da ne bo čakanja.
24 septembra
ne pozabite da bo imela Pro-sveta prireditev. Poleg petja v slikah, je na.programu prelepa drama "Srenja". Pridite vsi na prireditev, da vam ne bo pozneje žal, ako bi zamudili redko priložnost.
Prireditev se bo vršila v ulici Alsina 2832.
59 - 3667
je telefon SLOVENSKEGA TEDNIKA UGANKA
Kdor ima vodo, pije vino. Kdor nima vode pije vodo. Kdor pravilno reši dobi v dar lepo knjigo. Poslati na uredništvo.
Zahvala
Podpisani se najlepše za-
hvaljujemo vsem dragim rojakom, ki so v tako lepem številu spremili našo ljubo Ivanko na njenem zadnjem potu in ji darovali toliko vencev in cvetja. Vsem prisrčna hvala!
Bila je v Južni Ameriki prva pokopana po novem slovenskem pogrebnem obredni-ku.
Ti, Ivanka, pa počivaj v miru v tuji zemlji!
Buenos Aires, dne 24. avgusta 1933.
Ivan É^nkinc, Lojze Fatur, in sorodniki
Smrtna kosa
Po kratki in mučni bolezni je umrl Jakob Remec, doma iz Osjeka pri Šempasu. V Argentini je bival okrog osem let. S trudom in znojem si je postavil lastno hišo. Ni mu bilo dano, da bi užival sad svojega dela, nemila smrt mu je nepričakovano pretrgala nit življenja. Napadla ga je zavratna bo-
lezen "gripe", kateri je po kratki in mučni bolezni podlegel.
Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. V Argentini ima enega brata in več sorodnikov, v domovini pa ima več braton in sester ter sorodnikov.
Pokoj nemil mir in pokoj in naj mu bo lahka tuja zemlja.
Preostalim pa naše najzkre-nejše sožalje.
Jan:
Vetriéhu
Ko plaval vetrič boš črez Ocean, ravnine, hribe in doline. Podseboj vzrl boš log teman,
kraj rožnate planine. Kje tam sredi rožnate dobrave. Prelepo ovetko videl boš sameti... To cvetko vetrič moj, daj objeti.
fzroči moje ji pozdrave.
IMAMO
več ženitnih ponudb. O tej stvari bomo v prihodnji številki natančneje spregovorili-
POTNIŠKI ODDELEK:
Prodajamo potne liste za vse dele sveta.
POŠTNI ODDELEK:
Položnice — Razpošiljanje — Kreditna pisma itd. za potnike.
TRGOVSKI ODDELEK:
Finance, Kontrola, Administracija industrije in posestnikov.
HRANILNICA:
Obresti 7 %, trimesečna naložba.
ODDELEK KOLONIZACIJE:
Kolonizacija. Prodaja. V najem polje. Posojilo na hiše. Naseljevanje.
SLOVENSKI ODDELEK
IB AN C O "SAfUMDADAfN 1911 ■
COMERCI AIL del IPILATA
Av. de MAYO 052 u: t. 33 -1333 BUENOS AIRES
Uradne ure vsak dan od 8. do 18; ob sobotah od 8. do 11.
MNOGI NE VEDO , . .
da je na cliicaški svetovni izložbi razstavljena umetna krava, ki diha, muka in daje mleko;
da je steklo služilo že starim Egipčanom za ponarejanje dragih kamenov;
da so Rimljani zgradili o-koli 8000 kilometrov izvrstnih cest, od katerih so se nekatere ohranile do danes.
da se v najnovejšem času izdeluje ópeka, ki ne poči, ako zabijemo vanjo žrebelj;
da mora po statistiki ameriška žena delati po 51 ur na teden, ako spada njen mož v srednjo pridobitno skupino;
da je v ameriško-španski vojni legar pobral več ameriških vojakov, nego so jib pobili Španci;
da angleška javnost zahteva uvedbo izpitov za avtomo-biliste, ker so v zadnjih 14 letih avtomobilske nesreče zah-hevaile 1,800.000 smrtnreh žrtev;
da so v Ameriki za razpošiljanje mleka uvedene posode iz prepariranega papirja, ki se ne razbijejo kakor steklenica in se dado zelo lahko umivati;
da je moderna tehnika že odkrila izdelovanje steklene svile in da je ta svila izvrstno izolačno sredstvo proti toploti in proti zvoku.
Suša na Francoskem.
Letos imajo v Franciji iz* redno sušo. V Parizu so '¿e enaindvajset dni brez kaplj1' ce dežja. Prav toliko časa je brez padavin še mnogo drugih francoskih krajev. Polj®' delci so zaradi suše zelo skrbljeni, lastniki gozdov p8 javljajo še sedaj iz mnogih krajev gozdne požare.
Bodega de Vinos Banfíeld
35 podružnic v mestu in provinci Buenos Aires
STALNA PRODAJA NA POSTAJAH CATALINAS Y RETIRO FCP
Garantirano pristna bela in črna namizna vina San Juan.
Najfinejša vina v steklenicah, v zabojih po dvanajst steklenic. Zaprisežen dobavitelj masnih vin.
Vsled velikega obrata in brezhibne organizacije naša vina ne poznajo konkurence.
Namizna vina v sodih ali pletenicah Vam nudimo liter po netto 28 centavov
dostavljeno na dom.
Vzorci so na razpolago v naši glavni pisarni:
RIVADAVIA 3842 - U. T. 62 Mitre 4284
ali pa: VINO BANFIELD, AVALOS 248, U. T. 59 La Paternal 3304
Izkušeni delavci v tovarnah so nova aristokracija v sovjetski
Rusiji
VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ
v potrebi bo le
HRANILNA KNJIŽICA
SLOVENSKEGA ODDELKA
Banco Holandés
Bmé. MITRE 234	BUENOS AIRES
Podružnica: CORRIENTES 1900
POPOLNA VARNOST VLOG in DOBRO OBRESTOVAN JE
Ne vlagajte prej Vaših prihrankov, dokler se niste
z nami posvetovali o posebnih ugodnostih. Ko kupujete PREVOZNE KARTE (šifkarte) zahtevajte naše cene, ki nimajo konkurence. Uradujemo vsak delavnik od 8y2 pa do 7 ure zvečer. vb sobotah do 12Y2.
RESTAVRACIJA Warnes y Garmendia
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Najboljša postrežba. — ženitovanjske gostije v sobah z ločenim vhodom.
Luis Berni
U. T. 59 La Paternal 3192.
Potrtim srcem naznanjamo, da je preminul po kratki in mučni bolezni
JAKOB REMEC
Bojen leta 1898. v Osjeku pri Šempasu. V Argentino je prišel pred 8 leti. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti na Chacarito dne 17 avgusta.
Vsem prijateljem in znancem ter vaščanom, ki so v tako številni udeležbi, pokojnega spremili na ,zadnji poti in nam tolažili bridke ure, se žena, brat in ostali sorodniki, najprisrčneje zahvaljujejo.
Bodi mu lahka tuja zemlja.
Buenos Aires, dne 17, avgusta 1933.
Vse spolne bolezni zdravimo z modernimi aparati, brez nadležnega pranja in bolečin
Sprejmamo od 9—12 ure in od 14—21 ure
Nova aristokracija v Rusiji so izkušeni tovarniški delavci, pravi dramski kritik lista "Plain Dealer," v enem izmed nadaljnih poročil iz Moskve. McDermott tozadevno piše :
Danes sem govoril z nekim članom nove ruske aristokracije. Našel sem ga sklanjajo-čega se nad svojo delavno strojnico v rdeči proletarski tovarni. Ko sem se mu približal, se je ozrl navzgor, iztegnil prste umazane roke ter se nasmejal opravičevalno, da So se pokazali njegovi redki
zobje. Nejegova obleka je bila stara in umazana, bil je šibke postave, skromnega obnašanja in ničesar ni bilo na njem, kar bi spominjalo na nekdanjo rusko aristokracijo.
Toda on je bil tip novega ruskega plemenitaša, hrbtišče proletarske države, in ne le to, temveč tudi vodja svojega razreda, skušen mehanik, ki zasluži 700 rubljev na mesec.
Stara ruska aristokracija vozi danes avto-taksije v Parizu alj pa prodaja svoje zadnje bisere v Berlinu ali Har-binu, toda v deželi, kateri j<
nekoč gospodovala, je nihče ne pogreša. Na krmilo je prišlo novo plemstvo. Revolucija leta 1917 je bila delavska revolucija, in kdor zmaga, tistemu pripada prvo mesto. Sedanja ruska vlada se uradno proglaša za diktaturo proletarijata.
Dočim vse delo nove Rusije stremi za tem, da se razredi popolnoma odpravijo, pa so tovarniški delavci danes vladajoči i-azred in v njih rokah je moč, oni so tisti, ki uživajo socijalni vpliv in materi-jalne prednosti.
Zadnji čas sem obiskal več tovarn v poskusu, da dobim pojem, kako živi ta novi razred izvoljencev sovjetski Rusiji. Delavec, ki sem omenil zgoraj, je govoril z mano odkrito. Rojen je bil v Rusiji ter je sedem let delal pri Fordu v Detroitu, zato je za silo govoril angleško in so mu znane razmere v buržoaznih deželah .Na vprašanje, kje je bolje živel, v Detroitu ali tu, je smeje odvrnil:
"Ne, tukaj ni zatorej. Ko sem imel delo v Detroitu, je bilo vse bolje. Ampak danes v Detroitu ni dela. V Detroitu sem imel več hijane in boljše stanovanje."
Povedal je, da je plačan od kosa in da zasluži 700 rubljev na mesec. Čudil sem se, zakaj se pritožuje nad hrano, ki ima pirmeroma dovolj sredstev, da jo kupi. Povedal mi je, da mu živež, katerega dobi v tovarniški zadrugi, ne ugaja in da kupuje dodatno hrano in potrebščine v državni prodajalni. Povedal mi je tudi da navzlic dobri plači ne more dobiti boljšega stanovanja
kot enosobno, kjer živi z ženo in dvema otrokoma.
A V se je ta bivši Fordov delavec pritoževal, kakšno je neki stanje manj skušenih delavcev, ki zaslužijo 80 do 150 rubljev na mesec? Naj-brže ne tako slabo kot bi kdo mislil. Ta delavec je svoj položaj primerjal z ameriškimi razmerami, dočim njegovi tovariši niso imeli v mislih De-troita. Kruha jim ne manjka,
i imajo streho, obleko in čut, da so važen in vpliven faktor ! v državi. Ni dvoma, da niso še nikdar prej imeli sigurnej-
(Sledi na 4 strani)
PRIMORSKE VESTI
Renče, julija. — V goriških zaporih se nahaja Roman Pahor star 44 let. Obdolžen je, da je tajno tiskal; v svoji hiši knjige in letake.
Čepovan, julija. — Goriško sodišče je obsodilo Antona Biremoa, ker ni dovolil, da bi sin posečal predvojaške. tečaja.
Orehki pri Cerknm. —Pri-nas imamo učiteljico, ki med šolskim poukom neprenehoma dremlje i nsanja menda o ljubezni. Še le, ko nekdo
(Nadaljevanje iz strani 3) šega in udobnepšega življenja. Deležni so proste bolniške postrežbe, počitnic s plačo in privilegijev novih delavskih klubov.
Kar se tiče čisto pozemskih dobrot, , se sme reči, da jih ni deležen v obilni meri niti tak prvak nove delavske aristokracije kot je bivši Fordov delavec, ki |e izkušen mehanik. On sam je to priznal. Toda imel je upanje. Govoril je veselo in prostodušno o svopili sedanjih po-teškočah. Y njegovih besedah ni bilo strahu ali obupa. Ne bo dolgo, je dejal, ko bo vsa Rusija kot Detroit toda s to razliko, da bo last delavcev.
potrka na vrata, vsa vesela skoči pokonci ter zalcliče krepki "avanti". Lei qui, si-gnor capitano! Si siecU), prego. Che mi racconta.
Reca pri Cerknem. — K
zadnjemu poročilu o Podre-karjevih še dodamo: Hčerki Matildi, ki je med vojsko izgubila roko, so vzeli gostilno, njenega mlajšega brata Andrejčka, ki je študiral v Alojžijevišču v Gorici, pa so pognali iz zavoda. Konec: 0-četa so zaprli, sina Štefana so lansko leto ubili, hčeri Matildi so vzeli obrtniško dovoljenje in najmlajšega Andrejčka so vrgli iz šole. Sin uporne družine bi bil gotovo slab duhovnik za fašistično idejo. Gada je treba uničiti dokler je majhen.
Postojna, julija 1933. — Svoječasno smo poročali o a-retaciji jugoslovenskih obmejnih državljanov, ki prenašajo v Jul. Krajino moko, meso in druga živila, da s tem nekaj zaslužijo. Aretiranili je bilo čez 100 ljudi in blago, - ki so ga imeli pri sebi zaple-¡ njeno. Govori se, da je bilo samo moke okrog 30 stotov. j Ta moka bi se morala raz-i deliti, po nalogu oblasti, med i reveže in brezposelne. Pa se
I» irxy ¡¡¡j jPf y fJ* frčali ^EXTB ,g . J^Vr» OlTS
15® JSs hb IBy ® H g W 8 el v Mi J® m
r ^ Dr. Üenouliiti
Bivši 'zdravnik: v bolnišnici Salavery, V. Sarsflold in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov specialistov.
SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENOKAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin.
Prostatis. vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SHOE. .Srčne napake — hibe. ŽELODEO. Čreva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica, .REVMATIZEM in QBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje
(posebni oddelek). , ■ OTROŠKE BOLEZNI. Rddtika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol.
Žarki :X — Diatermia — Žarki ultravioletas LAEORATORI SA KRVNE ANALIZE . Wasser-
man —• Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sčUfitorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, olj isti, želodec, maternica, spolovilo
GOVORIMO SLOVENSKO
Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.
PREGLED $ 3,—
E^fí'W'sPl I IPPVFTsl
p p ^JmL 1 1 8l * L ' JSP J-^jfeJ
je predstavila razdelitvi tudi služkinja žosp. Giliberti-ja, je pač največji revež v Postojni, saj ima dobro službo in je obenem podestat občine Hrenovice.
Menda so se ga usmilili in mu dali par kg moke? Značilen za naše razmere je še neki drugi dogodek v zvezi z že omenjenim g. Lansko leto je učiteljica v Šmihelu pri Postojni poslala laškemu prestolonasledniku vdanostno izjavo njenih učenk. Pismo je napisala učenka Cej, in princ Humbert se je zelo laskavo i zahvalil in poslal mali učenki j primerno darilo. Darilo pa podestat Giliberti ni izročil, češ, da je oče učenke preveč "sumljiv element". (Saj so mu fašisti že enkrat zažgali hi-I šo). Kam je darilo izginilo ni j znano.
Kdo je bolj nadarjen od-nosno zabit?
Slavina, julija 1933. V šoli v Slavini je učitelj razlagal, da so Slovenci manj vreden narod, nenadarjeni, še več, zabiti (ignoranti), pa ti vstane 10 letna hčerka zidarja Pavla Razporja iz Prestranka in mu odgovori v blaženi lašči-ni: "Gospod učitelj, meni se pa zdi, da ste vi Lahi, manj nadarjeni oziroma bolj zabiti kot mi Slovenci. Vi ne govorite drugega, kot to, kar vas je naučila mati, dočim je malo j Slovencev, ki ne bi razumeli j in govorili po dva, tri jezike". Odgovor male učenke je učitelju zaprl sapo.
Konec vipavske kmečke posojilnice
V rimskem uradnem listu je Ipil objavljen dekret, s katerim se pooblašča goriška mestna hranilnica, da absorbira vipavsko kmečko posojilnico. Člani vipavske posojilnice so morali prevzeti vsa jamstva, da goriška hranilnica s prevzemom posojilnice ne bo trpela nikake škode. Vipavski zavod, ki je bil že nekaj let prisilno pod vodstvom fašistične uprave, si je v zadnjem času po njeni zaslugi nakopal velike dolgove, tako da je bil polom neizbežen. Da bi se pa propast posojilnice vsaj nekdliko zakrila, so fašisti dosegli pri goriški posojilnici, da je prevzela posojilnico, obenem pa so nenadoma izvedli velik pritisk na člane posojilnice, da so prevzeli bremena in dolgove posojilnice, ki jim jih je nakopal fašistični upravni odbor.
Za Slovenca ni nikjer pravice!
V	Gorici je bila razpisana loterija v prid protijetičnim organizacijam v goriški pokrajini. Te dni se je sestal odbor, ki mu predseduje pre-fektov odposlanec Nicola Cip-parone, da bi končno razdelili darila. Številka 30.570, to je listek, ki ga je kupil g. Cerne iz Solkana, je dobila radijski aparata. Malo težje je šlo, ko je bilo treba prisoditi Slovencu avtomobil. Avtomobil je zadela št. 30.274, ki jo je kupil Ivan Kofol iz Loga-rišča pri Sv. Luciji. Kofol je listek prodal Maksimilijanu Rutarju, sinu Amalije Rutar iz Logarišča. Amalija Rutar je po svojem advokatu dr. Devetaku v Tolminu predložila odboru za razdelitev dobitkov omenjeni listek, ki pa je bil deloma raztrgan. Odbor je ugotovil, da je listek preveč raztrgan, da bi se mogla ugotoviti istovetnost in ni podelil dobitka Maksimilijanu Rutarju, kateremu je po vseh zakonih priiikal. Avtomobil je odbor izročil proti-jetičnemu konsorciju v Gorici. Za Slovenca torej ni nikjer pravice.
Mussolinijeve zapovedi fašistom
V	posebnem pismu, poslanem milanskemu pokrajinskemu vodji fašistične stranke, je Mussolini določil smernice, ki naj se jih drže fašistični prvaki in vsi fašisti v Italiji, Naštel je šest fašističnih zapovedi, ki se glase :
1. Ne posečaj podnevi, še. manj pa ponoči tako zvanih
luksuznih lokalov, kakor so kabareti, gledališča, luksuzne restavracije itd.
2.	Hodi peš vedno, kadar moreš, če se pa že moraš peljati, se pelji s cenenim avtomobilom ali pa še bolje z mo-tociklom.
3.	Ob oficielnih prilikah ne nosi cilindra, temveč nastopaj v priprosti črni srajci revolucije.
4.	Nikar ne izpreminjaj svojih življenskih navad svojega življenskeha standarda.
5.	Svoje ure v pisarni si u-redi praktično in sprejemaj kar največ mogoče strank, ki jih potrpežljivo in prijateljsko poslušaj.
v 6. Posečaj delavske okraje, da boš mogel v sedanjih težkih časih pomagati ljudstvu ne samo duševno temveč tudi fizično.
Te Mussolinijeve zapovedi je sporočil tajnik fašistične stranke Achille Starace v o-bliki okrožnice vsem italijanskim fašistom.
Slovenski otroci iz Trsta
Včeraj je prispelo iz Trsta v Lujbljano 40 slovenskih otrok (19 dečkov, 21 deklic), da prebijejo mesec dni v počitniški koloniji šolske poliklinike v Medvodah. Poslalo jih je na svoj račun Žensko podporno društvo v Trstu, ki je pla/čalo zanje voznino, oskrbnino v koloniji in ki jih je deloma tudi oskrbelo 2 obleko, so to po večini otro-cii ndustrijskih delavcev, mornarjev, železničarjev itd. Do Rakeka so se iz Trsta pripeljali z avtobusom, od torn pa do Ljubljane z vlakom.
Veliki zavod RAMOS MEJI A
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravio-letni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju,
ŽIVČNI! BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost,
REVMATIZEM: kila,, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.	'•■' . - ,.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje,
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plazu @nce Hlvadavla
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Lani so tržaški slovenski o-troci letovali na Pohorju, Predlanskim pa na Rakitni. Kazen teh malih letoviščar-Jev iz Trsta je šolska Soli ska poliklinila poslala veče-*aj tudi 72 otrok v kolonijo na Rakitno in 20 v Lukovico. Sled temi jih je 20 Protituber kulozna liga Rdeči, 26 Proti-tuberkulozni dispanber: 10 Rdeči križ, 7 Šolska kuhinja.
Že STA NAVRTALA LITIJSKO BLAGAJNO,
ko ju je prijela roka pravice. V občinski blagajni je bilo .nad 50.000 Din.
Litija, 26. julija.
Davi okrog 2. ure se je komandir patrulje Triplat s svojim tovarišem orožnikom Lor-gerjem vrnil z obhoda domov Ha orožniško postajo, ki je nastanjena v isti hiši, kjer je tudi občinska pisarna.
Oba orožhika sta se odpravila v pisarno, ker so bila tu električne svetilke ugle-tu elektroične svetilke ugledala dva neznanca. Starejši je takoj pobegnil po hodniku. Drugega pa. je orožnik Loi-ger pozval, naj obstane >ia mestu, sicer da bo rabil °rožje. Predrzni neznanec pa Seje mahoma pripravil k naskoku; obeh orožnikov se ni Ustrašil, marveč se ju je hotel dejansko lotiti. V samoobrambi je tedaj orožnik Lor-ger ustrelil s puško. Krogla ,je zadela neznanca v levo rami, katero mu je predrla in se nato odbila še na zidu.
Pri dolgotrajnem zasliševanj«, ki se je po aretaciji razbilo v orožniški pisarni, sta izpovedala, da se pišeta prvi, Ganjeni,Fran Leban, rojen 1002, drugi pa Jože Bo-stjančič, rojen 1897, oba iz 'Qrgarja pod Sv. Goro v Julijski Benečiji.
ÉMLtWlUBIIIWIIJIIIIII _ mil—
jBočiTlsto"
vProv. Buenos Ares) ^lle Facundo Quiroga 1441
nasproti komisarije :	EDINA 1
«ASA SLOVANSKA
LEKARNA f Pojasnilo o vašem ^ravju lahko dobite •°sebno ali pismeno v ^oji lekarni.
Franjo Huspaur
IZ JUGOSLAVIJE
Po stavki 50 delavcev ná cesti
Ljubljana, 26. julija.
Stavka na Ljubljanici je končana na ta način, da se je odločila večina delavcev za nadaljevanje dela pod novimi pogoji. V torek zvečer je stavkalo še okrog 50 delavcev, ki niso hoteli pristati na pogoje. Podjetje pa je teh 50 delavcev nadomestilo z drugimi delavci, ki jih je našlo na Borzi dela ali pa so se prišli ponudit sami.
Na dopis Delavske zbornice je podjetje odgovorilo, da bodo dobili delavci v akordu za vagonček po 2.80 Din in ne samo po 2.60 Din, kakor se je določilo prvotno. Delavci so bili s tem zadovoljni, zlasti še, ker je LGD pristala tudi na to, za kar je šlo delavcem v glavnem, namreč, da jih po alcordnem delu ne bo nikdo silil uravnavati tudi tira, potiskati vagončke po tiru, da jih je zamogel odpeljati stroj in uravnavati zemljo za polaganje tirov. Baš pri tem bi delavci, zaposleni na akord, zgubili mnogo časa in s tem seveda tudi zaslužka. Če bi podjetje takoj sprva pristalo na take pogoje, pravijo delavci, sploh ne bi prišlo do stavke.
Onih 50 delavcev, ki so štrajkali še včeraj, podjetje ni sprejelo več na delo, ker je delovne moči nadomestilo že z drugimi. Vsi ti delavci, ki so zdaj izprti od dela, so prišli davi v DZ, kjer so iskali pomoči i nnasveta. Proti LGD so vložili tožbo na obrtnem sodišču z motivacijo, da jim podjetje ni na pravilen način odpovedalo službe in jih je z uvedbo dela na akord postavilo pred neza-željeno dejstvo.
OTROCI NAJVEČJE BEDE Samo v Trbovljah je 3200 rudarskih otrok, ki jim je nujno treba preskrbeti hrane
Trbovlje, 18. julija. — Nobeno znamenje ne kaže, da bo eksistenčno vprašanje naših rudarskih revirjev rešeno v doglednem času. In ker ni u-panja v veliko definitiyno rešitev, se s podrobnim, minimalnim reševanjem poizkuša od vseh strani. Zdaj je tudi iz srede obrtništva izšla pobuda, da se v obrtniških krogih vse banovine prične z nabiralno akcijo za gladujoče rudarje in za obubožane obrtnike v revirjih. V zvezi z brez-primerno krizo, ki je zavladala v rudnikih TPD, je obrtniški stan v teh krajih zašel v tako težek gmotni položaj, da je komaj še kaj boljši od položaja za silo zaposlenih 'rudarjev. Mnogo obrtnikov pa je bilo tudi prisiljenih, da spričo vseobče bede zapro svoje obrate in da se s svojimi ženami in otroci kakor e-naki enakim pridružijo številni armadi brezposelnih.
Ena glavnih, najbolj nujnih nalog naše lokalne in-vse naše javne socialne politike pa je, da se brez odlašanja store najpotrebnejši ukrepi za omiljenje katastrofalne bede, v kateri žive dandanes otroci v rudarskih revirjih. Samo družine zaposlenih rudarjev v trboveljski občini imajo nad 5000 otrok, ki jih morajo preživljati. Približno dve tretjini teh otrok — okrog 3200 — sta v tako izstradanem stanju, da jim je neodložljivo potrebna takojšnja pomoč. Temu številu otrok, katerih o-četje so še toliko srečni, da
lahko vsaj zase prislužijo v jami skromen košček kruha, pa moramo prišteti še nemalo vojsko otrok upokojencev, obubožanih obrtnikov, brezposelnih delavcev in neporočenih delavk. Znano je, da so rudarske matere zelo rodovitne. Industrializirani način življenja pa je mnogim rudarskim delavkam odvzel možnost, da si osnujejo družine i ndomove, in iz tega socialnega razloga je treba računati, da je v Trbovljah tako znatno število nezakonskih o-trok. Vsem tisočem malčkov, na katerih otroška, šibka ramena padajo najtečje peze današnjega rudarskega gorja, je nujno treba z dejanjem priskočiti na pomoč.
Tega se je dobro zavedala tudi naša banska uprava, katere socialni referent je na licu mesta proučil ves položaj. Uradno je ugotovljeno, da je vsem 3200 otrokom aktivnih rudarjev in še precejšnjemu številu ostalih nujno treba pomagati do hrane. Po prvotnem načrtu na jbi se samo v Trbovljah otvorile štiri javne
kuhinje za gladujočo deco, zaradi pomanjkanja potrebnih kreditov pa je bil prejšnjo soboto sporočen trboveljski občini sklep, naj za zdaj brez odloga ponovno otvori samo šolarsko kuhinjo v stari glašuti, v kateri je v teku šolskega leta [prejemalo hrano okrog 250 otrok, ki pa je z zaključkom šole prenehala poslovati. Kuhinja se je morala po odredbi odpreti takoj naslednji ponedeljek. Da ne bi objava v nedeljo dopoldne na trgu pred cerkvijo v-zbudila prevelikega zanimanja in privabila prevelike množice hrane potrebnih o-trok, je občinski sluga v teku nedelje osebno obiskal vseli 250 družin, katerih otroci so še iz šolskega leta imeli pravico do hrane in jih je zaupno povabil vsakega posebej, naj pridejo naslednji dan kosit v glažuto. V ponedeljek opoldne pa se je pred vrati kuhinje nagnetlo okrog 600 lačnih otrok — tako naglo se je vesela vest, da se v glažttti spet kuha kosilo, raznesla od ust do ust. Kuhinja pa je se-
RESTAURANT EUROPE®
EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE
Prvovrstna kuhinja Zabavo in ples vsako nedeljo pop.
Za obilen obisk se priporoča
Luka Pavi i*
RECONQUISTA 542	U. T. 31 Retiro 1617
i
Najboljše fotografije v Buenos Airesu ob navadnih cenah
©PTICA FOTO E. FERRO
LAVALLE 1242 — U. T. 35 - 5800
Vse fotografske potrebščine. — Naročnikom SLOVENSKEGA TEDNIKA 20 % popusta na optiko
gostilno priporoča
CHANCE KUIimeEČ
°ALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES kvadre od ul. Gaona 2400)
Aho hocete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite jse na
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Spccifalisti slgiaraa^ in hitro zdravljenje ' BLENORAGIJE - KAPAVCA
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJE-*	NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (6(18-914) Krvne in Kožne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X - DI ATERMIN A - ANALIZE
Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure.
CALLE CANGALLO 1542
veda mogla postreči samo številu otrok, kakor .je bilo občini uradno naloženo.
Tako stoji danes v ospredju vprašanje, kako gladujo-čim trboveljskim otrokom pomagati do kruha in kosila. Pri ptrokih je glad najhujši, — pomoč otrokom je najbolj nujna.
V šoli
Učitelj: "Povej nam, Mihec, kaj ti ostane, če imaš pet dinarjev, pa ti vzame tovariš tri!"
Mihec: "Ne preostane mi drugo, gospod učitelj, kako.' da prisolim tovarišu zaušnico..."
**
*
Iz pogovora otrok.
"Kako pa to, da nimaš zob, ko je tvoj oče zobozdravnik?"
"Zakaj pa si ti tako suha, ko je tvoj oče mesar?"
ZANIMIVOSTI
V ruskih carskih grobnicah
Sovjetska komisija za raziskovanje carskih grobnic v podzemlju cerkve sv. Izaka izda v državni založbi obširno poročilo o svojem delu. Komisija je pregledala najprej grobnico carja Rleksan-dra IIT. Balzamirano carjevo truplo je ležalo v srebrni krsti in je bilo dobro ohranjeno. N aprsih je imel pokojnik visoka odlikovanja. Carjeve zemske ostanke so dvignili in prenesli v hrastovo krsto. Zlato, prstane in srebrno krsto so proglasili za državno | imetje. Prav tako so storili j z grobnicami Aleksandra II. in Nikolaja I. Največje zanimanje je vzbudila grobnica Aleksandra I., ki se o njem pripoveduje, da je skrivaj zapustil prestol in odšel kot pušča vnikFedor Kuzic v Sibirijo, kjer je živel in umrl
! SLOVENSKA RESTAVRACIJA |
(PRI VESELEM ŠTAJERCU
Manuel Estevez 499	AVELLANEDA FCS. I
Mrzla in topla jedila, kegljišče, balini, nedeljske zabave s plesom.
Priporočam se vsem Slovencem
Í	Stefan Celeč
55v;>7.o iz pristanišča: tramvije Dol Puerto in oranibusi 8ATIA.
Edina naša potovalna pisarna COMPAÑIA GENERAL DE PASAJES
daleč od burnega življenja carskega dvora. Njegova krsta je bila prazna. V krsti Pavla I. so našli pod voščeno masko vso razbito carjevo glavo, kajti tega carja so bili umorili najeti privrženci mi-stra Palilena. Naposled so odprli grobnico carja Petra Velikega. Sarkofaga niso mogli odpreti prej, preden ni neki inženjer priporočil, naj na-1 pravijo odprtino v krsti. Ko so delavci dvignili krsto in jo prislonili k steni, da bi jo komisija dobro videla, so zagledali orjaško postavo Petra L, čigar truplo je bilo zelo o-hranjeno. Ko so se pa zem- j škili ostankov velikega carja doteknili, so se sesuli v prah. Vse dragocenosti iz carskih grobnic dobi sovjetska državna blagajna. S trupla carice. Katarine I. so pobrali vse dragocenosti, vredne mnogo mi-lionov.
Pridobitve Francije na morju
Pariška "Ilumanité" poro-, ča, da je Francija od 1. 1924 j zgradila ali še gradi 32 podmornic, 25 torpednih rušilj-cev, 13 križark in 22 drugih pomožnih vojnih ladij. Sedem milijonov duševno manj vrednih Nemcev Nemško uradni glasilo za rasia vprašanja objavlja v svoji korespondenci, ki jo izdaja Zveza zdravnikov, podatke, ki pravijo, da število umobolnih v Nemčiji močno narašča. Danes im a Nemčija četrt milijona umobolnih, blizu 200.000 slaboumnih, 75 tisoč idiotov, 100.000 epilepti-kov in 6 milijonov duševno manjvrednih oseb.
MATI IŠČE MRTVEGA SINA
Pozimi je zagrnil snežni plaz sina-edinca, ki ga je nesrečna mati našla šele zdaj.
Letos 12. februarja se je ponesrečil v Kraspeški dolini gorovja Sellrain 221etni medicine Karel Heiserer iz Mo-_____ ... ■ ..... ---- —*
TRANSOCEAN
SAN MARTIN 631
U. T. 31 - 5442
Bs. Aires
Brezplačne vozne karte
Vam ne moremo dati, pač pa Vam nudimo ido in llamado za Jugoslavijo in Italijo po najnižjih cenah.
Kupujemo in prodajamo
denar vseh držav po najboljšem dnevnem tečaju in Vam ga najcenje pošiljamo v domovino.
Izvolite se v vseh Vaših zadevah obrniti na nas . pismeno aH ustmeno.
Ivo M. Drinkovié In drug.
Medico Doctor Bailas
Specialist za notranje, otroške in ženske bolezni
Ordinira vsak delavnik od 12—14 ure
DONATO ALVAREZ 2141	U. T. 59 - 0628
i
CLINICA DENTAL DEL PLATA
CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO
Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18
Delamo brez bolečin. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Zlate krone 22karatne $ 14.— Garantirano celotno zobovje. Brezplačna posvetovanja. Samo prvovrstno in garantirano delo. Naročniki SLOV. TEDNIKA dobe 10 o|o popusta, če se izkažejo pri ordinaciji z zadnjo številko našega lista.
Dr. J. H A H N
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA.
Tucumán 272.9. esq. Pneyrredán
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawsou v Buenos
Airesu. Sprejemajo se perizijoni-stke, posebno «t kampa. I Pomoč pri porodih za
«j 30_
I calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755
(1 kvadra od Rivndnvia)
fe z nekim učiteijem smučanja, ki je često spremlja' njenega sina na izletih v pl*' nine. Z združenimi močmi sta mati in učitelj organiziral» preiskovanje mesta, kjer se je ustavil usodni plaz. Mati je vsak dan vihtela lopato v roki, da bi dala poguma najetim kmetom, ki so delal' pod njenim vodstvom. Kakšno delo je bilo to, priča dej' stvo, da je bil plaz, ki je pokopal nesrečnika, nád 1:200 m dolg in 250 m širok, vsul se je z višine 2450 m.
Junaško delo bridko prizadete Heisererjeve matere j® imelo naposled uspeh. Po velikih naporih so kopači naši' truplo medicinca. Bilo je izredno dobro ohranjeno in zdelo se je, da je pokojnik izdihnil šele pred kratkim. Trupi® ni imelo skoraj nobenih poškodb in obdukcija je ugotovila, da je medicinec umrl zaradi zadušitve. Mati je dala prenesti sinovo truplo * Monaltovo, kjer so ga položil' v rodbinsko grobnico k večnemu počitku,.
nakovega. Medicinice, ki je bil tik pred promocijo, je odšel na smučarsko turo, s katere pa se ni več vrnil. Zagrnil ga je snežni plaz.
Takoj po katastrofi so odhitele na kraj nesreče tri reševalne kolone, da bi rešile ponesrečenca. Toda vremenske razmere ho bile tako obupne, da je bil ves trud usmiljenih samaritanov zaman. Ne hribolazci, ne orožniki, ne kmetje niso mogli najti pod snegom pokopane žrtve.
Ko je videla ponesrečenče-va mati, da ljudje sami ne opravijo ničesar, je odšla sama v kraj nesreče in najela kmete, da so kidali sneg ter iskali truplo njenega sina. Tudi ta trud je bil zaman. Kljub 6. do 7 urnemu dnevnemu delu niso mogli kmetje odkopati žrtve in slednjič je morala nesrečna mati odpotovati domov brez telesnih ostankov svojega edinca.
Počakala je, da je nastopilo poletje in v polovici junija se' je vrnila na teren katastro-
Nova Slov. Trgovina Jestvin
Cenjenim rojakom se priporoča
MILHARČIČ FRANC
Calle MEDANOS 1701 esq. TRELLES
PATERNAL — BS- AIRES
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
KLARIČ & METIAKOVEC
popravljanje in postavljanje električnih motorjev, dinamos, ventiladorje in drugih strojev.
Izdelava solidna, vsega v stroko spadajočega dela. Se delajo modeli (matrices) — Varenje (Soldadura Autógena)
J. B. ALBERDI 232 — U. T. 60 Cab. 6604 -r Bs. As.
Fotografija "LA MODERNA99
je znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni.
Slike poročencev z drugovi in družicami samo $ 18 ducat. Poštne od $ 3 naprej. Za osebne izkaznice» potne liste 6 za $ 1.
Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto.
Av. SAN MARTIN 1679	BUENOS AIRES
Telefon: 59 - 0522
1017 SjVRHIfNTC 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
ZQ1QZQD4VH1CA
Dra. Dora Samoilovič de Falicov in Feliks Falicov
Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347
pa je bila ta, da ustavljajo poleg bolečin tudi delovanje mišic, s čimer se porod zadržuje. Težko je tudi dobiti pravo dozo, kajti ženske reagirajo zelo različno na takšna sredstva.
Moderna ginekologija je zgradila celo vrsto metod, ki naj bi porodnici prihranile vsaj del bolečin. Ena med temi metodami je ta, da se z mešanico morfija in atropina, v novejšem času s tako zvanim sltopanom vse telo nekako omoti. To sicer izključuje spomin na bolečine, a teh rte odpravlja, kajti ženska v tem stanju reagira nanje z ječanjem in krčevitimi gibi.
To je tedaj zelo nezadovoljiva rešitev starega problema, ki ima poleg tega še to nevarnost, da otroka zastrupi. Vsekakor se da izvršiti le pod najstrožjo zdravniško kontrolo.
Zelo uporabljano sredstvo je narkoza, ki so jo poskusili prvič 1. 1853. pri angleški kraljici Viktoriji (od tod strokovni terminus'"narkoza a la reine"). Narkozo uporabljajo pri zadnjem aktu poroda, ki ga zelo občutno zadrži. Nekateri zdravniki uporabljajo lokalno anestezijo s kokainom in novokainom, psihiatri pa priporočajo hipnozo, ki pa ne učinkuje na vsako žensko in je ni sposoben vsak zdravnik.
Doslej najboljša je morda narkoza, ki se v odmorih med bolečinami prekine. V splošnem pa medicinska znanost še ni rešila starodavnega problema in nam daje le tolažbo, da se bo ta rešitev posrečila v doglednem času.
kronski dragulji cesarja Maksimilijana
Iz Washingtona poročajo, da je trčila ladja "Salvar" ■približno 100 km od rta Vir-ginie na ostanke 1. 1911.. potopljene ladje "Merida".
Ladjo so preiskali in našli "v njenem terbuhu omaro s kronskimi dragulji mehiškega cesarja Maksimilijana. Istočasno so našli v notranjščini ladje štiri milijone zlatih dolarjev, ki so bili baje last, bivšega predsednika Mehike, Madeire.
Izgubljeni raj.
otoku nad 10.0000. Čim pa ni bilo na otoku več ptic pevk, se je mrčes tako razmnožil, da je začel napadati prebivalstvo in da na prostem ni mogoče vzdržati. Tako se je izpremenil nekdanji zemeuj-ski raj v pravi pekel. Dihurje so začeli zdaj pobijati in vlada plača za vsakega visoko nagrado.
PRVA POMOČ UTOPLJENCEM
Od časa, ki je prešel od potopitve, do začetka umetnega dihanja zavisi rešitev utopljenca, zato je treba pričeti čim prej s tem. Priporočljiva je naslednja metoda: Ponesrečenca, ki ne diha več, položiš vodoravno na trebuh in mu glavo obrneš malo na stran, da so usta in nos prosta. Pod prsi mu položiš zlo-
ženo suknjo. Nato poklekneš poleg njega ali z razkrečenimi nogami preko njega, z o-brazom proti njegovi glavi. Položiš svoje roke plosko ob stran v okolici njegovih zadnjih reber in stisneš spodnji del njegovega prsnega koša. Stiskati pričneš počasi, potem bolj in bolj, pri čemer se opiraš čedalje bolj na roke. Nato polagoma popustiš in ponavljaš to proceduro vsake štiri pet sekund, dokler ne nastopi naravno dihanje. Če se to pozneje spet ustavi, pričneš znova.
Umetno dihanje je glavno, a če so prisotni še drugi ljudje, naj istočasno, ne da bi se končali poskusi ? umetnim dihanjem, razrežejo mokro i obleko z utopljenčevega telesa, odrgnejo telo z vročo flá-
ñelo in ogre je jo noge. Na no-1 ben način ne dajaj ponesre- j čencu ničesar v usta, dokler | ne nastopi naravno dihanje.
PORODNE BOLEČINE
Porodne bolečine so naravna posledica mišičnih kou-trakcij, pri čemer ima važno vlogo tudi dejstvo, da zadeva zadnje dejanje poroda posebno občutljiva in živčna mesta ženskega telesa.
Že v starodavnih časih so poznali različna sredstva, ki naj bi ženski olajšala porodni akt. Med ta sredstva je šteti primerno ležišče in temperaturo v porodni sobi, razgovore, ki naj bi pozornost porodnice odvračali od bolečin, pomirjajoče medikamente, ka-¡ kor makov sok, žefran, tro-belika, muškat itd. Velika napaka vseh teh medikamentov
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENES DE BILIK, diplomirana
na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseée v popolno oskrbo na dom.
Orcjinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvežer.
LIMA 1217, I. nadstr,
U. T. 23 Buen Orden 3380 Buenos Aires
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. -A-tclj 6 MARKO RADALJ F. Quiroga 1275, DOCK SUD
FRANC KLAJNŠEK
Zidarski majster
S FIRMO
Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto, Cienos Aires, ü. T. 50-0277.
| Krojačnica
in trgovina
1 Z vsemi možkimi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča I SEBASTJAN MOZETIČ Osorio 5025
LA PATERNAL Buenos Aires
Otok Jamaika, ki je slonel po pravljičnih naravnih lepotah, zdravju in toplem podnebju in bil poln ptic pevk, a sicer brez mrčesa in raznih škodljivcev, je bil znan kod pravi zemeljski raj. Zdaj pa je tega raja konec, zakaj pred leti so zavlekle evropske ladje na otok podgane, ki so se tako razmnožile, da so Postale prava šiba božja oto-čanov, ki doslej niso poznali »liti miške, kaj šele tega gnusnega sesavca. Neki modrijan je vladi nasvetoval, naj kupi dihurje, ki bodo podgane pokončali. Vlada je poslušala nasvet in kupila tri pare dihurjev, ki so res kmalu uničili vse podgane. Ko so bile podgane pokončane, so se spravili dihurji na gosi, kure in race, a naposled še na ptice pevke, ki so jih doslovno Iztrebili. Dihurji so se tako Razmnožili, da jih je sedaj na
ZDRAVIMO
črevesne bolezni, krče, grla, ušesne, očesne in nosne. Bolezni členkov, revmatizem, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis; po-vračenje, bolečine, rane, kisline, slaba prebava. Spolne bolezni 606 -914. Reakcija Wassermann. Sploh ni bolezni, katere bi ne poznali in tudi klijenta ozdravili
Pregled SAMO $ 3.-
^^aSLÉttíy^JM
>
Buenosaireške in pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledu jemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322	Año V NÚm.22o| BUENOS AIRES
Sede: Añasco 2322 Bs. Aires, y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I« 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA.
fECPIET ARIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS - -
ORGANO DE l* COLECTIVIDAD Y UGOESLAVA EN LA Ara. DEL SUD
Pierre L'Ermite:
DEKLICA Z ODPRTIMI
OČMI
(13) .	, ¡
Ura večernega mraka je j prišla... Ura "med psom in ¡ volkom", kakor so jo slikovito imenovali naši dedje. Ura, ko nas svetloba zapušča in še ni povsem odšla, ter prihaja noč in vendar še ni vsa ob-•jela zemlje. Sence dreves se podaljšujejo na morskem pesku, ki pokriva vrtne stezice; ptice ščebetajo svojo večerno pesem; pozlačene mušice plešejo v poslednjem žarku in tud' ta poslednji žarek poje svoj poslovilni spev v srebr-nosivik in rožastili odtenkih v malih okencih izb v prvem nadstropju.
Vse naokoli tišina. .. pesem... skrivnost...
Nenadoma prelomi to tišino... oh! obzirno... srebrni glasek zvončka pri glavnih vratih. Faraud, ki se je bil hipoma vzdramil, odgovarja z neugnanim lajanjem in se za-poleti proti vsiljivcu. Mački zbežita v svoji previdnosti na kraj vrta, da iz daljave opazujeta položaj.
Rolanda odloži svoje delo, vstane, gre odpirat in... pred njo stoji "princ iz bajke". Ne več ne manj.
"Princ iz bajke" je seveda lep šestindvajsetleten mladenič, vitke rasti, okusno oblečen, plavolas, modrook, ki reče neprisiljeno in plašno hkrati:
"Gospodična, prosim Vas oproščenja, da Vas motim zdaj, ob tej uri, toda gospod voditelj me jp naprosil..."
"Vi prihajate iz "Stare Ra-kovice"?..."
"Saj res! Tako bi bil moral začeti. Da, iz "Stare Ra-kovice" prihajam.. . Parižan, včeraj sem dospel v družbi kakih petdeset prašnih in u-mazanih tovarišev!.. . Uprizorili smo prave orgije da se umijemo z vodo iz našega vodnjaka. To je bilo slabo kajti nismo še vedeli, da imate tu tako malo vode. Zdaj je
ta voda polna peska, umazana in nepitna. Uganili boste gospodična, zakaj sem prišel..."
"Ali nimate dveh vodnjakov?..."
"Da... v onem drugem, tam na kraju poleg kapelice je še več vode. Ampak pravijo, da je tam nekdanji gospodar izvršil samomor in... da še zdaj leži notri!..."
"Oh ne... slišala sem, da so.ža že zdavnaj potegnili ven..."
"Čeprav... vendar se člo-
veku upira. Bojimo se, da ne najdemo v kozarcu mrličeve-ga zoba ali kakega gumba njegovega telovnika... Gospod voditelj bi vsaj pri večerji rajši imel malo manj mrtvaške vode. Zato si dovoljuje še enkrat uporabiti Vašo dobroto, ki nam je že vsem predobro znana, in Vas prosi, da nam poklonite vedro čiste vode za na mizo..."
Vse to je povedal počasi, vljudno z nasmeškom, ki naj bi bil nalašč iz zadrege, kakršna je lastna izbrušenemu Parižanu, kadar govori z inteligentnim in uglednim dekletom.
j Ta razgovor se je vršil pri j malih vhodnih vratih na ste-j žici polni sive sence. Ob zvoku tega toplega in mladega
glasu, ob jasnem pogledu iz katerega je sijala srečna duša, se je tudi Rolande polotila prijetna zadrega.
"Imamo prav dober vodnjak; in dosti vode je notri. Moja teta bo gotovo zelo vesela, ko bo zvedela, da sem Vam postregla z njegovo vodo. Toda... Filomele ni doma . . . ona bi Vam bila gotovo pomagala... ' Kaj čem, bom pa jaz namestu nje."
"Oh... Ni treba gospodična ... Pri "Stari Rakovici" nas je petdeset za zajemanje vode; naredili bo vrstni red, kakor pri vojakih... pridem sani po vodo, ker ste mi dovolili ... Eno vedro ali dve bo dovolj... Toliko, da skočim ponje..."
"Boste znali zajeti vodo t"
"Oh ... gospodična.. ."
In princ iz bajke odhiti proti koloniji, ponavljaje z zgražanjem :
"Oh... gospodična..."
V hipu, ko odide pariški kolonist, se pojavi v ozki ulici silhueta velikega mladeniča, takisto vitkega, vendar temnolasega in črnookega. To je Filbert, ki je na poti, h davkarju, s katerim ima o-pravka.
Mladeniča sta se križala-Nista se poznala, toda oni ¡z "Stare Rakovice'" je vendar- j le opazil, da ga je ta premo: trii z očesom in da je na 1° govoril z dekletom, ki je ostalo pri vratih in klicalo psá, ki je hitel žurno proti sosedu' hiši, katere kuhinja je* uživa-la velik sloves.
Filbertov prihod ni bil pre- i mišljen.
Davkarjev urad je dva k"' j raka od "Zavetja" med v vrtom in "Staro Rakovico".
Če bi se bil mladenič še tako skrival, bi bil vendar moral mimo obeh hiš.
Sicer se mu Rolanda, ki je svojo popolno neodvisnost nad vse ljubila, nikakor ni hotela izogniti.
"Dober večer, Filbert!..-" i je ona prva pozdravila.
"Dober večer, Rolanda!. ■'
"Dober večer, Rolanda!. - j Glej presenetil sem Te v razgovoru z lepim plavolasif fantom..."
"Ah!... plavolas je?..-de dekle odtrgano.
"Kakor da tega n,isi vedela!...'"
"No da, govorila sem njim... oziroma on je govoril z menoj... Sem sama doma, čisto sama... Ne tete, Filomele ni..."
"To je hudo!..."
"Zelo hudo!... HočeS vedeti, kaj mi je pravil ta plft* volasi mladenič?"
"Ne... ni mi do tega, da b1 vse vedel."
"Ej, pa boš vendarle vedel! Rekel mi je, da sem z9" la...'"
"Prav je rekel..."
"Ali sem jaz kdaj nasprotno trdil?..."
(Nadaljuje) Urejuje: Jan Kacin
ZAUPANJE	VLJUDNOST	HITROST	SIGURNOST
TO JE "VAŠA" BANKA
Kakorhitro ste prišli skoz vrata Boston Banke, oglasite se v "VASI" banki. Uradniki, ki so Vaši rojaki in govorijo v Vašem jeziku^ so Vam na razpolago, da morete .hitro in lahko opraviti Vaše posle v banki.
NAŠ SLOVENSKI ODDELEK
je odprt vsak dan od 9 do 18 ure; ob sobotah do 8.30 do 11 ure. Pri nas lahko kupite potne karte za odhod in po vratek v najpovolnejših cenah za vašo domovino. Tukaj lahko naslovite vašo pošto in odgovorite nanj.
"'FIRST NATIONAL
BAN K »/BOSTON
FLORIDA 99 -- Buenos Aires PUEYRREDON 175 Av. GRAL. MITRE 301 (Avellaneda) CORDOBA 1223 (Rosario)
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I.