ARHIVI XXI 1998 O dchijrliivov in /.boro /an jih 99 O delu arhivov :n zborovanjih Stodvajset let piranskega arhiva Ko so Ida 1877 začeli mšiii uaro občinsko palačo, ker so zgradili novo (sedanjo). so iz občinskemu arhiva ločili siarujšu gradivo, zlasii srcd^/evuško, od novo ii.~is.ui jijotcga. Tuko ju občina "i ran lugn lula nsia novila svoj arhiv kol nsi;inovo, k ju lani praznovala svnjo 120-lulnien. Prvotno su ju arhiv imenoval Slari niusini arhiv - Aruhivin civiuo amicu in ju bil dul Mcsinc kn i/.nite. Prvi arhivar piranskega Surug; meslnuga arhiva ju bil groV Slulano Rnia. od Icla 1891 pa u lo delo opravljal pailesor Domenijo Vala. 1/nlski arhiv jc lula 1903 zgorel, koprski pa ju bil niud drugo svetovno vojnn ikIiiusuii v Galijo. Da ju piranski arhiv čislal doma. gre zasluga piranskemu učitelju in knji/iiiuai j i Domeni ai Pelrom'i. Ta ju namreč arhivski) gradivu dal obz:d'ili pod slopnisče ohčinske palače in lako se je k lo ohranili) do danus. V pruleklosi sc ju tiransk arhiv Vt-čkral selil c/.iioina zamenjal prosiore svojega domovanj,). Iz občinske palaču prek ložu do poslopja sodišča: Icla 19.S4 ju prišel v sklop lakraincga Musi nega ninzuia (ilanus pomorskega), luto dni pozneje pa Ju Občinski ljudski odbor iisianovil samoslojr Mcsir;: arhiv. Po sklepu pir.insku občinsku skupščine lula 1974 so ga priključili Pokrajinskemu arhivu Koper, vundar pod pogojem, da ¿irhivsku grad.vo ii osnovna srudslva osianujn v Piranu. Celo dm pnznuji. so arliiv preselili v prosloru m morilskega siuiiosiana. Tam ju domoval do okiohra lula 1995. Takrai pa se je preselil v prosinrc na ¿npaneieuvi. Tc šlcvilne selilve v prclcklosli so žal precej škodovale arhivskemu gradivu (prudvsein starejšemu j. lake da ga je bilo iruba ruslavrirali in s lum zaščilili prud nadaljnjim propadanjem Precu' siu-rcjSega gradiva je indi posnelega na mikrofilmih Nupruuenljivo vredno iij raznovrslno piransko arhivsko gradivo, ki su ncprclrgann hrani od lela 1 173 n upre j (prepisa najstarejših dokumentov pa suguui uelo v luli K)3fi in 1041). govori o hogali prclcklosli Pirana, njugnvuni liliž.njem ill Eric m zaludjil. veejumn iluhi Istre m nenazadnje o vlogi Pirana v evropskem prostoru. Piranski arhiv hrani več kol 1800 primerkov no larskih purganiunlnili lislin (1173 1887). veu kol 70 dnkalov ali doievili pisem (1263 Hi69), uidi pisanih na pirga menili, in pri lil i/no 9000 lusiameniov, p'sanih na papirju, ki so bogal vir za zgodovinarje, elnologu. uniclnosinu zgodovinarju, pravniku, jezikoslovce ... Mud šlcvilninii doknmunli h'r otleksi iz olxlufrja hu nuške oblasii (od 1283 do 1797) jjulja '.imenih šu notarske Enjigc (najstarejša u i:! lela 1282). slatine občine Piran (najstarejši ohranjen v Lvirnikn jc iz. lela 130'', v prupisili so ohranjeni l)i( odlomki stahiia iz lula 1274J, več kol 140 vicudiimskih knjig {vsubnju|0 opis kralkc vseliinu pravnili aklov, s kaier.m so ie-ii poslaii lugaliziram) pa kaiavursku knjige glob in kazni komorni.Šku kniigu prihodkov in izdalkov občine, , knji<;u javnili prodaj in dražb, knjige oseb (liu dodeleev), ki so bili izgnani iz občine Pitan, knjige ohsodh, kniigu o ohni'jr..h sporh. knjigo prepihov vsuli pomembnejših dokumentov. knjige o socialnih ho ifi v nbuiin Piran, o občinskih ribjih loviščih in sluvilne drngu kodukse, ki so vsi "ročni izdelek" skrbni Ii pisanev Starejše gradivo je pisano v različnih plavali in dn zadnjih desulluiij 15 slolclja v srednjeveški lannščiiii. šele po Iclu 1480 sc začenja kol iiradin jezik uveljavljati italijanščina, vcndiir močno "oplcniu liiuna" s p imusnii piranskuga ljudskega jezika. ArPKOB A.TIO ^ V> Iv ICOL/ ] yc'\\ JN ART£ AKOMATARLA y\NNO.MPuLXKXI3; M O S VB SFU PRJKCIPEj: ALOV.SIO CONTARENC 3'N MAGISTRA T V JVSUTIA VtT£RLSl abipsisili ...AFFiRMATAFFlTF ■ . j ^ ;J Sl/D/1 ¡z lekarnar cke diplome Ptruiuuiui Nikolaju /'oude i j le!a 1682 Pokrajinski arhiv Koper, h/1<> I ti Piran Veliko gradiva jc ludi iz francoskega, avsirijskuga. italijanskega in pov< ; tuga obdobja. Poleg občinskega arhiva so In shranjeni šu arhivi raznih likvidiranih pod';e lij (Rudnik Sečovlje, Ladjedelnica Pnan, Splošna piovba P an L), Številnih osnovnih in srednjih sol, sodišča, različnih družin (TarUni, Gahriclli, Smarcglia mo (J delu arhivov in zhorovanjih ARHIV] XXI ]iva v preteklosti, v sedmih vitrinah pa primerke nekaterih zanimivejših dokimientov različnih fondov i/ zbirk ter nekaj pomembnejših publikacij, ki so nastale na podlagi raziskovanj piranskega arhivskega gradva. Na zidovih je razobešenih nekaj zanimivejših plakatov ... Vse to |t seveda le delček neprecenljivega bogastva, ki ga arhiv hrani. Odprtje razstave, ki jo je popravil arhivski strokovni sodelavec piranskega arhiva Alberto Pucer, je bilo 17 dcctm bi a 1997. Na enem od dveh kamnitih stebrov za zastave oh vhodu na Tartimjcv trg je vklesan stavek ki se v prevodu glasi; "Po naših mo'ilvah boš varna oslala zemlja Piranska" Danes lahko z zanosom ugotovimo, da je del te piranske zemlic luči piranski arhiv, na katerega so hili ponosni naši predniki, smo ponosni mi in bode h rez dvoma tudi naši zanamci, kajti arhiv je osebna izkaznica in duša mcsia. ,S tem kratkim zapisom želim seznanili tudi druge slovenske arhivske (in druge) sodelavec s to pomembno obletnico, da le ne bi šla tako neopazno mimo. čeprav si brez dvoma za-duži še večjo pozor nest. Aihcrto 1'uccr Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva Ljubljana Zelo malo je v Sloveniji kulturnih ustanov, še manj pa arhivskih javnih zavodov k bi pra/.novali 100-letnico obstoja in še manj takšnih, ki bi lahko pokazali lako velike rezultate prav na vseli področjih svojega delovanja od zakonsko določenih nalog varstva arhivske kulturne dediščine, prek arhivisiikt do zgodo'. inc, pa od izrazito dejavnega vključevanja v demačo 'n tni" arhivsko službo dc zelo širokega udejstvovanja na upravnem, i/ohraževalncm, razisko- valnem ter se posebej n,:1 kulturnem področju kot je to Zgodovmski arhiv Ljubljana. Prav vpetost arhivskega strokovnega dela med zgodovinopisje in širša kulturna dogajanja v sloven ¡kem prostoru daje temu arliivn poseben pomen in ptcat v vsem obdohju delovanja. Glede na ohseg in pomen zbranega arhivskega gradiva /.a zgodovino Slovencev m Slovenije ter .stopnjo njegove strokovne ohdelave pa ga moramo uvrstiti med sloven ikc državotvorne ustanove. Zgodovinski arhiv Ljubljana se je iz najstarejše ljubljanske mestne ustanove v začetku sedemdesetih let razvil v največji in hkrati osrednji slovenski državni regionalni arhiv, ki ft ne samo evropsko primerljiv temveč je bil v ohdohjn po letu JiJSO doina in na tuj:in vseskozi led' model oziroma zgled organiziranosti in strokovnega dela. Na uspešen razvoj in rezultate lega arhiva med drugim kažejo zelo številne in podrohnv "biografije" ozirom.i zgodovinsk1 pregledi razvoja in delovanja od nastavitve slovenskega pesnika Antona Aškcrca za ljubljanskega mestnega arhivarja lela 1898 do zadnjega ustanovitvenega sklepa Vlade Republike Slovenije koncu 'eta 1997, s katerim je hilo na podlagi novega Zakona o arhivskem gradivu in arhivih ustanoviteljsko Zgodovinskega arhiva Ljubljana kot javnega zavoda preneseno od nekdanjih 19 ohčin in M