Avtorice v članku obravnavajo položaj priseljencev iz nekdanje Jugoslavije in njihovih potomcev na trgu dela v Sloveniji. Skozi statistične in druge podatke, pridobljene z različnimi empiričnimi raziskavami, osvetljujejo razlike med priseljenci, potomci priseljencev in večinskim slovenskim prebivalstvom. Pri iskanju vzrokov za evidentirane razlike med omenjenimi populacijami se osredotočajo zlasti na tri dejavnike: etnično diskriminacijo, socialni in kulturni kapital. Ugotavljajo, da priseljenci in potomci priseljencev doživljajo predvsem mehko etnično diskriminacijo, ki je v delovnem okolju vpeta v medsebojne odnose in večkrat rezultat stereotipov in predsodkov. Poleg tega evidentirane večje razlike med posameznimi etničnimi skupinami v primerjavi z manjšimi razlikami med priseljenci in potomci nakazujejo, da je v slovenski družbi etničnost pomemben dejavnik družbene stratifikacije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-3INKQTD2

COBISSID

11374413

Objavljeno

01.07.2011

Metapodatki

Citiranje

APA:

Medvešek, Mojca, Bešter, Romana, Brezigar, Sara (2009). Položaj priseljencev in potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije na trgu dela v Sloveniji. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 58, str. 24-57. URN:NBN:SI:DOC-3INKQTD2 from http://www.dlib.si

MLA:

Medvešek, Mojca, Bešter, Romana, Brezigar, Sara. "Položaj priseljencev in potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije na trgu dela v Sloveniji." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 58 (2009) str. 24-57.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3INKQTD2>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)