v Združenih državah Vetfa xa Tse leto . - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. f The largest Slovenian DwOy fa II the United Statfft. ® Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 TELEFON : CHelsea 3—3878 NO. 80. — STEV. 80. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3t 1870 ~ NEW YORK, SATURDAY, APRIL 6, 1935. — SOBOTA, *6. APRILA 1935_ TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XT,ITT — LETNIK XT.TTT. NEMČIJA BO STAVILA V STRESI SVOJE POGOJE a _ __ Predloga za nabavo dela sprejeta RAZGOVOR MED BENEŠEM IN ANTHONY EDENOM SE JE KONČAL V OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO Konferenca v Pragi se je tikala anglesko-franco-skega sporazuma. — Kabinetna seja, pri kateri bo poročal stotnik Eden o svojih uspeh, se bo vršila v ponedeljek. — John Simon ima Hitlerjeve predloge črno na belem. — MacDonald bo najbrž odpotoval v Italijo. V VOJNI NAJ BI BILI DELAVCI MOBILIZIRANI PRAGA, Cehoslovaška, 5. aprila. — Stotnik Anthony Eden je končal svoje poizvedovalno potovanje v evropske prestolice s peturnim obiskom v Pragi, tekom katerega časa se je dve uri razgovar-jal z zunanjim ministrom dr. Edvardom Benešem. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno takoj po konferenci, pravi, da sta Eden in Beneš prijateljsko razpravljala o različnih točkah angleško-francoskega sporazuma, ki je bil sklenjen 3. februarja v Londonu. Med obema vlada popolni sporazum glede mirovne politike obeh držav. Češka javnost je posebno zadovoljna z velikim uspehom, katerega je stotnik Eden dosegel v Moskvi, kajti Cehi smatrajo Rusijo za slovansko mater in so ji vedno prijateljsko naklonjeni. Na železniški postaji so Edena pozdravili minister dr. Beneš, čehoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk, angleški poslanik v Pragi Sir Joseph Addison in več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Pred železniško postajo se je zbrala velika množica, ki je Edena glasno pozdravljala. Ob 1.20 popoldne se je stotnik Eden odpeljal z angleškim aeroplanom, ki je bil nalašč v ta namen poslan iz Londona. Pri odhodu so se od njega poslovili dr. Beneš, poslanik Masayrk in angleški poslanik Addison. Vprašanje o delavskih plačah je v zvezi z vojnim dobičkom. — Mobilizacija delavcev ne msre bti ločena od mobilizacije kapitala. LONDON, Anglija, 5. aprila. — Zunanji urad je od stotnika Edena prejel sporočilo, da bo ostal čez noč v Kolinu ob Reni, mesto da bi nadaljeval svojo pot v London. Edenov tajnik je po telefonu sporočil angleškemu zunanjemu uradu, da je bila vožnja iz Prage proti Lipskem zelo slaba in da je stotnik Eden zbolel na "zračni" bolezni, da pa njegova bolezen ni resnega značaja. Kabinetna seja, ki je bila določena za petek zvečer in na kateri bi imel Eden podati poročilo o svojih obiskih v Moskvi, Varšavi in Pragi, je bila predložena na pondeljek. V torek bo zunanji minister Sir John Simon v poslanski zbornici poročal o Edenovih uspehih v Moskvi, Varšavi in Pragi ter bo takoj nato skupno z Edenom in mogoče tudi z ministrskim predsednikom MacDonaldom odpotoval v Streso v Italiji. Washington, D. C., r>. apr. Ko je bilo proti koncu seje jki-slanske zbornice opažati, da bo najbržc sprejeta McSwano-va predloga. ki prepoveduje vojni dobiček, se je poostrila tudi borba, ki ima za svoj cilj preprečiti vsako možnost, da bi bili v času vojne mobilizirani tudi delavci. Medtem pa je prišlo v senatu na dan novo odkritje. Pred odborom, ki preiskuje dobičke v munioijski industriji, je rekel nek lastnik ladjedelnice, da je predse*L Hoover, kadarkoli je imel kako priložnost, da odloči, ali se naj gradba kake ladjo izroči kaki privatni ali pa državni ladjedelnici, dal na-ročilo privatnemu podjetju sa-! mo tedaj, kadar je mogel to zvezati s kako politično "kravjo kupčijo". V poslanski zbornici so razpravljali o raznih dodatkih k McSwainovi predlogi. Zlasti predsednik delavskega odbora, kongresnik Connerv, je po-vdarjal, da MeSwainova predloga v svoji sedanji obliki v času vojne ne izključuje mobilizacije delavcev. Kongresni k Connerv je rekel, da ima predsednik v vojnem času pravico poklicati v službo "neorgaanizirano milico". To se more razlagati tako, da bi bili vsi delavci, ki so v vojaški starosti, mobilizirani. Po McSwai novem načrtu bi mogel biti delavec, ki bi zahteval 10 centov več plače, kaznovan z $100 globe in z zaporno kaznijo enega leta. MELL0N0VA USTANOVA BO OBDAVČENA ~ i " " ....... "" Nameravani dar ni prost davkov. — Mil jonske izgube mesto milijonskih dabičkov. Pittsburgh, Pa-, aprila. — Zvezni zakladu i ški urad je obvestil Andrewa W. Mellona, da so njegove slike v A. M. Mellon Educational & Oh a rt able Trust, ki jih bo pozneje ]H)da-ril ameriškemu narodu, podvržene davku. Slike so vredne okoli $19,000,0 In Mellon se je odločil, v sledečem popiše sam na svojo odgovornost: Tudi tem moramo posvetiti par besed. To so namreč tLsti "naročniki'*, ki iiit^o na lisit naročeni. pa ga naglic temu vsak dan čitajo ter so ogorčeni in razžaljeni, ako ga slučajno ne dcibo v mke. Najbolj zanimivo je pa, ker ga čitajo na tuje stroške in si pri tem last o do lista nekakšno pravico — kaj sme pisan i in ne. kaj je imi njihovem mnenju pni v in kaj narobe. To la mi snm pravični in tudi zastonjkarje delimo v dva dela. V Ameriki je nešteto naših rojakov, ki so bili v prejšnjih dobrih letih dobri naročnrki. Pritisnila je kriza, in je zmanjkalo denarja za sol, kruh in za tobak. Mi smo storili svoje. Naše knjige izkazujejo, koliko smo žrtvovali zanašajoč se na boljše čase in poštenost naših Ijiwli. Upanja na boljše čase nismo izgubili, pa tudi vera v poštenost našega naroda je neomajna- Rojaki radi čitajo naš list. O tem imamo nebroj dokazov. Marsikdo lin ga rad naročil, če bi mu količkaj dopuščale razmere. Toda 'kjer ni, niti vojska ne more vzeti. Pomagajo si pač s tem, da ga čitajo pri svojih prija-teljib in sosedih. Tega izposojanja jim ne zamerimo, ker je pravilno in pošteno. Zmmi so nam pa slučaji, ki v svoji ogalbnosti kriče do neba. — K revežu, ki si tabore koč od ust pritrga cente, da redno in polteno odra j ta naročnino, hodijo citati list ljudje, ki imajo vsega dovolj, oziroma že vsaj v teh budili časih ne trpe pomanjkanja. Tako početje je dvojno izrabljanje. Taki zastonjkarji izrabljajo naročnike, ki jim list po~ soja jo, izrajbljajo pa tudi nas, ker bi se laliko naročili na list, pa tega nočejo storiti, ker je izposojanje dosti ceneje za njihov žep, oziroma jih v največ slučajih sploh nič ne stane. Zimo svetujoino naročnikom v njihovem in v našem interesu: — Oe si hoče izposoditi od vas list tisti, ki ga res iie more naročiti, mu ga posOd'ite z veseljem. (V vas pa lioče kdo izrabljati, mu enostavno recite-- Tukaj je naslov in toliko stane, pa ga naroči. Saj se mi zdi, da denar za naročnino lažje ti pogrešaš nego jaz. Važno za potovanje. Kdor jjs namenjen potovati v stari kraj ali dobiti toga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. T sled naše dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ee eaupno obrnite na nas. ea vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, hodih prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viseje in *pU>h vse, kar je ua potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ea najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo dq zadnjega trenutka, ker predno se dobi ie Washingiona povratno dovoljenje, Sf*I5-TBF PERMIT, trpi nw***3 ** nusee. Pišite torej takoj ea bretplaČna navodila in eangiavlja-mo Vam, da boste poceni m udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUtigAD 216 West 18th Street NewYorki N. Y. 11 - L -i Bilo je v deželi Rifov ob kom u leta K>2(». Pravkar smo pokosili ter polegli k ]>očitku. Strašna vročina nas je močno utrudila. Vendar smo si leže, kakor smo bili navajeni vedno, drug drugemu pripovedovali svoje zgodbe in pustolovščine. Med nami je znal najlepše pripovedovati mlad Abesinec, kateri je s svojo bistri 110 in sijajnim spominom vzbujal splošno pozornost. Njegova krepka ]>ostava, žive oči, gosta brada — vse to se nam je zdelo pol divjaško, vendar pa je govoril več jezikov, zlasti pa francosko, nemško in angleško. Te jezike je govoril tako dobro, da bi mu nihče ne prisodil, da je Afrikaner. Kljub temu, da je mladenič znal tako bistro pripovedovati, nam je vseeno bil močno skrivnosten človek. Nikdar nam ni povedal, kaj je. C) tem ga nismo spraševali, ker tako zahtevajo navade v tujski legiji. Z menoj je bil posebno prijazen. Pa tudi jaz sem se zanimal zanj, ker sem ugotovil, da ta skrivnostni mladenič nosi v sebi globoko skrito žalost. Kjerkoli sem mogel. sem ga varoval in pazil, da bi se mu nič ne zgodilo. Naenkrat naglo stopi predme moj sluga, me pozdravi in reče: "Mi aiudantc, el senor capitano lo quiere!" Klical me je. naj grem h kapitanu. Naglo sem bil v kapitanovi pisarni. Kapitan se je nekoliko posmejal, stopil k meni ilka mi je naročil, naj takoj privede m tega Abesinea k njemu". To me je moono presenetilo, ker se kaj takega v legiji z le-gionarjeni ne dogaja. (Naš polkovnik se je pisal Franco. Po kapituaciji Abd el Krima je postal general m adjutant kralja Alfonza XIII. Pred kratkim je poskušal puč ^»roti sedanjemu režimu. Ker se mu pa poskus ni posrečil, so ga prijeli in zaprli). Mladi Abesinec je še vedno bil v krogu naših tovarišev in se menil z njimi. Imenovali smo ga navadno Menelik. Ta priimek smo mu vzdeli kar tako. Omenjam namreč, da vsak legionaiv poleg svoje številke dobi od svojih tovarišev še poseben priimek. Našemu Abc-siucu pa pridevek Menelik ni prjjal. Kadarkoli smo ga tako imemovali, se je s svojimi ostrimi zobmi ugriznil v spodnjo ustnico. Pq tem smo ga tudi poznali, kadar je bil hud. On pa nikdar nikogar ni žalil. "Menelik!" sem mu zakli-cal. Planil, je pokonci, kakor veverica. V Pojdite z menoj!" £apel .»i je blnzp in odšel z menoj pred kapitala. Kapitan ga je ?>rez besede pogledal, si o-pasal sabljo in rekel: "Pojdi- njim. Ko smo vsi trije prišli v polkovnikovo pisarno, smo se močno začudili. V sobi smo zapazili štiri abesiuske dostojanstvenike, ki so se takoj globoko priklonili, kakor hitro so zagledali mladega Abesinea. On pa je ponosno stal pred njimi ter se jim nasmehnil. "Da, vaša visokost'*, je rekel e mesecev zapora, ki pa jih še ni odsedel. Komaj je bila izrečena sodba, po kateri je zmagal Bajdoš, je Zelenka. v veži poslopja sodišča ves besen potegnil nož in zabodel pred mnogimi pričami svojega nasprotnika. Hudo ranjeni Bajdoš je kmalu v bolnišnici podlegel poškodbam. s « 1 Velikonoc I DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za mrtvega psa mrtev gospodar. Pred dvema letoma >e je dogodilo. da je državni gozdar v velikih Kadičih pri Bosanski Krupi, Vučeii Dukič, ustrelil ovčarskega psa pastirju Stojami Dukiču. Tedaj je Stojali zagrozil gozdarju, da se bo nekega dne ravno tako "iztegnil" gozdar, kakor se je "iztegnil" njegov |m*s. Potem se je stvar pozabila. Ko pa y: te dni gozdar šel od doma v gozd, ga ni l»ilo več domov. Konj, na katerem je jahal, se je sam vrnil. Gozdarjev sin je še' nato iskat očeta in ga je po daljšem iskanju našel v gozdu mrtvega z razbito glavo. Sum, da je ubil gozdarja, j.' takoj zadel pastirja Stojami. Orožniki so ga prijeli in Stojan je priznal, da se je v gozdu srečal z gozdarjem. Ker je imel pri sebi sekiro, ki mu jo je gozdar hotel odvzeti, sta se začela rova t i za sekiro, pri čemer je Stojan, da bi se o-branil, udaril gozdarja s sekiro po glavi. Ker je takoj po gozda rje vi smrti izginil Stoja-liov oče. se smatra, da je bil tudi on soudeleženec pri uboju, pa -se je uvedla preiskava tudi v tej smeri. Pp 13 letih se m uje vrnil vid. Tz Banjaluke poročajo, da se je 20-letnemil sinu kmeta Petra Dor niča Stevanu po K? letih vrnil vid. Nekega jutra se je zbudil in ves srečen je opazil, da zopet vidi. Toda istočasno je izgubil sluh. Oče ga je odjw-ljal v Zagreb na kliniko. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .................... Din. 10« $ 5.25 .................. Din. 200 $ 7,30 .................... Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din. 2000 T1IALUO Za $ 9.35 .......... Lir 1M $1*25 ____________________ Lir 2M $44.40 ......................Lir 500 $88.20 .......... Lir 1000 $170.— .......... Lir 2000 $263.— .............. Ur 3000 KBR SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Za 1a»1*CUq večjin ncikoT kot zgoraj naverieno, bodisi t dinarju pdl Urah dovoljujemo Se boljf; pogoje. &E PLAČILA V AMERrtKlH MLAEJ1H Zrn lsplsillo 9 8.— menit poeUti..........S $.78 $10.— " " ..........$10.$$ $18.— " w .........$1$^ $20.— " " ..........$21— $40.— $41.2$ " " $$L$$ Prejemnik dobi t starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih. Nujna pahaiHa JfvttaJtpe Cu>le Lqtter *a prlslajMa* $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Git. Vfaroda" $i$ NSW IORK. lt. I. POZDRAV! Pred odhodom v staro domovino, kamor se podam na obisk, pozdravljam svojo ženo in sina v Clevelaiulu ter vse sorodnike, prijatelje in znance. Istotako pozdravljam tudi v Pittsburgh!! vse prijatelje in znance, posebno j>a Mr. Franka Ostrovška in njegovo ženo, ki sta n\i tako dobro postregla, ter njegovo hčer Aimy in sina Franka, ki je bil tako prijazen, da me je peljal na postajo. Hvala vsem tistim neštetim, ki so mi na postaji želeli srečno pot. Ko sem bil par dni v Pittsburghu, sem si ogledal tudi igro "Divji lovec" v Slovenskem Domu. Igra je bila zelo zanimiva. Vsa čast predsedniku Doma Mr. Klunu in njegovi ženi, ki sta glede postrežbe vse tako dobro aranžirala. V domovino poftujem s pamikom "Champlain", v rail se bom pa s pamikom "ReN^. Lepa hvala potniškemu oddelku "Glasa Naroda", kjer so mi vse potrebno preskrbeli. To slovensko podjetje vsakemu najtoplejše priporočam. Pozdrav in nas viden je! Frank. Ipavec. Listi ruskih emigrantov so pred kratkim prinesli vsebino vizitk nekaterih ruskih uglednih osebnosti pred 'JO. leti in danes. Ta primerjava je hudo zanimiva in dokazuje, kakšne posledice je imela ruska soei-jalna revolucija: Leta HM4: Stalin, seuienišč-nik v Tiflisu. Grof Aleksej Ignjatev, carski vojaški ataše ruskega carja v Parizu. . Vo rosi lov. poročnik v Ln-gansku. Admiral Rusin, poveljnik carskega hrodovja v Petrogra-du. A. Denjikin. f>oveljnik ruski' armade v Tanga roju. General Krdeli j. poveljnik ruske zabodne annade. Leta 1934: Stalin, generalni tajnik koinnnitične stranke v Mokvi. V prak-i diktator vseli Rusov. Aleksej Ignjatev. uradnik sovjetskega trgov, zastopstva v Parizu. KI. Vorošilov. vojaški komi sar v sovjetski Rusiji, Moskva. A. Rusin. knjigovodja v Parizu. A. Denjikin. učitelj v Parizu. Londona in Pragi. Tvan Krdeli, šofer v Parizu. * Ničesar nisi izgubil, če si žensko desetkrat pripravil v jok. Vse si pa izgubil, če se je le enkrat norčevala iz tebe. * Velika čustva dajejo moč, le velika ljubezen dela človeka šibkega in ponižnega. ! (V zapretiš človeku s smrtjo, ho z najhujšo boleznijo zadovoljen. * Pravijo, da ljubezen premaga vse ovire. V resnici je zakon močnejša vez za življenje nego ljubezen. * Ko se je bogat trgovec vračal domov, ga je v veži nekdo telebnil po glavi, da se je pri priči onesvestil. Napadalec j<* pobegnil. Zdravniki so dognali, da je rana snirtnonevarua in da je ne bo prebolel. Vedoč, tla bo moral umreti, je poklical k sebi svojega kom-paujona, mu rekel, naj zaklene vrata ter mu začel razkrivati svoje srce: — Dragi prijatelj, ker veni. da se mi bliža smrtna ura, hočem s tem svetom ]x>ravnati svoje račune. Najnrej ti raz-odenem, da sem ti prijateljstvo le hlinil in da sem te nesramno varal. Trgovina je dosti več nesla kot sem ti rekel, da nese. Vsak mesec je steklo v moj žep par sto dolarjev, katere bi moral deliti s teboj. Načrte za tvojo novo iznajdbo sem ti jaz ukradel in jih prodal. In slednjič ti moram še nekaj povedati : dve leti sem zasledoval tvojo ženo in sem imel ž njo nc|H>štene namene. Tako, prijatelj, to je vse. (V mi moreš odpustiti, mi odpusti. — Iz srca ti odpustim — je odvrnil prijatelj. — Vse to sem namreč že zdavnaj vedel. I)a boš pa šel malo lažje na drugi svet, ti bom pa še jaz eno povedal. — No, le i>ovej, da mi bo lažje pri srcu. — AK veš, kdo te je telebnil z batom po glavi, ko. si prišel onega večera domov? — Ne vem. Niti najmanjše slutnje nimam. Pa tudi policija ni mogla ničesar dognati — je mukoma odgovoril umirajoči. — No, če že hočeš vedeti — mu je zasolil prijatelj — ti pa povem, da sem te jaz. ALI STEŽE NAROČILI SLQVEHSKO^AMERKANSKI KOLEDAR ZA 1935?- STANE 50 CENTO V. - NAROČITE GA ŠE DANES t i r * i: i iKiftlltiiftiiftii* ; u , ** f - GLAS NARODA' NEW YORK, SATURDAY, APRIL 6, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY iflU.1.1 ZARADI UKORA V SMRT MIHAEL ZO&C'ESKO: Družabni vcn-r s«* je zaključil pozno. Vasja i Vsnokov j«« stal vos utrujen in prepoten z roditeljskim trakom na rokavu pred .Mašenjko mi ji prigovarjal: — Počakajte malo, dušica... Počakajte to ciganov. Vidite, vi ste prepoteni, jaz sem prepoten. Tako prav lahko oba zholiva v tem mrazu. — Ne, — je odgovorila Mašenjka nie«I obuvanjem ga I oš. — Kakšen kavalir pa ste, če ju- morete spremiti dame v tem mrazu. — Saj sem ves prepoten, — se je izgovarjal Vasja in main j«- manjkalo, da ni zaplakal. — Xo, oblerite se. Vasja Cesnokov je o«)ločno oblekel kožuh, odšel z Mašenj-ki na ulico in se -krhno zavil. Pritiskal je strupen mraz. Luna je sijala. In pod nogami je škripal sueg. — Kako nemirno dekle st.», — je dejal Vasja Cesnokov navdušeno ogledujoč Mašcjkiu profil. — Da niste to vi, temveč drugo dekle, ki je za vs-j na svetu ne šel spremit. Bog-me, lahko mi verjamete. Iz sa-nn ljubezni grem. . Mašenjka se je zasmejala. — Vi ste tu smejete in ka-žeto svoje zobke, — je nadalje val Vasja. — jaz pa govorim čisto resnico. M a rja Vasiljev-iu«, vroče vas obožujem in ljubim. Reeite samo: Vasja ('cenikov, ležite na železniški tir ali pa na tračnice cestne železnice in ležite tam, dokler n-prispe tramvaj — pa vam takoj ležem. Bog me, laliko mi verjamete. — Bežite no, pustite take neumnosti m poglejte raje, kako čudovito lepo je okrog naju, -kadar sije luna, — je dejala Mašenjka.— Kako krasno je mesto ponoči. Tako divna lepota! — Da, čudovita lepota, — j* pritrdil Vasja nekam začudeno in se ozrl na okrušeu o-met bližnje hiše. — Zares, veli ka lepota. Da, Marja Vasiljev-na, lepota učinkuje tudi takrat, ko goji človek čustva. Mnogi učenjaki in ljudje z naše strani zanikujejo čustva ljubezni, toda jaz, Marja Va-siljev-na, jih ne skrivam. Jaz lahko gojim do vas čustva do LJUBEZEN sta na Krjnkovo na je dejal Vasja želite, skočim v Marja Va«-iljev_ ver ju doka- svoje smrti, lahko se žrtvujem za vas. Hogiiie, verjemit«« mi... Zapovejte: Vasja Cesnov. raz bij si glavo ob tab' zid, pa si jo razbijein. — Xo, le nikar se ne delajte tako pogumnega, — je de jiila Mašenjka lic brez zadovoljstva. — Boguie, razbijein si jo. če želite * Prišla bn»žje. — Bogi lie, znova, — či kanal. Želite na! Vidim, da mi ne mete, toda lahko vam ženi. .. Vasja Cesnokov^e je prijel za ograjo, kakor da hoče res >I;očiti v vodo. — Ah. — je vzkliknila Mašenjka, — kaj pa počenjate* Kar se je pojavila izza vo gala črna postava in se ustavila pri svetilki. — Kaj pa kričite tu! Tiho! — je zagodinjala črna postava in >i t muci ji to ogledala mlada izprchajalca. Mašenjka je kriknila od groze in se ~tisn;-la k ograji. Črna postava se je približc la in potegnila Vasjo OVsiio-kova za rokav. — No, ti klada, — je dejal neznanec z zamolklim glasom, — sleci suknjo in marš odtod. (V le zineš, te kresnimi po glavi in po tebi bo. ISi razumel, capin! Sle«-i se! — l)o-do-do-volite, — je za-jecljal Vasja, lioteč s tem r--či: dovolite, kako to? — Kar tako, — je odgovori! »neznance in ga potegnil za rob kožuha. Z drhtečimi prsti je Vasjri edpel kožuh in ga slekel. — In čevlje tudi sezuj, — j" zarentačil neznanec, — te tudi potrebujem. — Do-tlo-do-volite, — je za-jecljal Vasja, — mrzlo je. — No, ali bo kaj! — Ud dame ničesar ne zahtevate, jaz pa naj bi sezul ee lo čevlje, — je dejal Vasja u-žaljeno. — Ona je v kožuhu in ga losa h, jaz pa naj sezujein tudi čevlj«*. Neznance se je mirno ozrl na Mašonjko, rekoč: — (V bi jo človek slekel in nesel to v culi, bi ga prijeli. Vem, kaj delam. Si že sezul čevlje ? Mašenjka je z grozo zrla na neznanca, ne da bi se ganila. Vasja Cesnokov je stopil v GOSPOD IZ "ZELENE PALAČE" Hud udarec jc zadel- na Jo-žefovo ugledno družino posestnika Krivca v Pod ložah pri Ptujski gori. Domača hči. l!». letna Jožica, se je popoldne na-|M>tila kakor vsako nedeljo in praznik k voeernicam v župni jsko cerkev na Ptujski gori. To pot, ko je bil njen god, se je s prijateljicami zamudila na go ri dalje časa kakor |k> navadi in se je zavoljo tega nekoliko zakasnila. Oče jo je zato malo pokaral, kar )>a si je ultogo dc-kle vzelo tako k srcu. da je zapustilo sobo. šlo v svojo kam rico iu izpilo precejšnjo količino lizola. Domači, ki so jo našli v brezni meni stanju, so takoj pozvali na pomoč zdmvuika s Ptujske gore, ki pa ji kljub vsemu prizadevanju ni mogel več pomagati. PRAZNA JETN1ŠNJCA V Madridu j«- izzvala največjo senzacijo novica, da so iz ondotne državne jetnišnic<> pobegnili častniki večinoma mlajših letnikov, ki so bili zaradi lanskega oktoberskega ptiča obsojeni na smrt. tTpomikc je vojaško sodišče obsodilo navzlic mnogoštevilnim prošnjam in posredovanjem sorodnikov, naj jim pri-zaneso ter jim puste vsaj življenje. Sodišče je sodilo brez iiardonn ter določilo. d;t se mo- Zaradi šesterih umorov na smrt obsojeni korzikanski tolovaj Andrej Spada je zadnji romantični tolovajski pogla var divjih gora v domovini Napoleona, na Korziki. Spada, ko je sedaj 38 let star in že precej debeluhast, jt. hil v mladih letih čeden dečko. Njegov oče je 1 >i| Sardinec, mati pa Korzičanka. Celih 11 let je kljuboval v divjini ter je prebival v svoji zasloveli 4'zeleni palači**. Korziški kmetje so v-ako povelje iz 1'zelene palače" hitreje iu pokontieje uliogali kak>*r pa naredbe vlade, Glavni vir doliodkov tega "gorskega kralja" je bila mesečna "carina", katero mu je moral plačevali podjetnik, ki je po teh krajih z avtom prevažal pošto. Ker je zaradi teh "davkov" dosedanji podjetnik prišel na psa iu je moral opustiti vožnjo pošte, je to prevzel uekdo drugi. Pri njem se je zglasil "gorski kralj" — Andrej Spada iu nrj naznanil, kakšne davke mu bo plačeval. Ker se je novi postni podjetnik branil, ga je Spada meni nič tebi nič ustrelil. Spada je tako le prišel med telovaje: Dne S. oktobra 1 ^'-2 je Spada sedel z dvema prijateljema pri -neki veselici v vasi CaritPOrcine. »Takrat je bil Spada še pošt«*u kmet, katerega je vse spoštovalo. Zgodilo pa se je. da je na Korziko pri- nilL Gnali so ju v zapor. To je Spado docela razburi 1.». Ves divji je pograbil samo kres in enega orožnikov ustrelil, drugega pa hudo ranil. Potem je osvolnidil oba prijatelja in ž njima pobegnil v go ro. Poslej se je Spada zaklel, (iti bo po svoje uredil vse, kar bi se mu med ljudmi zdelo krivično. In tako je začel svoje ro kovnjaško življenje, zaradi ka j terega so ga rojaki častili, o- i rožniki pa zasledovali. Toda o-1 rožniki mu niso mogli do žive- j ga. Francoska oblast je posla- j la nadenj vojaško pehoto, topništvo mi eelo oklopui avtomobil, hoteč na ta način Spado u-jeti. Vse zaman. Sčasoma se je Spada tako nživel v svojo vlogo maščevalca, da je samega s+»l»e imenoval "desna roka Boga Očeta". Toda njegovi preganja lei so vedno bolj pritiskali nanj. — Končno se je Spada naselil v hiši svojega očeta, čeprav je vedel, da bodo preganjalci prav gotovo prišli. Orožniki -o res obkolili hišo in jo naskočili. Ni so pa maleteli na najmanjši od por. Ko so stopili v hišo, ^o na šli Spado, ki je klečal pred križem in molil. Seveda so ga takoj prijeli. Oblasti so spočetka mislile, dii je Spada versko blazen. Podali so ga v Marseille v norišnico, da bi ga preiskali, al« mož ni morda nor. Več mese- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — „ Naročnina za stari! kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. •t. Sodnik mu je rekel: "Vi bili zelo nevarni tolovaj." On pa je (»dgovori!: "Da, bU st iii, a pošten tolovaj P* Sodnik: "Takoj ste vedno streljali na zastopnike za k o na." Spada: "Ce vi to rečete, go spo0 našli tudi debelo, v svinjsko uslij * vezano knjigo, ki i»a ie bila za- SLUŽKINJE Z MATURO ra petnajstorica ti]>oruiških vodij postaviti pred puške. Določen je bil že dan usmrČenja. sel italijanski mornar, kateri se je udeležil veselice iu je šel cev so ga opazovali, končno pa J pečat ena. Na knjigi je so zdravniki ugotovili, da je h,, napisano: " Kdine Zelo pereč problem izobraženih žensk je v vseli d:\*.:ivah, kjer je (»ostala ženska z napredkom demokracije enakopravna z moškim in začenja svojo enakopravnost uvejjav- Ko pa je stopil določenega dne' no Pa .i*'- da so Korzi silno vro- ipi! julobljc vede." sodnik s komisijo v celico oh sojencev. da jih pozove in poved e k justifikaciji, je moral v svoje največje začudenje ugotoviti, da jo jetnišnica prazna. Preiskali sa vse kotičke in I jat i na vseh poljih. Ženske so »'odkrili, da so jetniki pod neko se vrgle na študiranje, post a- J posteljo z največjimi mukami le so moškim nevarne konke- j izkopali rov ter se po zelo koin- rentke, toda po letih napornih in dragih Študij nalete v borbi za obstanek po večini na uapre magij i ve ovire. Sicer pa t«> ni nič čudnega, če pomislim«, koliko moških mora držati kii-žem roke ni čakati na službe, čeprav imajo vso potre! mo kvalifikacijo. Tako vidimo v normalnih razmerah nemogi č pojav, da se morajo študirane ženske izogniti, namreč h gospodinjstvu. Po večjih mestih naletite 11«. vsakem koraku na dekleta z dovršeno srednjo ali celo visoki šolo, ki pomiva posodo, ki o-pravlja najtežja ženska dela. samo tla se more skromno preživljati. V Budimpešti je 21.J deklet z maturo zaposlenih v gospodinjstvu. Tudi mnoge o-možene, žene uradnikov in u-čiteljev. hodijo k premožnim rodbinam pomagat gospodinjam, da saj nekaj prislužijo k skromnim moževim dohodkom. OGROMNE ZALOGE ZGANJA ZGORELE ko je izbruhnil požar v Penn- Maryland distileriji v Peoria, IU. Ognjegasci so le s težavo prepfe&li^ da se ni razširil ogenj na sosednja< poslopja. Povzročena škoda znaša nad mi-_ _J'________lijon dolarjev. plicirani proceduri približali kanalu, skozi katerega so pobegnili direktno v kanalskem omrežju madridskega mesta. Oblasti -so bile kajpada presenečene, ko so odkrile to stvar in so odredile natančno zasledovanje beguncev, toda doslej se še ni nikomur posrečilo priti obsojencem 11a sled. Zdi se, da so pobegnili v dogovoru s sorodstvom, ki je povzelo vse, da bi upornikom rešilo življenje. cekrvni in ljubosumni. Zato so se korziški fantje sporekli z Italijanom. V prepiru je nekdo estrelil iz samokresa ter Laha ranil v nogo. Prihiteli so francoski orožniki preiskat zadevo. Tisto dekle je trdilo — še danes ni znano, ali po pravici ali po krivici, — da je streljal zabilo to in naj ^krivno-4i zdravniške Ker je Boeriiave kot plesat z nekim dekletom. Zna- docela zdrav. Pred sodniki nikdar ni izgubil prisebnosti in ponosne sa-1 zdravnik res zelo slovel, so samozavesti; pač pa je z največ j \ >i ljudje za to Čudovito knji jim veseljem dražil sodnike. Ko Igu začeli zelo puliti, pričakujoč. £(len izmed tistih dveh fantov, I louden ii mu je predsednik zagrozil, da gr. bo dal odpeljati nazaj v ječo, se je tej grožnji prisrčno Muejal. Takoj nato pa se je za čel obnašati kakor najbolj 11-Ijudeii človek. Na nad vse 11 da si bodo z njeno pomočjo podaljšali življenje. Nazadnje jo ta knjiga na dražbi bila pro j d;.tia za K UM H) goldinarjev. Srečni laMnik je takoj zlomil j j < čate in pogledal v knjigo. PREVEČ KOZOROGOV ( prijazen način je sod-j Toda v>i listi delx-le knjige so ki sta s Spado sedela pri mi-! nikoin priznal, da je bil zara-jlili nepopisani. Le na prvi zi. Spada je bil hud in ugovar-I umora v odsotuosti že trikrat j strani je bilo tole zapisano: jal, da to ni res. Orožniki pa I obsojen na smrt. Ko so mu pa j "Skrbi, da bo glava hladna, se niso zmenili za njegovo go-; očitali, da je bil obsojen tudi; noge gorke in da bo tejo odpr- odločno ngo .t«. — potem vsem zdravnikom vorjenje, ampak so oba Spa-j radi tat vi, dova prijatelja prijeli iu ukle-1 varjal. Hie ; laliko »»-le kaže 1 Dočim po ostalih goratih de želah obžalujejo, da imajo ko zorogov premalo ali da so jim j sploh že izumrli, se lahko v o-1 y zcmlju Augstmadthorua v Švi-1 ci poibahajo, da jih imajo preveč. Žal pa je takšno bahanje zvezano z raznimi neprijetnost-. \ mi. Pred kakšnimi 15 leti so prestavili sem nekoliko kozorogo v iz gojišča v Interlaknu, v tem času pa so se živali, ki so pod najstrožjo zaščito, tako razmnožile, da jih cenijo danes na ' kakšnih 120 glav. Ker pa se oblizujejo najrajši z divjim se ! nom, ki ga gorjanci s težavo zbirajo na svojih pašnikih, in ker sprožujejo na svojih Skal-' tiili pohodih kamenje, ki se ga boji vsaki plan mar, je umljivo, da gletlajo nmogi ljudje }X)stra-! ni na to početje in bi jih raj Si cianes pokončali nego jutri. To- J da oblasti se ne vdajo. Dolga pogajanja med državo in obči-' nami so se končala za sedaj s; (tem, da se je država obvezala j povrniti vsako dokazano ško- J do, ki bi jo napravile lepe ži 4 vali, in da je dovolila ustreliti nekoliko starih ekseinplarjev. f Večje število kozorogov pa bo- j <^0 vlovili in jih prepeljali v j druge kraje, posebno v za- J sjčitni naravni.pack v.Grimsel , skem ozemlju, kjer ne bodo ži-! veli nikogar motile in jih tudi j nihče ne bo smel motiti. ' ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1 IZ BAGDA1>A V STAMBI L 4 knjige, ti slikami, §27 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Eni i na ; Karavana smrti: Na begu v ti oropa; Družba Eu Nasr Cena *........................U0 KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 59$ aftrani, a slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko rompl: Tri Kamarih; Med .Tezi<1 i Ona ........................1.50 PO DIVJlcM SIUDIST.VM' 4 knjige, SP4 strani, s slikami Vsebina: Amadi ja: Ile« Iz : Krona sveta; Med dvema ognjeuia Cena ........................IJM PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 57? strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Ona ____________________„1.54 Izilajalee: Na lovn; S|»et n» divjem zapadli; Rešeni milijoni; Dediči Cena .......................3.5« V GORAH BALKANA 4. knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šinieu : Zaroka z zaprekami; V gnlob-iijaku; Mohumediinski svetnik Cena ........................1.50 SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina; - Izseljenci; Yuma Setar; Na sledil: Nevarnosti nasproti; Aimaden ; V treh delih sveta ; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street WIN i.TO V VA knjig, g slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za ži\-ljenje; Nšo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Z i detektiva: Med Komanči in Apači: Na nevarnih potih: Winnetovov roman ; Hans Kar: Pri Komančili; Winuetova smrt; Win-netova oporoka Cenm ....................... Ž L' T I 4 knjige, s slikan,i, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom: Jama draguljev; Končno —; Bili, in njegova poslednja pot Cena ........................1.50 "Glas Naroda" New York, N. Y. in si za«"-«»l oilvezovati «'"<*v I J«-. — Lina i kožuh. — j«? ]>ouo vil Vasja — i galosp. liitMii l»i ura pa pustili. Ncznatipt* j<« ob loke I Vasjin kožuh, stlačil njegove čevlje v /ope ru dejal: — Sedi hi ne irani se, niti z xohiui ne snn*š šklepetati. ( pa ssakrieis ali «V 1«* jjaneš, >i ixsnrliljen. Raznineš. capin! I n ti iroska tu<* jt» hitro ztivil \ kožuh iu izginil. Vasja j«' pa «>hsed«»l klaver no na siH'srn iu plaho ogh'do val svoji* no*;«' v helih noga-vi<*ah. — Dočakali t se, — jo dejal in s<* srdito ozrl na Mašenjko. — Spmmini vas, pa naj bom š«- oropan. Da * Ko toIovaj«*vi koraki uti Imili za>topical Vasja z bo noge. Mašenjka je ostala sama pri ograj"* 'O z ODA" NEW YORK, SATtTMAY, APRIL 6, 1935 TBS LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ---- SAMOSTANSKI T OVFf U (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JLivr V JLjVJ ZA 44GLAS NARODA" PRIREDIL L H. (58 — Le poglej, kako east ti napravijo v samostana! — se smeje frater. — To poka. kot gosposka postelja! — Nato govori dalje, slavi božjo previdnost, ki vse slabo obrne za Haj-mota v dobro ter jadiknje, kako loveo slabo izgleda in kako motlie so njegove oči. — Toda samo počakaj, — pravi, — te bom že izpital kot kopuna, ki je imel greben. Da. da ne pozabim — hvala ti moram tudi reči. Hlapec, ki je danes prišel z osedlanim konjem, mi je prinesel korenine. Te mi bodo dobro zdravilo pri moji slabi sapi. Z dihanjem gre sedaj pri meni slabo, dan za dnem. Mnogokrat mi je, kot. bi imel v vratu jeza, ki se razteza in nikdar noče v pekel. Ali [m si tudi korenine izkopal ob pravem času? Ali je »nežeiika do konca od-evctela ! Hajmova lica spreleti bledoba. — Da, frater. sneženka je odevetela. Za mene! Tedaj je bil konec njegove moči. Škripajo z zobmi se vrže proti steni, da frater prestrašen sklene roke. Gitli ravno pride na prostor pred vratmi samostanskega (»skrbništva, ko se vrne prednica, katero je spremljal gospod Henrik. Začudi se. ko jo pogleda. — Vedela sem! — pravi tiho prednica. — Gospod Henrik prikima dekletu v prijazen pozdrav ter stopi nazaj skozi vrata. — Pomisli samo, dekle. — se smeje prednica, — gospod Henrik me je zmerjal, kar som te samo pustila. V resnici je mislil, da boš zbežala. Truden nasmeh preleti Gitline ustnice in izza vogala je slišati poreden smeh. Prednica pogleda, toda Waltijev obraz je že izginil za zidom. Ko pride Gitli do nunskega samostana, je pustila tiho in potrpežljivo, kot jagnje, kadar ga strizejo, da se je ž njo zgodilo vse, kar so hoteli. Nova obleka, v katero so jo oblekli, ni PARIŠKA VENERA 1935 Parižani niso toliko dovzetni za razne moderne iti športne pretiraaiosti, da bi se zavzeli brez roganja za nudistično gi banje, tisto gibanje, ki pridi-guje, da bi morali ljudje, moški in ženske, iz zdravstvenih in estetskih ozirov hoditi po svetu v obleki pokojnega svojega očeta Adama. Niso preveč sramežljivi, pa vendarle se jim ■ i i zdelo primerno, da bi se p-> njihovili ulieali korpnlentni gospodje z mogoče še bolj korpti • letitn imi damami sprehajali l.rez figovega jteresa in s sh bralnim dostojanstvom. Francozi se takšnim idejam in mož nostim v ogromni večini primerov smejejo ter se ne za ni geot nekoč pismeno obrazložil čistoto nudističnih principov, j Prejel j«1 za odgovor eno samo j vrstioo: Spoštovani kolega! Vi ste idiot. S spoštovanjem , Betlileem." 44Idiot" sicer ni lepa beseda, toda tem lepše se { sliši naziv 44kolega"... In potem je prišel višek ve ' čera: izvolitev pariške Venere i z«. 1. izmed l(i kandidatk. Že trikrat se je ta izvolitev kon čala brez uspeha, a sedaj je mo- 1 ralo priti d<> tujega, kajti (tu ko si je mislil veh podobnih prireditvah —| brez iindističiiih prime.~i. In š.*j vič: nastopile so v najnovejših ! modnih kreacijah znane pari ' ške tvrdke. Ljudstvo je zatuli lo kakor en mož: "Sleparija! ANGLIJA DOBI NAJVEČJE ZRAČNO BRODOVJE vali, da se bodo nudisti poka- . . . . ..'vi ' *i ♦ i, fiole naj pridejo! r ranke na za h ze od vsega zavet ka tak J 1 J. . , , - . , -i h , izaj!" Aled vpitjem m smehom in« L-nlrrwtin n» ustvaril Koir. *• . 1 ^ _ _ stopil na predavateljski ode.* \ čudovit frak oblečen mož. Š" bolj pa so se začudili, ko so v njem -spoznali barona de Fou-! (juieresa, tistega, ki dela že de-zbudila nikakega glasu iz njenih ust. Sicer se je nekoliko sra-( vneto propagando za m oval a, ko vidi dolgo, modro obleko po običaju tedanjega to (ja \y\ llVedli v pariško nočno časa izrezano čez rame. Toda ne reče ničesar, kajti takoj je * dobila okoli vratu bel plašč, ki ji je regel do komolca. Pas iz belega usnja je oklepal vitke kolke. Okoli čela in odkritih las so ji privezali moder trak. Ko ima na nogah rmene čevlje z.dolgim, zavihanim, ošiljenim koncem, tedaj se začudena ogleduje. Mati pralnica in obe sestri se smejejo, ko stoji Gitli tako mirno, z na stran iztegnjenimi rokami, kot se ne bi upala dotakniti se obleke. Trese se in se ne upa prestopiti, kajti ako je prestopila, tedaj so takoj čudni čevljevi kljuni šinili navzgor kot ostra bodala. In čim glasneje se drugi smejejo, tem bližji ji je bil jok. Naenkrat pa skoči k vratom, ker pa so bila vrata zaklenjena, se ihteč zgrudi na tla. Dvignejo jo, jo zmerjajo in tolažijo, ji osnažijo obleko, nato pa jo peljejo k Zefi. da se je mogla od nje in malega fantka posloviti in ž njima še enkrat govoriti. Prod zidom nunskega samostana čaka nosilnica, katero sta nohili dve muli na dveh pritrjenih drogili. Gitli morajo dvigniti v nosilnico; prostovoljno ne bi nikdar vstopila. Mati prednica sede poleg nje. Dva hlapca vodita mule, tretji pa. ki je bil oborožen, jaha poleg. Ljudje na cesti postajajo, ko vidijo prihajati nosilnico in radovedno gledajo v njo. Nikdo ni spoznal solarjeve sestre. Njen majhni, bledi obraz je skoro izginil v beli, nad temenom 1rdo zavezani avbi, ki so jo ji na pot posadili na glavo. Dvoje deklet pride mimo; vroča rdečica spreleti Gitlina lica; bili sta Cenca in Eggebauerjeva dekla. — Poglej, — pravi tiho dekla, — kakšna gospodična pa je to? — Je ne poznam, — pravi Cenca, — mora biti tuja. Nosilnica gre dalje. Gitli se prime kot kaka omotica in vse se ji vrti. Hišice ob cesti, solarna, kateri se bližajk>, šumeči potok z bregom in drevjem, hrib s samostanom, vse, vse se potopi pred njenim pogledom in bilo ji je, kot da vidi obsežno, solnčno planino. Po njej se pasejo z ropotajočimi zvonci krave in v koči poje dekliški glas; iz gozda prihaja čez planjavo lovec, mirno stoji pred kočo, palico je naslonil na leseno steno ter udarja z okovanimi čevlji ob prag. Pojoči glas utihne in lovec vpraša: ' — Ali je dovoljeno vstopiti, plansarica? Iz koče zadoni smejoči se Cencin glas: — Seveda, Hajmo samo prišli —. Mati prednica v nosilnici se prestrašena zbudi iz svojih misli, kajti dekle si je z glasnim krikom strgalo belo avbo z glave ter hoče skočiti iz nosilnice. Nekaj ljudi priteče, hlapci prično poganjati mule in vedno hitrejše, vedno dalje se maje nosilnica. šnc, kakršne je ustvaril Bo?. Malo -so bili razočarani, ko je ! 4 ,J< . večer je v Parizu vendarle zma dvar končala. Toda ta irala nova moda... SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BVBEAV ti« mil ISth STREET NEW IOBK, H. *. PIŠITK MAM ZA CDH VOZNIH LMTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJI nzncmsnazi ■ž 1-Ž-Ii tO. aprila: NVasiungt' »n v Havre 12. apri'a: llajrstii' v Chotimtirg 1111. On je bil prvi, kateri je delal poizkuse s ptički na ta način, da jih je, ko so prilezli iz jajčka, (takoj odstranil od drugih ptičev ter jih sam vzgajal. X dragocenimi fotografskimi posnetki je pokazal njihovo razvojno stopnjo. V predavanju, kako se živeli s po razumejo med seboj, je dr. lleinroth poudarjal, da se živali spora znmevajo z znaki iii glasovi. Pravega jezika v človeškem 23. Naslednjega jutra hodi gospod Henrik v zgodnji uri po vrtu gori in doli. Kaj je v teh solnčnih dnevih vse zrastlo in razcvetelo! Drevje in grmovje je bilo v polnem zelenju in vsak dih sape je bil napolnjen z vonjem mladih cvetlic. Frater Severin obdeluje prazno gredo. Da si olajša pripo-gibanje, stoji s široko razkoračenimi nogami kot konj, kadar mora težko vleči. Debele znojne kaplje mu padajo s čela. — Dobro jutro, brat! — pozdravi gospod Henrik. — Dobro jutro, reverendissime! — Frater Severin se dvigne in medtem ko bolestno zakremži obraz, stisne pest za hrbtom. — Danes se zopet težko pripogiblješ, kaj ne? Sem že slišal : sinoči je zopet nekrščansko dolgo trajalo v sobi v kleti. — Ne po moji krivdi! — jeclja Severin. — Temveč oskrbnik kar ni hotel iti. — Ali niso prišli hlapci gospe Cecilije ponj? — So, gospod, pa ni šel; dal jim je nek pargament in je ostal. — In vi ste mu morali delati tovarišijo? Frater Severin spoštljivo zategne obraz. — Oskrbnik je, gospod! Kdor ne spoštuje njegovcega dostojanstva, raz žal i samostan. _ ^ (Dalje prihodnjič.) življenje spet frak in večerno obleko. Mimo tega je baron di Fouquieres brat tistega funkcionarja, ki inu je med drugim Voditelj opazoval išča za pti-n a loga izbrati predsedniku re- uv.iia v 19. aprila: l^trtiRiUia v C'n«rl ouri Itrciiirii v Hr.-m.-ij 20. apnla: K»iii» v Trot Puri* v Havre M. aprila: Manhattan v Ila\ re PTICI 26. aprila: Kuropii v Bremen Anintii- v I 'Ii»tImmir^ Manliatlan v Havre lie l-'ntne*- v Havre • "••iit»-
  • a lU'D-ii^aria v ("ln-rl«»ur^ ISr>-ii)t-n i Un-iie-n <*li:uii|>l:tiii v lla%rt* U'»>|iin^N>ii v llavn-A>|iiitani:i v riH-rUnirs Norni;iii«lit- v Ilnvr«- ■J4. ji;. 121. Itreini-n v nereu^aria lirt-men v ("lu-rlmiir^ GROB EGIPTSKE KRALJICE V Criseliu ]>ri velikih piki*- i midah so odkrili v zadnjem ča-; su S(H) in dolgo in .'»<> m široko; "kraljevsko cesto", ki vodi od! Kefrenove piramide k sfingi.: Tstočasno so odkrili grob kraljice Reketre, ki je živela o- smislu živali nimajo, ker je nji- kro- ,llt{l Pr(1<1 At- ^ hovo glasomo izražanje priro- tn(il ta -ro,) že obiskali raz-jeno in ne naučeno. Čimbolj Ciniki. Ostal je samo še sar-družiuo žive živali, tem na raz- kofaS' lobanja, nekoliko kosti ličnejše načine se izražajo; mumije, okostje bika in neka., medtem ko imajo posamič ži ,vaz 1Z alahastra* Iz «aP«sov na veče živali le redkdaj kaj po 1 sarkofagu je sklepati, da .k« b.-vedati I hci faraona Refre- na in žena faraona Menkereja, To je dr. Heinrotb razlagal obenem pa tudi njegova se z vzgledi iz živalskega življc- stra, kar ni nič nenavadnega, nja in naglašal, da n. pr. kn ker so bile tedaj v \ladaisk*. kavica kliče in kuka le nekaj rodbini zakoni med bratom in tednov ob času parjenja, rav- sestro običaj. no tako samo takrat ruka je-1--- len. Oba sta potem ves čas v letu tiha in mutasta. Dr. Heinrotb je dalje naglašal, da s^va rihii klic posameznih živali nikakor niso zavestni, kakor nekateri trde, n. pr. o divjih kozah. Dr. Heinrotli pravi, da žival ob bližajoči se nevarnosti pač res da od sebe glas, kateri opozori tudi druge živali na ne varnost. Toda ta glas strahu, ki nezavestno prestraši drugo živali, da zbeže. .1I NI.IA : 1. (.afayette v Havre s Tt. Ai|iiitaui:i v Cherbourg Washington v Havre 7. Normauilie v Havre VAŽNO ZA f NAROČNIKE /'"I"j naslova je razvidno do kilaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo alali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnikti v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkamu ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj ših rojakov naseljenih. s. Kuri »i i v Itreiiien Cone* iii Savoia v 12. Mil jest le v (•i-iioa CherlMrtirg MUHASTA SREČA 14. ir». tu. i:« Isrruieii v I »return ltex v (ft-noa Chaniplaiu v Havre Manhattan v Havre Ileri-ngaria v (*herl»oiirg Xormandie v Havre Aquilania v <'lu-rlKJiirK I le ile France v Havre Ala jest i«- v Cherbourg Kuropa v lireiuen C« m te i li Savion v Centia set ni k, "upam, da vam prinašam veselo vest, ki vas bo za nekaj časa rešila skrbi. Pred petimi leti ste pri meni kupili pet srečk, kaj ne?" — "Da", je vzdihnila mesarica, "pet srečk, toda ko je mož umrl, Pred leti je živel na Dunaju 1 sem jih morala prodati, ker mesar, ki se je sčasoma doko-jod samih skrbi nisem vedela pal do skromnega imetja in sivkam". — "Prodali ste jih!" je nekega dne kupil tudi pet lo-1 vzkliknil obiskovalec. "Kak-terijskih srečk. Mož je kmalu;šna smola! Veste, da je ena teh potem umrl. Žena je ostala z o-1srečk zadela 10,000 šilingov!" troci sama in posebno v prvem | Ženska je skoro padla v neza-času po moževi smrti se ji je' vest. Mož jo je tolažil na vse godilo tako slabo, da je morala zastaviti več stvari, da je niso dolgovi pokopali, med drugim tudi srečke. Počasi pa se način, končno ji je predlagal, naj bi kupila novo srečko, morda bo imela srečo z njo. "Baš pred nekoliko dnevi sem kupi- w%mi 4 uri« « n m* 4 n . ,,jje stvar vendarle obrnila na j la srečko. A kaj mi pomaca, ko KNJIG A R N A GLAS NARODA ' m P° petih letih je od me zasleduje zla usoda. Glejte 216 WEST 18th STREET KNJIGE NABOŽNE VSEBINE BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA ŠMARNI GORI. Cena .............................. .20 BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM JEZERU. Cena .......................... .26 DUHOVNI BOJ. :»4 strani. Cenn ............ -56 FABIOLA. Cerkev v katakombah. 222 str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM .................. .69 MLADENIČEM. I., zvezek. Cena ................30 II. zvezek. Cena ................56 MESIJA. lfiO strani. Cena ..................30 SLOVENSKA NARODNA l&LADINA, 452 str. LM agenta neke protlaialne srečk NEW YORK, N. Y. I , •, , , ku]»ila na obroke novo srečko. Kmalu potem je prodajalec jo", je dejala vdova. Mož je srečko pogledal in se prijel za čelo: "To je vendar j srečk, pri katerem je pokojni' nemogoče! Kaj takšnega se mi i mesar kupil nekoč pet srečk, še ni zgodio! To je čudovito! pregledal svoje stare sezname' Ta srečka je vendar tista, ki in ugotovil, da je ena teh srečk zadela 10,000 šilingov. Hitro je stopil proti mesarici, da bi opozoril vdovo na srečno naključje. Seveda ni vedela nič o tem, da so bile srečke j med tem že menjale lastnika, j V mesnici je bila vdova baš z pometiku z neko kupovalko o I slabih časih. 'Xu', je dejal po- ste jo pred petimi leti prodali in ki je sedaj zadela 10.000 šilingov!" In tako je tudi bilo. Srečka je v petih letih šla najmanj skozi 20 rok. a je prišla spet v prve roke! Drugi dan je vdova dvignila 10,000 šilingov, pravo bogastvo za njene sedanje razmere. CALIFOBNIA: San Francisco. Jacob Laostafa COLORADO: Pueblo. Peter Calls, A. Saftlfl Wa I sen burg. M. J. 6vok INDIANA : I ml i a napol is, Loal* Banted ILLINOIS: Chit-aj;o. J. Revf-lč. J. Lnkanfrfc Cicero,-J. Fabian (Chicago. Clcer* in Illinois» Jolb t. Mary Banibii-h. Joseph Hr»-▼at Iji Salle. J. S|>elk-h Maseoutab. Frank August In North Chlctigo. Jože Zelene KANSAS: O i rani. Agnes Motnfk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: * Kitzujiib>r. Fr. Y linger, Jacob Resuih. John Slspotk Girnnl. Anton Naginle Lorain, Louis Balant, John * še Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r • / PENNSYLVANIA: Am bridge, Frank Jakie Broogbton, Anton Ipavec Clarldge. Anton Jerlna Conemangh. J, Bresuvee Export, Louis Sapuiii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Greensbnrg, Frank Novak '• Jcknstown, Jobn Polants Kfayn, Ant. TanSelJ Lazerne, Frank BaUocb Manor. Frank IVmshar Midway. John Ž ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefcifrer West Newton, Jooeob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AUIs. Frank Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lash DiamondviUe, Joe Rollcb JepreJeL UPRAVA "QLA8 NARODA