Šolstvo v starem veku. nKaj ti pomaga, če si še tako zmožen, ker ti je odločeno ves čas svojega življenja le enostransko životarenje in tudi ne bodeš nikdar kaj posebnega dosegel." Juvenai. Te besede latinskega pesnika dotikajo so posebno učiteljskega stanu. — Dandanes se je sicer tu in tam nekoliko izboljšalo; vender se pa učiteljski stan, eden najvažnejših v državi, kar se tiče raaterijelnega stanja, nikakor ne more primerjati z drugimi. Pa menda mora že tako biti, ker se je ta stan že od nekdaj tako rad v kot stavil. Poglejmo nekoliko v srednji vek! Takrat so bile šole samostanske učilnice. S poukom so se pečali največ tnenihi ter pravega učiteljskega stanu še ni bilo. Pozneje, ko so se šole v državne in srenjske izpremenile, so jeli učitelji na vse strani prositi, in povsodi najdeš napolnjene Barhive" prošnja za zboljšanje učiteljskih plač. — To vidimo pa tudi že v starem veku, posebno v Rimu, kjer so mladino le sužnji poučevali. Stalnih vzgojiteljev je bilo v tadanjem času prav malo. — Tudi preizkušenj ni bilo treba delati, kakor zdaj! Po tem takem so so s poukom le taki ljudje pečali, naveličavši se svojega pravega posla. Tu nahaja se mnogo rokodelcev, ki niso kaj znali in umeli o kakšnej methodiki ali pedagogiki. Pri vsem tem so pa že v starem veku učiteljski stan smatrali kot jako težavnega in trudapolnegal — Plačilo je bilo tako pičlo in slabo, da se nikakor ne more priinerjati s trudom in težavami tega poklica. Mej prvirai, ki je težave učiteljskega stanu opazoval, je bil menda rimski cesar Dioklecijan; on je tudi učiteljem plače določil in sicertako: za grščino, latinščino in matematiko 200 denarov (ca. 3"6O gold.) na mesec; za računstvo 75 denarov (ca. 1-65 gold.); za čitanje in pisanje pa samo 50 denarov (ca. 090 gold.) Le tisti učitelji, ki so poučevali in vzgojevali otroke bogatinov in knezov, so dobivali visoke plače; vsi drugi učeniki so pa malo zaslužili, ter so večkrat lačni, kakor nasiteni otroke poučevali! — Slavni pesnik Ovid ima čisto prav, ki staro - rimske učenike, kar se njihovega premoženja tiče, imenuje Bzavržen razred" človeštva. Zategadelj so se za ta posel oglašali popolnem nesposobni ljudje, največ taki, ki niso bili za drugo delo. Ni čuda, da se je že v starein Rimu učiteljski stan tako malo čislal! — Z napredkom v pouku se riraski učeniki niso mogli dosta ponašati, kajti predolgo poučevanje jim je največ škodovalo. Pouk se je pričel s solnčnim vzhodom, ali pa že pred solnčnim vzhodom, ter se s prav kratkim prenehljejem popoludne nadaljeval. Letne počitnice so pa trajale štiri mesecell Rimskim učiteljcm tudi ni bilo potreba v majhnih, nizkih, vlažnih in prenapolnjenih sobah poučevati, kakor tu pa tam zdanjim; ti so namreč deca ufili v ua pol ali na pnpolnem odprtih prostorih. na bišnih strehah (strehe so bi!e bolj ravne, kakor so še dandanes na Laškem v navadi), ali celo na ulicab. Iz tega se vidi, da staro-rimskim pedagogom (?) ni bilo potreba požirati šolskega prahu. Poleg tega so pa imeli dovolj sitnosti s svojimi učenci. — Bili so leni in neubogljivi; namesto da bi mej poukom poslušali, so z učiteljem razne burke ugaujali. Saj otrokom ne morerao v zlo šteti, če pomisliino, da so stariši doma, v pričo njih (kakor še radi dandanes) o učiteljih le slabo govorili in jim vsakovrstne priimke dajali. 0 kakem ustrahovanji v rimskih učilnicah se ni govorilo. Učitelji zdanje srečne (?) dobe h koncu bližajočega se 19. stoletja staro-rimskim učenikoin ne smemo v hudo šteti, če jim je v šoli Bpalica" kot najboljši učni pripomoček dobro služila. Vaški Jarni.