LETNO POROCILO 2017 – Komisija za preprecevanje korupcije – Izdala, založila in financirala Komisija za preprecevanje korupcije (odgovorni urednik Boris Štefanec) v Ljubljani, maja 2018 – Urejanje in lektura: dr. Nina Marolt in Nina Wabra Jakic (KPK) – Oblikovanje in prelom: Nina Wabra Jakic in Deja Škoporc (KPK) Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Kazalo Kazalo................................................................................................................................................................................. 1 Nagovor .............................................................................................................................................................................. 5 Povzetek............................................................................................................................................................................. 7 Komisija za preprecevanje korupcije .................................................................................................................................. 9 Senat ................................................................................................................................................................................ 11 Urad komisije.................................................................................................................................................................... 12 Pravne, kadrovske in financne zadeve.............................................................................................................. 12 Obrazložitev po posameznih proracunskih postavkah.................................................................................. 14 PP 5432 – place ......................................................................................................................... 14 PP 5435 – materialni stroški...................................................................................................... 16 PP 5438 – investicije.................................................................................................................. 16 Podrocje analitike in informacijske varnosti....................................................................................................... 16 Erar............................................................................................................................................................... 17 Seznam podatkovnih baz, ki jih je Erar uporabljal ob koncu leta 2017......................................................... 17 Nacrti ............................................................................................................................................................ 17 Odnosi z javnostmi............................................................................................................................................ 18 Odnosi z mediji ............................................................................................................................................. 18 Praksa komuniciranja z mediji ...................................................................................................................... 19 Dogodki......................................................................................................................................................... 19 Nova graficna podoba in spletna stran komisije ........................................................................................... 19 Informacije javnega znacaja.............................................................................................................................. 20 Pripombe komisije na predloge predpisov ........................................................................................................ 21 Mednarodna dejavnost komisije........................................................................................................................ 24 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ....................................................................... 24 Slovenija ocenjevalka ................................................................................................................ 24 Slovenija ocenjevanka ............................................................................................................... 24 OECD Mreža za integriteto javnega sektorja (OECD SPIO)......................................................................... 24 OECD Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (OECD ACN).................................... 25 Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal (UNODC) ...................................................................... 25 Slovenija kot ocenjevanka......................................................................................................... 25 Delovna skupina UNODC-ja za preprecevanje korupcije ............................................................................. 25 Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO)................................................................................. 26 Slovenija ocenjevanka v 4. ocenjevalnem krogu....................................................................... 26 Stran | 1 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Uvodno prakticno usposabljanje GRECA za ocenjevalce 5. ocenjevalnega kroga .................... 26 Slovenija ocenjevanka v 5. ocenjevalnem krogu....................................................................... 26 Slovenija clanica Biroja GRECA ................................................................................................................... 27 Predstavnica komisije v vlogi porocevalke GRECA za enakost spolov ...................................... 27 Koordinacijski sestanki predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope ................ 27 Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami ....................................................................... 27 Evropska mreža strokovnjakov s podrocja integritete (ENIP)................................................... 27 Evropski partnerji v boju proti korupciji in evropsko združenje za preprecevanje korupcije (EPAC/EACN).............................................................................................................................. 27 Sodelovanje komisije v delovni skupini EPAC/EACN »Risk Management and Risk Analysis«... 28 Regionalna proti-korupcijska iniciativa (RAI)............................................................................. 28 Regionalni mednarodni forum na temo preprecevanja korupcije v javnih institucijah s pomocjo ucinkovitega ugotavljanja korupcijskih tveganj ......................................................... 29 Druge mednarodne aktivnosti komisije......................................................................................................... 29 a) Udeležbe na mednarodnih dogodkih.................................................................................... 29 Zašcita prijaviteljev – Bruselj..................................................................................................... 29 Zašcita prijaviteljev – Atene ...................................................................................................... 29 Regionalna konferenca o preprecevanju korupcije v Beogradu ............................................... 30 OECD ACN seminar o integriteti in preprecevanju korupcije v Kijevu ...................................... 30 TAIEX delavnica o preprecevanju korupcije, nasprotju interesov in zašciti prijaviteljev v Skopju ................................................................................................................................................... 30 TAIEX delavnica o preprecevanju korupcije pri javnih narocilih v Litvi..................................... 30 Regijska konferenca o boju proti korupciji v Sarajevu .............................................................. 31 Mednarodna konferenca o preprecevanju nasprotja interesov v Sarajevu.............................. 31 Mednarodna konferenca o nasprotju interesov, nezdružljivosti funkcij in omejitvah poslovanja v Barceloni................................................................................................................................. 31 b) Mednarodni obiski na komisiji .............................................................................................. 31 Študijski obisk delegacije iz Litve............................................................................................... 31 Študijski obisk turške delegacije................................................................................................ 31 Študijski obisk srbske Komisije za zašcito pravic v postopkih javnega narocanja..................... 32 Trije študijski obiski indijske delegacije..................................................................................... 32 Študijski obisk predstavnikov crnogorske Komisije za preprecevanje korupcije ...................... 32 Služba za nadzor in preiskave.......................................................................................................................................... 33 Nadzor in preiskave .......................................................................................................................................... 33 Delo na podrocju preiskav................................................................................................................................. 33 Stran | 2 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Sodelovanje z drugimi organi............................................................................................................................ 37 Prekrškovni postopki..................................................................................................................................... 39 Nasprotje interesov....................................................................................................................................... 39 Omejitve poslovanja ..................................................................................................................................... 39 Nezdružljivost funkcij .................................................................................................................................... 40 Lobiranje....................................................................................................................................................... 40 Protikorupcijska klavzula............................................................................................................................... 40 Zašcita prijaviteljev ....................................................................................................................................... 40 Premoženjsko stanje .................................................................................................................................... 40 Zašcita prijaviteljev............................................................................................................................................ 40 Nasprotje interesov ........................................................................................................................................... 43 Poudarki........................................................................................................................................................ 44 Zanimivi primeri iz prakse ............................................................................................................................. 45 Prepoved in omejitve sprejemanja daril ............................................................................................................ 47 Nezdružljivost funkcij......................................................................................................................................... 47 Omejitve poslovanja.......................................................................................................................................... 49 Premoženjsko stanje......................................................................................................................................... 50 Izvajanje nadzora nad premoženjskim stanjem ............................................................................................ 52 Poudarki iz preteklega obdobja..................................................................................................................... 54 Primeri pogostih vprašanj ............................................................................................................................. 54 Kako oseba, ki je dolžna komisiji porocati o spremembah premoženjskega stanja prijavi vlaganja v virtualne valute?....................................................................................................... 54 Posameznik kot zunanji sodelavec sodeluje v strokovni komisiji za oddajo javnega narocila. Kateri organ mora vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja? .................................. 55 Clan komisije je sodeloval v javnem narocilu, ki je bilo ovrednoteno na vec kot znašajo mejne vrednosti. Po izbiri pa je bil znesek nižji od mejnih vrednosti. Ali mora clan komisije porocati o premoženjskem stanju? ............................................................................................................ 55 Lobiranje ........................................................................................................................................................... 55 Nadzor nad lobiranjem.................................................................................................................................. 56 Lobisticni stiki................................................................................................................................................ 56 Namen lobiranja – stiki z elementi lobiranja............................................................................. 57 Namen lobiranja – stiki, ki nimajo elementov lobiranja............................................................ 57 Število posredovanih vprašanj in odgovorov ............................................................................ 57 Vpisi in izbrisi iz registra lobistov............................................................................................... 57 Upravne sankcije ....................................................................................................................... 57 Prekrški – lobiranje.................................................................................................................... 57 Stran | 3 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Tabelaricni prikaz – lobiranje ........................................................................................................................ 57 Center za integriteto in preventivo .................................................................................................................................... 62 Izvajanje resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in njenega akcijskega nacrta kot nacionalnega nacrta za preprecevanje korupcije.............................................................................................. 62 Javna pooblastila in koncesije ...................................................................................................................... 62 Zakonodajni postopek................................................................................................................................... 63 Eticna nacela, strokovno usposabljanje javnih uslužbencev ter specialisticna izobraževanja policistov, tožilcev in sodnikov ...................................................................................................................... 65 Neodvisnost sodstva..................................................................................................................................... 66 Ucinkovitost predkazenskega in kazenskega postopka................................................................................ 67 Nevladne organizacije .................................................................................................................................. 67 Krepitev integritete ............................................................................................................................................ 68 Nacrt integritete in elektronski register tveganj ............................................................................................. 69 Aktivnosti komisije po sprejemu Ocene korupcijskih tveganj v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ......... 69 Analiza financnih tokov širšega javnega sektorja pri poslovanju z družbami, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi....................................................................................................................................................... 70 Sistemski pregled in svetovanje pri upravljanju s tveganji v okviru nacrta integritete ................................... 71 Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika ......................................... 71 Preventiva – projekti, dogodki, konference, sodelovanja, izobraževanja .......................................................... 72 Spoznavanje integritete v vrtcih skozi sliko in igro........................................................................................ 72 Fotografski natecaj »Korupcija v sliki«.......................................................................................................... 73 Izobraževanje javnih uslužbencev s podrocja etike in integritete ter boja proti korupciji............................... 73 Stran | 4 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Nagovor Spoštovani, pred vami je rezultat še ene letne inventure dela Komisije za preprecevanje korupcije, štirinajsto letno porocilo, ki zajema delo komisije v letu 2017. Ceprav vam v branje ponujamo zdaj že ustaljeno, ocesu domacno obliko dokumenta, pa pogled v preteklo leto ponuja na trenutke izredno viharna in nic kaj obcutku domacnosti sorodna dogajanja. Hvaležen sem, da so le-ta zaznamovala »zgolj« pogoje za naše delo, ne pa tudi njegovih rezultatov, kar kaže na dejstvo, da je kolektiv komisije uspešno krmaril v nic kaj zavidljivih razmerah, na kar sem skoraj ocetovsko lahko ponosen. Seveda pa ne morem skrivati zacudenja in razocaranja, saj se zdi, da ponavljajoce se razburkane razmere, s katerimi se sooca komisija, vedno znova povzroca isti kamen spotike, namrec nic kaj spretno prikrit namen diskreditacije osrednjega in neodvisnega državnega organa v institucionalnem omrežju protikorupcijskega delovanja, katerega namen je krepitev ucinkovitega delovanja pravne države in preprecevanje njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji. Kot na vsak živi organizem, ki je seveda nelocljivo vpet v širši kontekst, tudi na institucije neizogibno in znatno vpliva okolje, v katerem delujejo. Tudi na komisijo. Eno takih okolij je vsekakor medijski, javni in politicni diskurz. Izjemno mocno orodje, ki lahko povzroca pozitivne tektonske premike v smer gradnje pravne, integritetne in korupcijsko kar cim bolj neonesnažene države. V napacnih rokah pa lahko postane orodje lova na carovnice. In, ce zacnem na koncu, se je komisija v preteklem obdobju znašla na javnomnenjski grmadi, ceš da je nepotrebna ... Izjemno mocna razsodba, ki pa temelji na zelo neutemeljenem procesu sojenja. Greh komisije naj bi bil, ce poenostavim, da pac nic ne dela. Razloge za takšno javno mnenje gre iskati v mocno omejenem poznavanju dela komisije, relativiziranju razsežnosti problema korupcije in dejstvu, da prej omenjena razsodba temelji na nekaj posameznih aferah oziroma primerih, ki so se zaradi svoje glasnosti in širine prebili v interesni rezervoar naših medijev. Zavedam se, da kriticna javnost nima vpogleda v nedrje vsakodnevnega dela naše institucije in da je prav lahko verjeti sterilni selektivnosti mnenjskih voditeljev, dejstvo pa je, da so takšni primeri zgolj vršicek ledene gore tistega, kar dnevno opravlja štirideset sodelavcev komisije. Teh štirideset posameznikov je zgolj v casu mojega mandata, torej v približno štirih letih, rešilo 4.500 zadev. V enacbo lahko vzamemo tudi 639 primerov, ki smo jih s sodelavci podedovali iz obdobja prejšnjega vodstva komisije in od katerih jih ostaja še manj kot polovica nerešenih, pa tudi ti bodo še pred koncem mandata docakali svoj labodji spev. O profesionalnosti in kakovosti dela ekipe komisije prica tudi dejstvo, da je le-to nemoteno potekalo tudi ves cas kalvarije, ki je spremljala obdobje pred odstopom nekdanje namestnice predsednika komisije in obdobje po njem. Javnost je seveda spet gledala svoj film. Gledala je razprtije, s katerimi so se hranili škandalov in gladiatorskih iger željni mediji, gledala je zgodbe o nemocni žrtvi na eni strani in brezdelni, nepotrebni in vprašljivi instituciji na drugi. Resnicna zgodba za to fikcijo je, da se je v tem obdobju komisija resnicno izurila v preskakovanju polen in dokazala, da je sposobna nemoteno in na najvišji ravni opravljati delo, za katerega je postavljena, tudi v najslabših razmerah. In tocno to je pocela. Ravnala v skladu z zakoni, pooblastili in pricakovanji. Namestnica je odstopila in zacela se je druga kalvarija, iskanje novega namestnika. Zaupanje v komisijo je še malce razpokalo, mediji in komisiji nenaklonjeno javno mnenje pa so si še mocneje meli roke in si brisali sline ob slastno zabeljenih zgodbah. Komisija je še naprej delala nemoteno tisto, zaradi cesar obstaja, v kar verjame in nenazadnje, kar je njeno poslanstvo. Preprican sem, da ima prav zaradi tega tudi ta zgodba srecen konec, mediji pa manj socnih zalogajev, zacinjenih s komisijo. Dobili smo novega namestnika, ki je v prvi vrsti prepoznal izredno visoko strokovnost sodelavcev ter visoko kakovost njihovega dela in izdelkov. Kljub vsemu napisanemu javnost ob pomanjkanju celotne slike meni, da je komisija nepotrebna. Slika, ki je javnost ne zazna, je drugacna. Število nadzornikov, ki obravnavajo prejete prijave, je že ves cas obstoja komisije približno enako, komisija pa še nikoli v zgodovini ni zapolnila vec kot dve tretjini delovnih mest, ki jih predvideva naša sistemizacija, in naš proracun je nepoboljšljivo sramežljiv. Rezultat takšnega stanja je, logicno, nezadovoljstvo prijaviteljev in drugih žrtev korupcijske hobotnice, ki na razplet svojih zgodb cakajo absolutno predolgo. Govorimo o razmeroma majhni ekipi, o instituciji, ki je kadrovsko, financno in nenazadnje zakonsko izredno omejena, ki pa kljub temu že ves cas, ob spretnem preskakovanju polen, ki se nam z vseh strani kotalijo pod nogami, svoje delo opravlja optimalno, korektno in na najvišji stopnji strokovnosti. V takšnem okolju deluje komisija. Ne glede na vse, sem ponosen in zadovoljen z delom sodelavcev komisije, nekaj pa vseeno mocno žuli. V vsem casu od odstopa prejšnjega vodstva komisije nismo uspeli postaviti mocnejšega in ucinkovitejšega osnovnega temelja za svoje delo in za doseganje vizije nicelne tolerance do korupcije. Gre za novelo Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK), ki jo komisija v želji po bolj jasnih dolocbah za svoje delovanje Stran | 5 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 in ucinkovitejšem boju proti korupciji caka že nekaj let, predlog novele pa je doživel skrajno nenavadno popotovanje in neslavni konec v ciljni ravnini odhajajoce vlade. Komisija vecjega napredka pri izboljšavi svojega krovnega zakona v zadnjih vec kot štirih letih še ni zaznala. Še vec, izredno je zaskrbljena zaradi nevzdržnih razmer, ki jim botruje nerazumno dolg in nenavaden proces novelacije zakona. Cimprejšnja sprememba zakona je absolutno nujna za nemoteno delovanje komisije, saj je zaradi zavlacevanja postopka novelacije sledenje našemu poslanstvu izjemno težko, vendar pa je razvoj celotne zgodbe poln vprašajev in neljubih dogodkov. To je še ena zgodba o spotikanju preko polen, ki traja že od leta 2014 oziroma od zadnjih mesecev leta 2013 in nam je prislužila celo zaušnico mednarodne javnosti. V njej je nosilec boja proti korupciji v Republiki Sloveniji malo da ne moral prosjaciti za svoje mesto ob štedilniku, na katerem je na veliko brbotalo in se kadilo, smrdelo pa je samo po necem postanem, na hitro scopranem, po necem, kar bo zaprlo nekatera preglasna usta. Namesto, da bi v vlogi glavnega kuharja vzela zakonsko kuhalnico v svoje roke in pripravila nekaj polnovrednega, je komisija med pripravo njenega krovnega obroka, pardon, zakona, cakala na ostanke, nad katerimi je lahko zgolj vihala nos. Kaj vec od rezultata cmarjenja tako netransparentnega in izkljucujocega procesa v katerem je prišlo do znatnih razhajanj med željami in pricakovanji komisije ter predlogom novele, ki ga je Vladi RS predložil pripravljavec zakona, niti ni bilo pricakovati. Komisija je izjemno zaskrbljena zaradi procesa nastajanja tako pomembnega zakona. Pri tem smo složni s stališcem Službe Vlade RS za zakonodajo, da tako pomembne in obsežne sistemske spremembe kot jih predstavlja novelacija ZIntPK zahtevajo pripravo in sprejem novega, celovitega zakona. Pri vsem tem se komisija zaveda svoje odgovornosti, zato si bo s strokovnim delom in vso vnemo prizadevala, da bo sama prav tako v prihodnje še bolj aktivno delovala v boju proti korupciji s še vecjo vnemo pri snovanju novega zakona. Pricakovanja so velika in prav tako naša odgovornost, seveda pa obojim lahko zadostimo le, ce imamo na drugi strani prave sogovornike. O sami problematiki nesojenega zakona smo se razpisali tudi v zadnji Oceni stanja, k branju katere vas tu tudi vljudno vabim. Ob vsem povedanem želim zakljuciti, da seveda del odgovornosti za stanje, kakršno je v okolju, v katerem delujemo, lahko prevzamemo sami. Konec koncev nihce nikdar ne dela tako dobro, da ne bi mogel delati še bolje. Ni pa odgovornost zgolj na naših plecih. Nosijo jo tako politika, ki nam postavlja pravne, financne in institucionalne temelje, kot tudi javnost, ki lahko aktivno vpliva tako na politiko kot na stanje korupcije v državi, ce se le neha skrivati za ne-da-se-nic-narediti masko. Stran | 6 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Povzetek V lanskem letu je bil posebej v ospredju trend rasti števila prijav lobisticnih stikov, kar nakazuje na uspešno delo komisije na podrocju osvešcanja glede sprejemanja lobiranja kot pomembnega aspekta demokraticnega odlocevalskega procesa. Tako je bilo leta 2014 prijavljenih 1.118 lobisticnih stikov, leta 2015 1.473, leta 2016 2.004 in lani kar 3.943 lobisticnih stikov. Kljub ocitni rasti na tem podrocju, pa komisija še vedno zaznava problem neporocanja lobisticnih stikov nekaterih poslanskih skupin in ministrstev. Lansko leto se je nadaljevala tudi rast števila lobiranj registriranih lobistov. V letu 2016 je na tem podrocju komisija zabeležila vec kot 100-odstotno rast, lani pa je bilo te vrste lobiranj 53 oziroma 11 vec kot leto prej. Komisija je po prirastu prejetih prijav suma korupcije, ki ga je zaznala leta 2016, lani zabeležila njihov upad, kar ji je omogocilo reševanje zadev iz preteklih let (komisija je lani rešila 155 prijav vec kot jih je prejela). Poleg tega je glede na manjše število prejetih prijav v lanskem letu vec pozornosti posvetila preiskavam sistemske narave. Med drugim se je osredotocila na poslovanje DUTB, d.d., identifikacijo korupcijskih tveganj v zdravstvu, problematiko avtorskih honorarjev, podrocje javnih narocil ter podrocje imenovanja clanov nadzornega sveta ter poslovodnih oseb SDH, d.d. Komisija je v preteklem letu izvedla tudi dve analizi, ki ju je omogocila spletna aplikacija Erar, analizo ponudnikov storitev odnosov z javnostmi, ki sodelujejo z javnim sektorjem in analizo poslovanja javnega sektorja z nevladnimi organizacijami. V letu 2017 je komisija: • prejela v reševanje 725 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, od tega je bilo 163 zavrženih, 562 pa je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu; • rešila 880 zadev (z zakljucnim dokumentom, zavrženjem, naknadnim odgovorom drugim pristojnim organom, odgovorom prijavitelju …); • izdala zakljucni dokument v 535 zadevah suma korupcije; • uvedla 47 prekrškovnih postopkov zaradi ugotovljenih kršitev ZIntPK; • podala 63 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja organom odkrivanja in pregona; • podala 143 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti (policiji, inšpekcijskim organom, Racunskemu sodišcu RS, Financni upravi RS in drugim pristojnim nadzorstvenim institucijam); • izvedla 37 sej senata; • prejela 56 zahtev za dostop do informacij javnega znacaja; • prejela 7.126 porocil o premoženjskem stanju; • prejela 3.943 prijav lobisticnih stikov; • izvedla 38 izobraževanj, usposabljanj, predavanj in posvetov, ki se jih je udeležilo 1.781 slušateljev (vsa izobraževanja, ki jih izvaja komisija, so brezplacna); • obeležila mednarodni dan boja proti korupciji s Tednom boja proti korupciji, v okviru katerega so potekali filmska projekcija, javna branja za otroke in razstave; • izvedla ustvarjalni natecaj za vrtce z namenom seznanjanja z idejo integritete in preprecevanja korupcije; • izvedla fotografski natecaj, ki se je osredotocil na upodabljanje ideje korupcije; • po zakonu zastopala Republiko Slovenijo v mednarodnih odborih, komisijah in evalvacijah Organizacije združenih narodov (OZN), Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Skupine držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope, Evropske komisije in Mednarodne akademije za boj proti korupciji (IACA). Stran | 7 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 V letu 2017: • je veljavni proracun komisije znašal 1.631.082 evrov; • je imela komisija (na dan 31. 12. 2017) zaposlenih 36 javnih uslužbencev za nedolocen cas, enega za dolocen cas (nadomešcanje javne uslužbenke zaradi materinskega oziroma starševskega dopusta) ter dva funkcionarja; • se je na komisiji zaposlilo pet javnih uslužbencev, petim zaposlenim pa je delovno razmerje prenehalo. Stran | 8 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Komisija za preprecevanje korupcije Komisija je samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve ucinkovitega delovanja pravne države in preprecevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov, samostojno izvršuje pristojnosti ter opravlja naloge, dolocene z zakonom o integriteti in preprecevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno precišceno besedilo, ZIntPK) ter drugih zakonih. Položaj samostojnega državnega organa je komisija pridobila že z uveljavitvijo Zakona o preprecevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, 97/05 – odl. US, 20/06 – ZNOJF-1, 20/06, 46/06 – Sklep US in 33/07 – odl. US, ZPKor) januarja 2004, ki je bil v veljavi do vkljucno 4. 6. 2010, s 5. 6. 2010 pa je zacel veljati ZIntPK. Samostojnost in neodvisnost komisije kot državnega organa se kaže v tem, da je pri svojem delu in odlocanju vezana zgolj na ustavo in zakone. Težo njeni neodvisnosti in nepristranskosti daje tudi položaj samostojnega organa v sistemu državne ureditve, saj komisija pri svojem delu in odlocitvah ni podrejena nobeni izmed treh vej oblasti, ampak je pri izvrševanju svojih pristojnosti z njimi v razmerju »zavor in ravnovesij«. ZIntPK je zato, v nasprotju s prejšnjim zakonom (ZPKor), drugace uredil izbirni postopek, imenovanje komisije in njeno sestavo, dolocil organ nadzora nad njenim delom in poslovanjem ter vsebino porocanja komisije organu nadzora. Po ZIntPK-ju komisijo vodi in zastopa predsednik, ki organizira delo, sicer pa je komisija kolegijski organ s tremi clani (predsednik in dva namestnika predsednika), ki obravnavajo zadeve in o njih odlocajo na sejah senata. Predsednika komisije in njegova namestnika imenuje predsednik republike na predlog izbirne komisije sestavljene iz petih clanov, v katero po enega clana imenujejo Vlada RS, Državni zbor RS, neprofitne organizacije zasebnega sektorja s podrocja preprecevanja korupcije, Sodni svet in Uradniški svet. Z izbirnim postopkom in postopkom imenovanja clanov komisije je zagotovljena neodvisnost komisije oziroma njenih clanov. Zakonodajalec je z ZIntPK-jem nadgradil že z ZPKor-jem uveljavljeni model preprecevanja korupcije in posvetil dodatno pozornost krepitvi integritete v javnem sektorju ter zagotavljanju transparentnosti njenega delovanja. S tem želi zagotoviti in krepiti zaupanje v institucije ter pravni red oziroma pravno državo. ZIntPK je natancneje opredelil preventivne in nadzorstvene naloge komisije ter razširil njene pristojnosti. Glavni namen, ki ga ima komisija pri uresnicevanju svojih pristojnosti, je krepitev delovanja pravne države (prim. 1. clen ZIntPK-ja). Komisija uresnicuje svoje pristojnosti: • z omejevanjem in preprecevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi skuša zagotoviti neodvisno in nepristransko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij; • z uresnicevanjem resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije, z oblikovanjem strokovnih mnenj in standardov dobre prakse ter z nudenjem pomoci pri izobraževanju, zagotavljanju ozavešcenosti in nacrtovanju ter ocenjevanju integritete na vseh ravneh spodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevzamejo odgovornost za razvoj integritete in s tem za preprecevanje ter odkrivanje korupcije; • z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjev, preprecevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov in koruptivnih ravnanj ter nadzorom nad lobiranjem spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in javnih zadev; • z dolocitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sektorja zagotovi transparentnost te dejavnosti na nacin, ki bo podpiral dobre prakse; • z zašcito prijaviteljev koruptivnih ravnanj spodbuja in krepi odkrivanje, preprecevanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj; • z uresnicevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije spodbuja, podpira in krepi sodelovanje ter strokovno pomoc pri preprecevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni; • s spodbujanjem sodelovanja deležnikov (državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev ter pravnih in fizicnih Stran | 9 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 oseb) pri dvigu integritete in preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter ucinkovitem odzivu države na vse oblike koruptivnih ravnanj. Stran | 10 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 • Zaceti so bili postopki za integracijo obrazcev za porocanje premoženjskega stanja v sistem E-uprava. • Dopolnjen je bil nadzorni sistem Zabbix, ki omogoca boljši pregled nad stanjem infrastrukture komisije. • Nadgrajen je bil informacijski sistem za podporo dokumentarnemu gradivu (SPIS), ki omogoca spremljanje prejetih prijav po posameznih klasifikacijskih skupinah. Dopolnitev omogoca spremljanje statistike po obravnavanih osebah, kategorijah obravnavanih oseb, ustanovah, sumih kršitev in delovnih podrocjih. • Izvedena je bila v prejšnjem letu nacrtovana posodobitev in selitev sistemskih prostorov. V ta namen je komisija kupila nova mrežna stikala, nadgradila hitro opticno povezavo med obema sistemskima prostoroma in novo napravo za zagotavljanje neprekinjenega napajanja. • Kupljena je bila licenca za Windows Server, s katero se bo poenostavilo upravljanje domene v omrežju komisije. • Kupljena je bila licenca za virtualizacijsko okolje VMWare, kar bo komisiji omogocilo enostavnejše in ucinkovitejše upravljanje s sistemskimi viri. • Zaceta je bila priprava novega spletnega mesta komisije, ki bo predvidoma zakljucena v letu 2018. • Kupljenih je bilo osem novih delovnih postaj, s katerimi se nadomešcajo starejši prenosni racunalniki, ki so se uporabljali kot delovne postaje, prav tako pa se bodo lahko nove delovne postaje dodelile novo zaposlenim uslužbencem. Erar V letu 2017 je komisija nadaljevala z nadgradnjami spletnega orodja Erar. Erar najširši javnosti omogoca spremljanje denarnih tokov subjektov javnega sektorja in je v letu 2016 nadomestil spletno orodje Supervizor. V letu 2017 je bilo izvedenih vec manjših popravkov in nadgradenj, predvsem v zalednih sistemih, pripravili pa smo tudi avtomatsko analizo poslovanja javnega sektorja z nevladnimi organizacijami, ki se avtomatsko dopolnjuje s podatki, ko so ti na voljo. Prav tako je bilo v letu 2017 izvedeno njegovo varnostno testiranje, pri katerem ni bilo zaznanih bistvenih ranljivosti spletnega orodja. Seznam podatkovnih baz, ki jih je Erar uporabljal ob koncu leta 2017 Erar za prikaz podatkov uporablja bazo financnih transakcij Uprave RS za javna placila (UJP), podatke o knjižbah iz sistema MFERAC, podatke iz Poslovnega registra Slovenije, Registra transakcijskih racunov in Javne objave letnih porocil, ki jih zagotavlja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), podatke iz delniških knjig Centralne klirinško depotne družbe (KDD), podatke o javnih narocilih iz Portala javnih narocil, o davcnih dolžnikih ter nepredlagateljih davcnih obracunov in o nakazilih v davcno ugodna okolja, register transakcijskih racunov ter zbirko e-racunov. Podatki se osvežujejo dnevno oziroma takoj, ko so na voljo. V letu 2017 je zaradi tehnicnih težav prišlo do izpada posodabljanja podatkov KDD-ja, ki pa smo ga s pomocjo Centralne klirinško depotne družbe v kratkem rešili in manjkajoce podatke uvozili v podatkovno bazo. Nacrti Komisija se pri svojem delovanju na podrocju analitike in informacijske varnosti, kot že v preteklih letih, srecuje s klasicnimi težavami kot sta pomanjkanje financnih sredstev za nakup dodatne informacijsko-komunikacijske opreme in kadrovska podhranjenost, kljub temu pa se v danih razmerah trudimo storiti cim vec in razpoložljive vire cim bolj ucinkovito uporabiti. V prihodnje komisija nacrtuje naslednje aktivnosti: • nadgradnjo in posodobitev domenskega strežnika in notranjega omrežja komisije, • integracijo spletnega orodja za porocanje premoženjskega stanja v sistem E-uprava, • nabavo diskovnega polja, ki bo komisiji olajšalo upravljanje z rastocimi zbirkami podatkov, • pripravo novih analiz in zanimivosti v spletnem orodju Erar, Stran | 17 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 • vzpostavitev dodatne lokacije za strežnike spletnega orodja Erar (poleg lokacije v Mariboru bo predvidoma dodana še lokacija v Ljubljani), • dokoncanje priprave novega spletnega mesta komisije, • prehod na Windows 10 na delovnih postajah, ki jih uporabljajo uslužbenci komisije, • povecanje obsega brezpapirnega poslovanja komisije, • nadaljnji razvoj spletnih orodij komisije. Odnosi z javnostmi Odnosi z mediji Najvecji del aktivnosti s podrocja odnosov z javnostmi so tudi v letu 2017 predstavljali odnosi z mediji oziroma priprava odgovorov na novinarska vprašanja ter priprava vsebin za spletno stran. Komisija je prejela vec kot 220 novinarskih vprašanj in pripravila 36 sporocil za javnost. Tudi v letu 2017 so mediji in ostale javnosti veliko pozornosti namenili spletnemu orodju Erar, ki si je v preteklem letu prislužilo vec priznanj kot primer dobre prakse, ki z osvetlitvijo porabe javnih sredstev pomaga pri izboljšanju ucinkovitosti in transparentnosti delovanja javne uprave. Novembra 2017 je tudi na podlagi aplikacije Erar Evropska komisija na temo odprtih podatkov v EU Republiko Slovenijo uvrstila na sedmo mesto in s tem v najbolj napredno skupino držav ter ji pripisala vlogo oblikovalke smernic za nadaljnji razvoj na tem podrocju v EU. V komunikaciji z mediji in ostalimi javnostmi je komisija tako kot leto prej tudi v preteklem letu pogosto izpostavljala razvoj dogodkov, vezan na dolgotrajen in nerazumljiv proces sprejemanja novele ZIntPK-ja, ki resno vpliva ne delovni proces znotraj komisije. Druga problematika, ki ji je komisija namenila veliko pozornosti, je sistemski problem vezan na pripravo predlogov predpisov na ravni ministrstev oziroma vlade. Tudi v preteklem letu namrec komisija prepogosto ni bila vkljucena v proces nastajanja predlogov predpisov kljub zakonski dolžnosti, po kateri naj bi komisija po ZIntPK-ju morala imeti možnost, da poda mnenje o usklajenosti dolocb predlogov zakonov z zakoni in predpisi, ki urejajo podrocje preprecevanja korupcije ter preprecevanja in odpravljanja nasprotja interesov, še pred obravnavo predloga zakona na vladi. Komisija je o najbolj aktualnih temah preteklega leta in o svojem delu tako doma kot v tujini javnosti redno obvešcala tudi preko svoje publikacije KPK Vestnik, ki jo v elektronski obliki distribuira na vec kot 2.600 elektronskih naslovov. V lanskem letu je komisija izdala osem KPK Vestnikov. Komisija je v minulem letu z javnostmi komunicirala z/s: • odgovori na novinarska vprašanja, • izjavami za javnost, • sporocili za javnost, • nastopi vodstva komisije v radijskih in televizijskih oddajah ter v intervjujih, • vsebinami na spletni strani, • KPK Vestnikom, • dogodki • in drugimi aktivnostmi, pri cemer smo sprotne komunikacijske aktivnosti proaktivno prilagajali aktualnim potrebam. Najpogostejše teme novinarskih vprašanj: • prijave in postopki pred komisijo, • nasprotje interesov in omejitve poslovanja, • transakcije v spletnem orodju Erar, Stran | 18 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 • lobisticni stiki, • delo komisije in njeni zaposleni. Najpogostejše teme medijskih objav: • delo komisije in dogajanja na komisiji, • imenovanje novega namestnika predsednika komisije, • novela ZIntPK-ja, • spletno orodje Erar, • ustavna pritožba, ki jo je komisija vložila v primeru kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko, • sum pranja denarja preko NLB-ja, • kazenska preiskava vodje urada komisije, • dogodki povezani z nekdanjo namestnico komisije, • drugi tir, • nekateri postopki pred komisijo (direktor Zdravstvenega doma Izola, nakup obcinskih nepremicnin Mestne obcine Slovenj Gradec …). Praksa komuniciranja z mediji Komisija z mediji komunicira najpogosteje preko elektronskega predala pr.korupcija@kpk-rs.si, preko katerega se vsa novinarska vprašanja zbirajo na enem mestu in preko katerega se nanje tudi vedno odgovarja. Na vprašanja medijev skuša komisija odgovoriti cim hitreje, najpogosteje še isti dan, sicer pa naslednji dan oziroma, redkeje, v prvi polovici zakonskega roka (sedem delovnih dni po Zakonu o medijih). Na novinarska vprašanja zaradi lažje sledljivosti komisija praviloma odgovarja pisno, se pa pojavljajo tudi poizvedovanja novinarjev preko telefona (prošnje za interpretacije ZIntPK-ja, napotitev na iskane dokumente, navigacija po spletni strani, razni napotki in pojasnila). Tudi v primeru telefonskega poizvedovanja komisija novinarje obicajno usmeri na elektronski predal s prošnjo, naj svoje vprašanje zastavijo še v pisni obliki. Dogodki V letu 2017 je komisija že tradicionalno organizirala Teden boja proti korupciji, s katerim vsako leto obeleži mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december. Ob tem dogodku komisija javnosti predstavi tudi svoje delovanje in izkoristi priložnost za razmislek o pereci problematiki korupcije predvsem skozi dogodke in procese iztekajocega se leta. Posebno priložnost ob tem komisija nameni preventivni dejavnosti, in sicer v obliki zakljucnega dogodka ustvarjalnega natecaja. Rdeca nit Tedna boja proti korupciji je bil tudi lansko leto zdaj že tradicionalni filmski festival »Film proti korupciji«, komisija je organizirala tudi novinarsko konferenco ter pravljicni urici v Knjižnici Bežigrad v Ljubljani in v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer je otrokom slikanico Polomljena kocija bral predsednik komisije Boris Štefanec. Pravljicni urici sta bili namenjeni spoznavanju integritete na otroku prijazen in razumljiv nacin. Pospremljeni sta bili z razstavo otroških izdelkov, rezultatov natecaja za vrtce, v obeh knjižnicah, poleg tega pa je komisija tovrstni razstavi postavila tudi v Slovenski kinoteki in v svojih prostorih. Komisija je 25. in 26. 11. 2017 v Ljubljani, v sodelovanju z Regionalno protikorupcijsko pobudo (RAI) in z Regijskim svetom za sodelovanje (RCC) ob podpori Avstrijske razvojne agencije organizira Regijski forum na temo preprecevanja korupcije s pomocjo ucinkovitega ugotavljanja korupcijskih tveganj, pri cemer so odnosi z mediji odigrali aktivno vlogo v okviru priprave in izvedbe komunikacijskega dela foruma. Nova graficna podoba in spletna stran komisije Leta 2016 se je komisija lotila dveh obsežnih projektov, nove graficne podobe in nove spletne strani komisije. Z novo graficno podobo, ki jo je zacela uporabljati decembra 2017, se je želela komisija približati preostalim državnim organom in s tem pokazati, da je njen sestavni del. Z novo spletno stranjo pa želi komisija uporabniku omogociti cim boljšo Stran | 19 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Mednarodna dejavnost komisije Mednarodno sodelovanje ima na podrocju boja proti korupciji pomembno vlogo, saj je globalizacija med drugim prinesla tudi porast problema mednarodne korupcije, pri cemer so oblike korupcije v širših regijah v Evropi in svetu podobne, orodja preprecevanja in zatiranja korupcije pa povsod v Evropi vecinoma še v razvoju. Mednarodna in meddržavna izmenjava izkušenj in dobrih praks med razlicnimi akterji lahko tako znatno pripomore k hitrejšemu oblikovanju ucinkovitih orodij preprecevanja ter zatiranja korupcije in s tem k celoviti omejitvi pojava korupcije v Evropi oziroma svetu. Podobno kot že v prejšnjih letih je komisija zaradi omejenih proracunskih sredstev tudi v letu 2017 vecino službenih poti v tujino in s tem mednarodnega sodelovanja izvedla v primerih, ko je stroške udeležbe kril organizator dogodka. Obenem je v letu 2017 komisija z minimalnimi stroški gostila nekaj tujih delegacij, ki so zaprosile za izobraževanje, študijske posvete, predstavitev orodij komisije in podobno. V nadaljevanju sledi pregled mednarodne aktivnosti komisije. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Ocenjevalni mehanizem: spremljanje izvajanja Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (Konvencija OECD) in priporocil delovne skupine OECD na to temo. V letu 2017 je minilo 20 let odkar je Konvencija OECD stopila v veljavo, zato je ob tej priložnosti OECD pripravila slavnostni dogodek, ki je potekal ob decembrskem zasedanju delovne skupine. Slovenija ocenjevalka Komisija predstavlja Republiko Slovenijo v Delovni skupini OECD-ja zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (OECD Working Group on Bribery in International Business, WGB), v okviru katere potekajo cetrtletna zasedanja. Kot ostale clanice tudi Republika Slovenija v okviru delovanja v tej delovni skupini prevzema vlogo ocenjevalke drugih držav pri izpolnjevanju dolocb zgoraj omenjene Konvencije OECD in njenih priporocil. Republika Slovenija skupaj z Združenimi državami Amerike (ZDA) ocenjuje Rusko federacijo. Slednja je morala na zasedanju OECD-ja oktobra 2017 porocati o napredku izvajanja priporocil iz 2. faze ocenjevanja, kjer se ocenjuje implementacija konvencije v rusko zakonodajo. Na podlagi mnenj ocenjevalcev in porocila Ruske federacije je nato delovna skupina OECD-ja sprejela porocilo, v katerem je bilo ugotovljeno, da je Ruska federacija dosegla le majhen napredek. Slovenija ocenjevanka V letu 2017 se je nadaljevala tudi 3. faza ocenjevanja Republike Slovenije glede izpolnjevanja dolocb Konvencije OECD, ocenjujeta pa jo Kraljevina Nizozemska in Veliko vojvodstvo Luksemburg. Komisija ima pri ocenjevanju vlogo nacionalnega koordinatorja aktivnosti Republike Slovenije. 3. faza ocenjevanja je osredotocena na odziv organov pregona na prijave primerov podkupovanja tujih javnih uslužbencev, izvajanje priporocil za boj proti podkupovanju iz leta 2009 in udejanjanje priporocil OECD-ja iz preteklih ocenjevanj. V letu 2017 je Republika Slovenija o napredku glede izpolnjevanja teh priporocil porocala v juniju. Ocenjevalki sta bili mnenja, da je Republika Slovenija uspešno implementirala vsa priporocila, o katerih je morala porocati. Ocenjevanje Republike Slovenije se bo nadaljevalo v 4. fazi, ki se bo predvidoma zacela leta 2023, bo pa o spremembah na podrocju sprejemanja ZIntPK-ja in delovanja komisije porocala še oktobra 2018. OECD Mreža za integriteto javnega sektorja (OECD SPIO) Komisija v OECD-ju zastopa Republiko Slovenijo v Mreži za integriteto javnega sektorja (Working Party of Senior Public Integrity Officials, SPIO). V zacetku leta 2017 je Svet OECD-ja sprejel Priporocila za dvig integritete javnega sektorja (dokument je dostopen na naslovu http://tiny.cc/fcq1jy), v katerih državam predlaga, da vzpostavijo celovit in medsebojno skladen sistem integritete, spodbujajo trajnostno družbeno zavedanje o pomenu integritete, vzpostavijo in vzdržujejo sistem eticnega Stran | 24 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 vodenja ter povecajo ucinkovitost pri uveljavljanju odgovornosti. Delegati skupine SPIO so na dveh srecanjih v letu 2017 pripravljali konkretnejše nasvete (toolbox), ki temeljijo predvsem na dobrih praksah v nacionalnih sistemih delegatov in s katerimi želijo državam pomagati pri implementacij omenjenih priporocil. OECD Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (OECD ACN) Komisija v OECD-ju zastopa Republiko Slovenijo tudi v Protikorupcijski mreži za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (Anti-Corruption Network for Eastern Europe and Central Asia, ACN). ACN je v letu 2017 izvajala obsežnejšo raziskavo o nacionalnih sistemih nasprotja interesov in nadzora nad premoženjskim stanjem sodelujocih držav, pri pripravi katere je s posredovanjem podatkov o slovenskem sistemu sodelovala tudi komisija. V okviru omenjene raziskave je bila izvedena mednarodna konferenca v Gruziji, na kateri sta v vlogi predavateljev nastopila sodelavca komisije. Predstavila sta razvoj slovenskega sistema za nadzor nad preprecevanjem korupcije in neintegritetnim ravnanjem oziroma priporocila, ki jih je skupina GRECO, ki deluje v okviru Sveta Evrope, izdala posameznim državam v zvezi z nasprotjem interesov in nadzorom nad premoženjskim stanjem. Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal (UNODC) Ocenjevalni mehanizem: ocenjevanje implementacije Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC). Slovenija kot ocenjevanka Z namenom ucinkovitega izvajanja UNCAC-a so države pogodbenice ustanovile tako imenovan Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede uresnicevanja oziroma implementacije UNCAC-a (Pregledni mehanizem). Nad Preglednim mehanizmom bdi tako imenovana Skupina za pregled implementacije (Implementation Review Group, IRG), ki junija vsako leto z žrebom izbere pare držav, ki ocenjujejo posamicne države (v letu 2017 je žreb potekal 16. 6. 2017). Slovenija je bila že ocenjena v 1. krogu ocenjevanja implementacije UNCAC-a, ki se je zakljucil v letu 2015. Predmet ocenjevanja so bile dolocbe tretjega in cetrtega poglavja UNCAC-a. Porocilo je dostopno na spletni strani UNODC-ja. Komisija je v letu 2017 prejela uradno depešo Stalnega predstavništva RS pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, s katero nas je predstavništvo obvestilo o noti Sekretariata Konference pogodbenic UNCAC-a pri Uradu UNODC-ja (Sekretariat UNODC-ja), da se bo 2. pregled Republike Slovenije za drugo (preprecevanje korupcije – preventiva) in peto (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja) poglavje zacel v juniju 2017. Sekretariat UNODC-ja je namrec odgovoren za opravljanje vseh nalog tekom samoocenjevanja držav z namenom zagotavljanja ucinkovitega delovanja Preglednega mehanizma. V zvezi s tem je Republika Slovenija v letu 2017: • imenovala tako imenovani Focal point (osrednja kontaktna tocka Republike Slovenije) – uslužbenca komisije, ki se je med 24. in 27. 4. 2017 udeležil izobraževanja v Moskvi glede poteka in nacina 2. pregleda Republike Slovenije ter med 24. in 28. 9. 2017 udeležil seminarja za kontaktne tocke držav, ki so ocenjene glede udeležbe in pomena civilne družbe pri ocenjevanju držav; • s pomocjo pristojnih institucij (sodelovalo je vec kot 20 institucij javnega in zasebnega prava) izpolnila samoocenjevalni vprašalnik, ki predstavlja zbir vseh relevantnih informacij o stanju v Republiki Sloveniji glede implementacije UNCAC-a za ocenjevalce, ter ga posredovala Sekretariatu UNODC-ja v zastavljenem roku; • bila obvešcena, da sta ocenjevalki Republike Slovenije Mongolija in Gruzija in da bo obisk ocenjevalcev (ocenjevalna ekipa bo sestavljena iz predstavnikov Mongolije, Gruzije in Sekretariata UNODC-ja) potekal šele v letu 2018. Delovna skupina UNODC-ja za preprecevanje korupcije V okviru UNODC-ja je komisija tudi clanica Delovne skupine za preprecevanja korupcije. Zasedanja Delovne skupine za preprecevanje korupcije se je predstavnica komisije udeležila avgusta 2017 na Dunaju. V ospredju sta bila izobraževanje Stran | 25 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 v šolah in na univerzah na temo protikorupcijskih prizadevanj ter integriteta v pravosodnih institucijah. Svoje dobre prakse je komisija predhodno posredovala za predstavitev na spletnih straneh UNODC-ja. Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO) Komisija je predstavnica Republike Slovenije tudi v GRECU, ki deluje v okviru Sveta Evrope, kjer ocenjevalni postopki držav potekajo na podlagi vzajemnega ocenjevanja in pritiska drugih clanic GRECA. Ocenjuje se spoštovanje protikorupcijskih standardov, ki jih dolocajo protikorupcijski dokumenti Sveta Evrope, kot so Civilnopravna in Kazenskopravna konvencija proti korupciji ter Dvajset vodilnih nacel za boj proti korupciji. 1. 1. 2017 se je zacel 5. ocenjevalni krog, v katerem sta bili prvi ocenjevani državi Republika Slovenija in Združeno kraljestvo. Slovenija ocenjevanka v 4. ocenjevalnem krogu V letu 2017 se je nadaljeval 4. ocenjevalni krog GRECA, kjer se že peto leto ocenjuje preprecevanje korupcije pri clanih predstavniških teles (poslancih in državnih svetnikih), sodnikih in tožilcih. Republika Slovenija je morala do konca septembra 2017 posredovati situacijsko porocilo, ki bo osnova za pripravo Drugega porocila o izpolnjevanju priporocil za Republiko Slovenijo, ki je bilo obravnavano na skupšcinskem zasedanju GRECA marca 2018. Napredek je bil viden predvsem pri izpolnjevanju priporocil tožilcev, medtem ko so poslanci in državni svetniki ponovno zanemarili mednarodne obveznosti, ki jih je Republika Slovenija sprejela s podpisom in ratifikacijo mednarodnih dokumentov Sveta Evrope s podrocja preprecevanja in boja proti korupciji. Uvodno prakticno usposabljanje GRECA za ocenjevalce 5. ocenjevalnega kroga Prvi teden maja 2017 je potekalo uvodno prakticno usposabljanje za ocenjevalce GRECA v 5. ocenjevalnem krogu, ki ga je izvedel GRECO. Tokratno usposabljanje je bilo izrazito prakticno naravnano z uporabo tako imenovanih »mock« oziroma navideznih ocenjevanj. Usposabljanje je poleg treh drugih strokovnjakov vodila predstavnica komisije v GRECU. Slovenija ocenjevanka v 5. ocenjevalnem krogu Z januarjem 2017 je GRECO zacel 5. ocenjevalni krog, katerega tema je »Preprecevanje korupcije in spodbujanje integritete v centralni vladi (najvišji nosilci izvršilne veje oblasti) in v organih preiskave«. Med prvimi ocenjevanimi državami je bila, kot vedno po kronološkem redu, Republika Slovenija (poleg Združenega kraljestva). Po pripravi odgovorov na obsežen vprašalnik, ki ga je pripravila delovna skupina GRECA, katere clanica je bila tudi predstavnica komisije v GRECU, je Republiko Slovenijo konec junija 2017 obiskala delegacija GRECA. Srecali so se s predstavniki izvršilne veje oblasti (predstavniki nekaj ministrstev) ter Policije, pa tudi z drugimi državnimi organi, pomembnimi za delovanje vlade ter Policije pri preprecevanju korupcije in spodbujanju integritete v njihovih vrstah (Generalni sekretariat Vlade RS, Služba Vlade RS za zakonodajo, Specializirano državno tožilstvo, Ministrstvo za notranje zadeve, Informacijski pooblašcenec, Varuh clovekovih pravic RS in drugi), in s predstavniki nevladnega sektorja, medijev in akademikov. Obisk je bil namenjen predvsem razjasnitvi dolocenih nejasnosti, ki so izhajale iz odgovorov, ki jih je Republika Slovenija podala GRECU, ter preveritvi, ali se pravni okvir v praksi dejansko tudi izvaja. V zacetku decembra 2017 je na skupšcinskem zasedanju GRECA Republika Slovenija s svojo delegacijo, ki jo je vodila predstavnica komisije, sodelovala pri obravnavi osnutka porocila, kot ga je pripravila delegacija GRECA. S sprejetjem porocila je GRECO na Republiko Slovenijo naslovil 15 priporocil, od tega devet na vlado oziroma najvišje nosilce izvršilne veje oblasti, šest pa na Policijo. Priporocila predvsem pozivajo Republiko Slovenijo, da usmeri vlado oziroma najvišje nosilce izvršilne veje oblasti k identificiranju in obvladovanju korupcijskih tveganj in tveganj za integriteto s sprejemom nacrta integritete vlade, razvije notranje mehanizme za njihovo ozavešcanje glede vprašanj integritete, razvije prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov, poveca transparentnost na podrocju objave kršitev omenjenih naslovnikov dolocb ZIntPK-ja (objava odlocb v prekrškovnih postopkih, ki jih vodi komisija), objavi izjave o premoženjskem stanju za omenjene naslovnike, poveca kapacitete komisije za izvajanje njenih pristojnosti na podrocju nacrtov integritete, nasprotja interesov, nadzora premoženjskega stanja in lobiranja v odnosu do omenjenih naslovnikov in drugo. Stran | 26 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Policiji je GRECO priporocil okrepitev obvladovanja tveganj z uporabo dolocenih dodatnih orodij, vecjo transparentnost delovanja na podrocju krepitve integritete in ukrepov za preprecevanje korupcije z objavo porocil, izboljšanje prakse za obvladovanje tveganj na podrocju nasprotja interesov ter izpostavil, da naj se posebno pozornost nameni tudi zaposlovanju in vecji vkljucenosti žensk na vseh ravneh policijske strukture. Slednje priporocilo je prelomnica med GRECO priporocili, saj GRECO z njo zasleduje nacelo enakosti spolov, ki je eno temeljnih nacel, k uveljavitvi katerega si prizadevata Generalni sekretar oziroma Svet Evrope v njegovih organih ter tudi v politikah držav clanic. Slovenija clanica Biroja GRECA Predstavnica komisije sodeluje v Biroju GRECA, organu upravljanja te organizacije, kamor je bila izvoljena že leta 2013. Med bistvenimi aktivnostmi biroja je predvsem treba izpostaviti spremembo Pravil postopka, ki GRECU dovoljuje hitro reagiranje na izredne oziroma nujne dogodke v državah clanicah. Pred tem je bil GRECO vezan na kronološki red ocenjevanja posameznih držav clanic in se na nujne dogodke izven tega zaporedja ni mogel odzivati z izvedbo ad hoc ocenjevalnega postopka. Predstavnica komisije v vlogi porocevalke GRECA za enakost spolov Predstavnica komisije se je kot porocevalka GRECA za enakost spolov sestala s posebno svetovalko Generalnega sekretarja Sveta Evrope glede izvedbe projekta v sodelovanju med GRECOM in Odborom strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (The Committee of Experts on the Evaluation of Anti-Money Laundering Measures and the Financing of terrorism, MONEYVAL) na temo enakosti spolov pri preprecevanju korupcije in pranja denarja. Prizadevanja GRECA za spodbujanje k enakosti spolov je predstavnica komisije v spremstvu izvršnega sekretarja GRECA predstavila na sestanku Skupine za vkljucevanje nacela enakosti (Gender Mainstreaming Team, GMT) decembra 2017, tekom skupšcinskega zasedanja GRECA. Koordinacijski sestanki predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope Zaradi clanstva v GRECU se komisija udeležuje tudi koordinacijskih sestankov predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope, ki potekajo na Ministrstvu za zunanje zadeve. Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami Evropska mreža strokovnjakov s podrocja integritete (ENIP) Republika Slovenija je ena od prvotnih clanic Evropske mreže strokovnjakov s podrocja integritete (European Network of Integrity Practitioners, ENIP), ki jo je ustanovila skupaj z Republiko Avstrijo, Kraljevino Belgijo, Republiko Estonijo in Kraljevino Nizozemsko. Naknadno se je skupini pridružila Zvezna republika Nemcija, v letu 2017 pa še Republika Poljska. Mreža je namenjena medsebojni izmenjavi znanj in izkušenj oseb, ki se vsakodnevno in na prakticni ravni ukvarjajo s krepitvijo integritete javnega sektorja. Udeleženci na srecanjih predstavljajo dogajanje v svojih državah ter podajajo stališca glede aktualnih izzivov drugih držav; vsakokratni organizator pa zagotovi tudi izobraževalne vsebine, ki jih izvajajo njegovi zaposleni in gostujoci predavatelji. V letu 2017 se je skupina sestala v Republiki Estoniji, srecanje pa je bilo namenjeno predvsem analizi sistemov, ki so jih države vzpostavile za oceno tveganj (risk assessment) na podrocju integritete. Evropski partnerji v boju proti korupciji in evropsko združenje za preprecevanje korupcije (EPAC/EACN) Mrežo EPAC/EACN sestavljajo institucije z mandatom za boj proti korupciji iz vecine evropskih držav. Namen obstoja mreže je izmenjava izkušenj in dobrih praks na podrocju boja proti korupciji v Evropi, kar predstavlja tudi odlicno izhodišce za strokovne razprave. Leta 2004 je bila na letni konferenci EPAC-a na Dunaju dana pobuda, ki je vodila v oblikovanje še ene formalne mreže povezav med državnimi organi, vkljucenimi v boj proti korupciji, in sicer Evropsko združenje za preprecevanje korupcije (European Anti-Corruption Contact Network, EACN). Dokoncno je bila potrjena z odlocbo Sveta Evrope 24. 11. 2008 na Stran | 27 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Svetu ministrov za pravosodje in notranje zadeve, formalno pa ustanovljena 6. 11. 2009 na konferenci EPAC-a v Novi Gorici. EACN je organizacija, specializirana za preprecevanje in zatiranje korupcije, v kateri sodelujejo vse specializirane protikorupcijske službe, agencije in organi 27 držav clanic EU. Služi kot platforma za izmenjavo dobrih praks, najboljših rešitev na zakonodajnem in institucionalnem podrocju, izmenjavo kadrov in kot sredstvo pritiska na organe ter organizacije EU in njene države clanice v smeri neodvisnega, objektivnega in profesionalnega preprecevanja ter zatiranja korupcije. Sodelovanje komisije v delovni skupini EPAC/EACN »Risk Management and Risk Analysis« Cilj delovne skupine, v kateri je sodelovalo 12 držav clanic EPAC/EACN, je bil pripraviti smernice o upravljanju s tveganji za neintegritetno ravnanje za organe, ustanovljene za boj proti korupciji, kot tudi za organe nadzora nad policijo. Delovno skupino je koordinirala predstavnica avstrijskega zveznega urada za preprecevanje in boj proti korupciji (BAK). Delo je potekalo na treh delovnih srecanjih, v preostalem delu pa na daljavo. Prvo delovno srecanje je bilo organizirano na Dunaju, njegov namen pa je bil predstaviti stanje v posameznih državah glede upravljanja in analize tveganj za neintegritetno ravnanje ter sprejem dogovora o skupnih izhodišcih za oblikovanje smernic. Srecanje je temeljilo na predstavitvi dobrih praks v posameznih državah. Ker se Republika Slovenija z upravljanjem s tveganji za neintegritetno ravnanje s pomocjo nacrtov integritete in elektronskega registra tveganj (Corruptio) uvršca med države, ki imajo vzpostavljeno eno boljših praks med državami clanicami EPAC/EACN, prvega srecanja pa se komisija ni udeležila, se je komisija s predstavniki BAK-a dogovorila za tripartitno delovno srecanje s predstavniki BAK-a in srbske agencije za boj proti korupciji, ki se je odvilo julija v prostorih komisije. Po tem srecanju je bil oblikovan osnutek smernic, ki je bil posredovan vsem sodelujocim državam v komentiranje. Naš prispevek k zasnovi smernic je bil bistven, predvsem v delu, ki se nanaša na metodologijo ocenjevanja tveganj v okviru nacrtov integritete. Skupno usklajevanje vsebine smernic se je nadaljevalo na tretjem, zakljucnem delovnem srecanju v Republiki Moldaviji. Predstavnica komisije je na srecanju predstavila pravno ureditev in prakso upravljanja s tveganji za neintegritetno ravnanje v okviru pristojnosti komisije. Delovna skupina je svoje delo zakljucila na daljavo konec oktobra 2017, ko je bila dokoncno usklajena zadnja verzija smernic. Smernice so bile predstavljene in sprejete na generalni skupšcini EPAC/EACN, ki je bila izvedena v okviru zakljucne letne konference EPAC/EACN v Lizboni, potekala pa je od 15. do 17. 11 2017. S tem se je delo delovne skupine zakljucilo. Predstavnica komisije je v imenu delovne skupine EPAC/EACN delo delovne skupine predstavila tudi na mednarodni konferenci Regionalne protikorupcijske iniciative (Regional Anti-Corruption Initiative, RAI), ki se je odvijala 25. in 26. 9. 2017 v Ljubljani. Sodelovanje v delovni skupini je komisiji prineslo vecji vpogled v ureditev in prakso sodelujocih držav na podrocju upravljanja s tveganji. Bistveno je poudariti, da smernice izpostavljajo specifike internega upravljanje s tveganji za neintegritetno ravnanje kot tudi zunanjega nadzora nad upravljanjem s tveganji v organih, ki so podvrženi nadzoru organov za boj proti korupciji. Smernice opredelijo bistvene elemente upravljanja s tveganji in sam proces upravljanja (od postopka identifikacije tveganj, njihove analize, ocene, sprejema ustreznih ukrepov in nadzora nad njihovim izvajanjem). Med državami clanicami je bila prepoznana tako potreba po cim bolj transparentnem upravljanju s tveganji za neintegritetno ravnanje kot tudi po poudarjanju pogojev za ucinkovito upravljanje s tveganji. Slednje se predvsem nanaša na zavezo predstojnikov organov glede doslednega upravljanja s tveganji za neintegritetno ravnanje, njihove eticne drže (ki se odraža tudi v njihovem dejanskem ravnanju), organizacijske kulture (temeljeci na integriteti, razpoložljivih kadrovskih in financnih virov), rednega usposabljanja o upravljanju s tveganji ter ustrezne podpore na državni ravni. Regionalna proti-korupcijska iniciativa (RAI) RAI je medvladna regionalna organizacija, naslednica protikorupcijske iniciative v okviru Pakta stabilnosti, ki je bila ustanovljena leta 2007, s poslanstvom širitve in spodbujanja boja proti korupciji v državah JV Evrope. RAI izvaja svoje programe predvsem v svojih clanicah (Republika Albanija, Bosna in Hercegovina, Republika Bolgarija, Crna gora, Stran | 28 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Republika Hrvaška, Republika Makedonija, Republika Moldavija, Romunija in Republika Srbija), temeljne aktivnosti iniciative pa so spremljanje protikorupcijskih strategij in zakonodaje, pomoc pri dolocanju korupcijskih tveganj (podoben mehanizem kot nacrti integritete v Sloveniji) in vzpostavitev pregleda protikorupcijskega delovanja držav clanic RAI-a. Glede na to, da je RAI organizacija, ki si na dnevni bazi prizadeva k osvešcanju o najboljših praksah na podrocju preprecevanja in boja proti korupciji in slednje deli z njenimi clanicami kot tudi državami opazovalkami, je Republika Slovenija na pobudo predstavnikov RAI-a, ki so bili na delovnem obisku na komisiji 7. 9. 2017 (namen srecanja je bil krepitev medsebojnega sodelovanja, natancneje, skupna organizacija mednarodne konference v Ljubljani, na temo nacrtov integritete in analize predpisov z vidika korupcijskih tveganj ter nastop komisije v novi vlogi clanice opazovalke v tej mednarodni organizaciji), zaprosila za clanstvo v slednji, in sicer kot država opazovalka, kar je bilo tudi soglasno potrjeno 24. 10. 2017 na sestanku usmerjevalne skupine RAI-a v Ljubljani. Sprejem v organizacijo, ki spodbuja boj proti korupciji v državah JV Evrope, pomeni priznanje Republiki Sloveniji in komisiji (komisija bo zastopala Republiko Slovenije v organizaciji RAI) za delovanje na tem podrocju. Komisija, ki tekom zadnjih dveh let z RAI-jem gradi vse tesnejše stike, že od svoje ustanovitve pred 13 leti oblikuje smernice in igra pomembno vlogo v regiji na podrocju boja proti korupciji in njenega preprecevanja ter hkrati meni, da bo tovrstno mednarodno sodelovanje prispevalo k njenemu uspešnemu delu tudi v prihodnje. Regionalni mednarodni forum na temo preprecevanja korupcije v javnih institucijah s pomocjo ucinkovitega ugotavljanja korupcijskih tveganj Organizacija RAI je skupaj s komisijo, Regijskim svetom za sodelovanje (Regional Cooperation Council, RCC) in ob podpori Avstrijske razvojne agencije (ADA) v Ljubljani 25. in 26. 9. 2017 pripravila regionalni mednarodni forum na temo preprecevanja korupcije v javnih institucijah s pomocjo ucinkovitega ugotavljanja korupcijskih tveganj. Forum, ki ga je odprl predsednik komisije, je potekal pod okriljem Regionalnega programa za krepitev sposobnosti protikorupcijskih teles in civilne družbe v boju proti korupciji in za doprinos k izpolnjevanju zahtev, ki jih v 2. ocenjevalnem krogu postavlja UNODC, v okviru svoje protikorupcijske konvencije UNCAC. Tekom dogodka so udeleženci foruma, pomembni predstavniki ministrstev za pravosodje, protikorupcijskih teles in nevladnih organizacij iz JV Evrope, ki so sodelovali pri izvajanju metodologij za oceno korupcijskih tveganj in oceno zakonodaje z vidika korupcijskih tveganj, razpravljali o družbenih vzorcih korupcije in se osredotocili na posebne oblike korupcije v gospodarstvih JV Evrope. Druge mednarodne aktivnosti komisije a)Udeležbe na mednarodnih dogodkih Zašcita prijaviteljev – Bruselj Uslužbenec komisije se je v mesecu oktobru in novembru 2017 na povabilo Evropske komisije udeležil dveh posvetovanj na temo žvižgaštva in zašcite žvižgacev. Na sestankih, na katerih so sodelovali predstavniki vseh 28 držav clanic EU in predstavniki Evropskega urada za boj proti goljufijam (European Anti-Fraud Office, OLAF), je predstavil zakonske okvirje in delo komisije na tem podrocju ter aktivno sodeloval pri neformalnih predlogih ureditve žvižgaštva na ravni EU, ki si prizadeva za sprejem direktive oziroma smernic z minimalnimi standardi zašcite žvižgacev v javnem in zasebnem sektorju. Z vidika nadaljnjega razvoja instituta zašcite prijaviteljev oziroma žvižgaštva na splošno je pomembno, da Slovenija sledi mednarodnim smernicam s tega podrocja in pri tem upošteva najboljše prakse, ki so se izoblikovale v mednarodni skupnosti, ter hkrati aktivno sodeluje pri izmenjavi izkušenj na podrocju, ki je aktualno in v fazi priprave skupnih pravil na ravni EU. Zašcita prijaviteljev – Atene Na zaprosilo OECD-ja se je v mesecu oktobru 2017 uslužbenec komisije kot predavatelj udeležil delavnice na temo žvižgaštva in zašcite žvižgacev, namenjene grškim javnim uslužbencem. Nastopil je na dveh okroglih mizah v zvezi s pripravo osnutka zakona, ki bi urejal zašcito žvižgacev v Grciji, ter sodeloval z dvema predavanjema, ki sta se osredotocala na osvešcanje javnosti in merjenje ucinka žvižgaštva v javnem sektorju. Z vidika mednarodnih dejavnosti Stran | 29 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 komisije se z udeležbo na tovrstnih dogodkih krepita mednarodni ugled in prepoznavnost komisije, hkrati pa uslužbenci spoznavajo tudi dobre prakse iz drugih držav. Regionalna konferenca o preprecevanju korupcije v Beogradu Namestnik predsednika komisije in uslužbenec komisije sta se 14. 12. 2017 udeležila mednarodne konference »Sodelovanje protikorupcijskih institucij v regiji«, ki je potekala v Beogradu v zgradbi, kjer je nekoc zasedal Zvezni izvršni svet. Konferenca je vsebinsko pokrila dve temi, in sicer položaj in status neodvisnih protikorupcijskih institucij in implementacija protikorupcijskih standardov ter ucinkovitost preventivnih mehanizmov v borbi proti korupciji. Predstavnika komisije sta sodelovala pri drugi tocki, pri cemer sta podrobneje prikazala uporabnost spletnega orodja Erar glede nezdružljivosti funkcij, nasprotja interesov in omejitev poslovanja. Konferenca je predstavljala priložnost za povezovanje ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks med najeminentnejšimi predstavniki sorodnih institucij, ki delujejo na podrocju preprecevanja korupcije in boja zoper njo. OECD ACN seminar o integriteti in preprecevanju korupcije v Kijevu Na prošnjo Protikorupcijske pobude EU (EU Anti-Corruption Initiative, EUACI) v Ukrajini je predstavnica komisije septembra 2017 v Kijevu izvedla izobraževanje za osebje Ukrajinske Nacionalne agencije za preprecevanje korupcije (NAPC) na temo mehanizmov upravljanja s tveganji v javnem sektorju in sistema nacrtov integritete v Sloveniji. Slednji je namrec precej podobno vzpostavljen tudi v Ukrajini. V okviru celodnevnega predavanja je tako predstavnica komisije podrobno predstavila sistem nacrtov integritete v Sloveniji ter izvedla študijo primera. Dogodek je obenem nudil priložnost za izmenjavo izkušenj, komisija pa prav zaradi podobnosti sistemov upravljanja s tveganji pricakuje zanimivo izmenjavo informacij o ucinkovitosti izvedbe nacrtov integritete v Ukrajini. Na podlagi ugotovitev in razprave v okviru izvedenega izobraževanja je komisija na prošnjo EUACI-ja pripravila tudi nekaj priporocil za delovanje NAPC-a na podrocju upravljanja s tveganji v javnem sektorju. TAIEX delavnica o preprecevanju korupcije, nasprotju interesov in zašciti prijaviteljev v Skopju Na podlagi povabila Evropske komisije oziroma instrumenta EU, ki nudi podporo državam prejemnicam pomoci pri prilagajanju nacionalne zakonodaje zakonodaji EU in njenemu izvajanju (Technical Assistance and Information Exchange, TAIEX) se je predstavnik komisije udeležil dvodnevnega seminarja na temo preprecevanja korupcije, nasprotja interesov in zašcite prijaviteljev, ki je potekal v Skopju 13. in 14. 11. 2017. Omenjeni seminar je bil organiziran v sodelovanju med Evropsko komisijo (TAIEX), Protikorupcijsko komisijo iz Italije in Komisijo za preprecevanje korupcije iz Makedonije. Delavnica je predstavljala nadaljevanje seminarja TAIEX, ki je bil organiziran v Trstu junija 2017 v okviru Berlinskega procesa. Gre za proces, s katerim bi se države Zahodnega Balkana in Evropske unije veckrat srecale in pri cemer bi izmenjavale izkušnje na razlicnih podrocjih boja in preprecevanja korupcije. S tem bi se zagotavljalo konstantno izmenjevanje in nadgradnjo spoznavanja novih praks in izkušenj na tem podrocju. Na podlagi zakljuckov prve delavnice v Trstu so se udeleženci seminarja odlocili, da bo cilj tokratne dejavnosti razširiti znanje in izkušnje udeležencev na podrocju preprecevanja korupcije, nasprotja interesov in zašcite prijaviteljev. Delavnica se je tako osredotocila na prakticna in operativna vprašanja, kot so analiza stanja v državah udeleženkah ter izmenjava pogledov, izkušenj in praks med posamezniki. Predvsem so tukaj aktivno vlogo odigrali govorci iz Republike Italije, Kraljevine Španije in Republike Slovenije, ki so predstavili delo glede preprecevanja korupcije, nasprotja interesov in zašcite prijaviteljev ter tudi vodili diskusije. Eden od ciljev delavnice je bil identificirati smernice oziroma priporocila za naslednje srecanje, ki bo spomladi 2018, ko bo tematika preprecevanje korupcije v postopkih javnega narocanja in transparentnost kot kljucni element v boju proti korupciji. TAIEX delavnica o preprecevanju korupcije pri javnih narocilih v Litvi Na podlagi povabila Evropske komisije oziroma TAIEX-a, se je predstavnik komisije udeležil enodnevnega seminarja na temo preprecevanja korupcije v postopkih javnega narocanja, ki je potekal v Vilni, 21. 11. 2017. Na delavnico so bili poleg predstavnika komisije vabljeni tudi predstavniki z Državne revizijske komisije in Javne agencije RS za varstvo konkurence. Naloga strokovnjakov je bila predstavnikom litovskih institucij predstaviti slovenski sistem preprecevanja Stran | 30 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 korupcije, konkurence in revizije pri postopkih javnega narocanja. Predstavnik komisije je v povezavi s tem predstavil delo Službe za nadzor in preiskave znotraj komisije (predvsem z vidika nasprotja interesov in omejitev poslovanja), delovanje spletnega orodja Erar ter nacrt integritete kot uspešno preventivno orodje v Republiki Sloveniji. Regijska konferenca o boju proti korupciji v Sarajevu Na uradno povabilo organizacije OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) v Bosni in Hercegovini (BIH) se je predstavnik komisije udeležil regijske konference o boju proti korupciji z vidika izboljšanja zakonodajnega okvira, ucinkovitosti institucij in sodelovanja z javnostjo v BiH. Konferenca se je odvijala 14. 3. 2017 v Beli konferencni dvorani Parlamentarne skupšcine BiH. Poleg nacionalnih strokovnjakov in predstavnikov politicnih strank ter drugih institucij BiH, so se konference udeležili tudi predstavniki drugih držav iz regije. Cilj konference je bil preko predstavitev strokovnjakov iz BiH, Republike Slovenije, Republike Srbije in drugih na eni strani identificirati slabosti boja proti korupciji v BiH in na drugi strani dobre (najboljše) prakse v regiji s ciljem oblikovanja priporocil za nadaljnje delo institucij v BiH. Na zaprosilo organizatorja je predstavnik komisije spregovoril o najboljših praksah in zakonskih rešitvah v Republiki Sloveniji glede boja proti korupciji ter predlagal nekatera priporocila za nadaljnje aktivnosti institucij BiH na podrocju boja proti korupciji in njenega preprecevanja. Mednarodna konferenca o preprecevanju nasprotja interesov v Sarajevu Na uradno povabilo organizacije OVSE, se je predstavnik komisije udeležil konference o nasprotju interesov, nezdružljivosti funkcij in darilih. Konferenca je potekala 23. 5. 2017, na njej pa je predstavnik komisije spregovoril o najboljših praksah in zakonskih rešitvah v Republiki Sloveniji glede nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij, omejitev poslovanja in daril, pri cemer je na podlagi razprav in predstavitev tudi predlagal nekatera priporocila za nadaljnje aktivnosti institucij BIH na omenjenih podrocjih. Mednarodna konferenca o nasprotju interesov, nezdružljivosti funkcij in omejitvah poslovanja v Barceloni Na zaprosilo Evropske komisije se je predstavnik komisije 15. 6. 2017 udeležil Mednarodne konference o nasprotju interesov, nezdružljivosti funkcij in omejitvah poslovanja, ki je potekala v Barceloni. Slovensko delegacijo je sestavljala tudi predstavnica Ministrstva za javno upravo. Komisija je bila zaprošena naj njen predstavnik predstavi slovensko prakso boja zoper oziroma preprecevanje nasprotja interesov, nezdružljivosti funkcij in omejitev poslovanja. Udeležence sta najbolj zanimala spletno orodje Erar in možnost avtomatizacije odkrivanja omejitev poslovanja in nezdružljivosti funkcij. b) Mednarodni obiski na komisiji Tako kot v prejšnjih letih je komisija tudi v letu 2017 prejela vec prošenj za sprejem delegacij razlicnih držav z željo po predstavitvi organizacije in delovanja komisije ali posameznih specificnih podrocij dela. V povezavi s tem smo v lanskem letu zabeležili naslednje dogodke: Študijski obisk delegacije iz Litve Komisija je na podlagi zaprosila Posebnega preiskovalnega urada iz Republike Litve za študijski obisk v svojih prostorih 28. in 29. 11. 2017 gostila petclansko delegacijo omenjenega urada. Cilj obiska je bil izmenjava informacij glede dobrih praks preprecevanja in preiskovanja korupcije v Republiki Sloveniji. V povezavi s tem je bilo izobraževanje razdeljeno na preventivni in preiskovalni del, pri cemer so bili gostje prvi dan deležni predavanj predstavnikov komisije, in sicer o delovanju komisije na splošno, zakonskih osnovah preprecevanja korupcije v Republiki Sloveniji, spletnem orodju Erar in preventivnih ukrepih (nacrti integritete), drugi dan pa so bili predavatelji predstavniki Policije, državnega tožilstva in Akademije korporativne integritete Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Študijski obisk turške delegacije Komisija je 2. 10. 2017 prejela zaprosilo za pomoc pri izvedbi oziroma koordinaciji študijskega obiska 13 clanov Sveta za etiko javnih uslužbencev iz Republike Turcije v Republiki Sloveniji. Omenjeni svet je kandidiral na EU projektu Stran | 31 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 »Preprecevanje korupcije in promocija etike v Turciji«, v okviru katerega je bil nacrtovan obisk Republike Slovenije. Turška delegacija se je na študijskem obisku v Republiki Sloveniji želela informirati o zakonodajnem in prakticnem vidiku boja proti korupciji, vzpostavitvi ter zagotavljanju etike in transparentnosti v javnem in zasebnem sektorju ter spoznati delovanje drugih pristojnih organov, ki se ukvarjajo s preprecevanjem in/ali nadzorom nad neeticnimi, negospodarnimi in nezakonitimi ravnanji oziroma so s tem podrocjem povezani. V povezavi s tem so pri izobraževanju, ki je potekalo med 23. in 27. 10. 2017, poleg komisije sodelovale naslednje slovenske institucije: Policija, Specializirano državno tožilstvo RS, Racunsko sodišce RS, Varuh clovekovih pravic RS, Informacijski pooblašcenec, Akademija korporativne integritete pri Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Transparency International Slovenije. Študijski obisk srbske Komisije za zašcito pravic v postopkih javnega narocanja Na podlagi zaprosila srbske Republiške komisije za zašcito pravic v postopkih javnega narocanja je komisija izvedla predavanje za njihovo delegacijo in jim predstavila svoje delovanje ter pristojnosti glede preprecevanja korupcije pri postopkih javnega narocanja. Predavanje sta dva predstavnika komisije izvedla 21. 4. 2017. Trije študijski obiski indijske delegacije Komisija vsako leto prejme zaprosila inštituta Mednarodni center za promocijo podjetij (International Center for Promotion of Enterprirses, ICPE) iz Ljubljane za izvedbo predstavitev komisije, njenega delovanja, pristojnosti in zakonodajnega okvira za boj proti korupciji v Republiki Sloveniji za predstavnike Republike Indije. V povezavi s tem je komisija v letu 2017 izvedla tri predstavitve za razlicne delegacije iz Republike Indije (8. 5., 10. 7. in 3. 10. 2017). Posebej jih je zanimalo spletno orodje Erar. Študijski obisk predstavnikov crnogorske Komisije za preprecevanje korupcije Komisija je 18. in 19. 12. 2017 gostila predstavnike Komisije za preprecevanje korupcije Crne gore, ki so zaprosili za študijski obisk, s ciljem pridobiti vpogled v vsakdanje delo komisije, njene pristojnosti in zakonodajne rešitve na podrocju preprecevanja nasprotja interesov, lobiranja, zašcite prijaviteljev in nadzora nad premoženjskim stanjem. Posebno jih je zanimalo spletno orodje Erar. V okviru obiska sta obe instituciji sklenili memorandum o sodelovanju. Pri izvedbi študijskega obiska je sodelovalo pet predstavnikov komisije. Stran | 32 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 javnega narocanja. V obdobju zadnjih štirih let beležimo 12,13-odstotni delež rešenih prijav suma korupcije s podrocja javnih narocil, v primerjavi z vsemi rešenimi prijavami suma korupcije. V letu 2017 je SNAP obravnaval in uspešno zakljucil tudi dva postopka v povezavi s sumom kršitve etike in integritete javnega sektorja. V prvem primeru, to je v povezavi z nadzorom nad opravljanjem gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, je komisija ugotovila, da je poslovodna oseba dolocenega javnega podjetja s tem, ko je v letih 2015 in 2016 za potrebe opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v dveh obcinah vedoma dopušcala nabavo vodomerov in pripadajoce opreme neposredno pri dolocenem ponudniku brez izvedbe ustreznega postopka javnega narocanja, dolocenega v prvem odstavku 32. clena Zakona o javnem narocanju na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno precišceno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZJN-3) oziroma brez izvedbe ustreznega postopka javnega narocanja, dolocenega v prvem odstavku 39. clena Zakona o javnem narocanju (Uradni list RS, št. 91/15, ZJN-3) za narocila blaga od 1. 4. 2016 dalje, kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK-ja. Senat komisije je na 25. seji dne 13. 9. 2017 odlocil, da se ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe, objavijo na spletni strani komisije.3 Glede na zaznana tveganja je komisija javnemu podjetju priporocila normiranje postopkov za narocila, za katera se sicer ne uporabljajo dolocbe ZJN-3 (tako imenovana evidencna narocila). Hkrati je komisija ugotovitve poslala predsedniku nadzornega sveta tega javnega podjetja, ki je moral v roku 30 dni oceniti škodljive posledice za ugled položaja ter ugled subjekta, v katerem obravnavana oseba deluje, uvesti nadzorne in disciplinske postopke ter sprejeti ustrezne ukrepe skladno z zakonom, kodeksi ravnanja in nacrtom integritete. Nadzorni svet obravnavanega javnega podjetja je komisijo v roku obvestil o sprejetih in nadaljnjih ukrepih, ki bodo izvedeni, ce bi pristojni organi na podlagi ugotovitev komisije zaceli s predkazenskim, kazenskim, drugim nadzornim ali sodnim postopkom. V drugem primeru, to je v povezavi z opravljanjem dodatne dejavnosti poklicnega funkcionarja, je komisija ugotovila, da ravnanje dolocenega obcinskega funkcionarja pri posredovanju podatkov v postopku izdaje dovoljenja komisije za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika po 26. clenu ZIntPK-ja, ko je: 1) komisiji zamolcal vodenje dolocene oddaje ter druge relevantne podatke (casovno obremenitev, korišcenje izrednega placanega in neplacanega dopusta, nepredložitev pogodbe, s katero je že razpolagal, ter zamolcanje dejstva, da dejavnost že opravlja); 2) poslovni subjekt, s.p., odprl pred izdajo dovoljenja komisije po 26. clenu ZIntPK-ja ter bil zaradi navedenega od 7. 4. 2016 do izdaje dovoljenja komisije 23. 6. 2016 v nezdružljivosti funkcij (kršitev prvega odstavka 27. clena ZIntPK-ja); 3) v casu od 15. 4. 2016 do 3. 6. 2016 opravljal pridobitno dejavnost vodenja dolocene oddaje, ne da bi za opravljanje dejavnosti prejel dovoljenje komisije (kršitev cetrtega odstavka 26. clena ZIntPK-ja); predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK-ja.4 SNAP je bil v letu 2017 aktiven tudi na podrocju izvajanja preventivne dejavnosti. V obravnavanem obdobju je komisija na predlog SNAP-a izdala vec priporocil državnim organom in subjektom pod prevladujocim vplivom oseb javnega prava5, uslužbenci SNAP-a pa so sodelovali tudi pri izvedbi 37 izobraževanj in usposabljanj za razlicne slušatelje. Da so postopki izbora kandidatov oziroma kadrovanj na vodilna delovna mesta v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti ter javnih zavodih, katerih ustanovitelj je bodisi država bodisi samoupravna lokalna skupnost, med najbolj izpostavljenimi korupcijskim tveganjem, izhaja ne le iz deleža prijav, ki jih komisija prejme na to temo, marvec tudi iz zaznav oziroma ugotovitev ter sprejetih ukrepov, ki so posledica obravnave prejetih prijav in lastnih zaznav komisije. Komisija je v povezavi z navedeno problematiko izdala vec priporocil. 3 Ugotovitve so objavljene na naslovu https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/zakljucne­ ugotovitve/10/2017/ugotovitve-o-konkretnem-primeru-v-zadevi-krsitve-integritete-poslovodne-osebe-javnega-podjetja­ infrastruktura-bled-doo. 4 Ugotovitve so objavljene na naslovu https://www.kpk-rs.si/sl/nadzor-in-preiskave/odlocitve-in-mnenja-komisije/zakljucne­ ugotovitve/12/2017/ugotovitve-o-konkretnem-primeru-v-zadevi-krsitve-integritete-zupana-obcine-logdragomer. 5 Podana priporocila komisije so se nanašala na podrocje izvajanja postopkov javnih narocil, prodaje gozdno lesnih sortimentov ter izbirne postopke in postopke imenovanja poslovodnih oseb javnih zavodov, clanov nadzornega sveta ter poslovodnih oseb SDH, d.d. Stran | 36 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Komisija je v povezavi z obravnavo postopka izbora in imenovanj clanov nadzornega sveta družbe v 100-odstotni lasti Republike Slovenije (družba) zaznala pomanjkanje transparentnosti in sledljivosti celotnega postopka vodenja izbora in imenovanja oseb. Na podlagi zaznanih korupcijskih tveganj je ministrstvu, pristojnemu za finance, Vladi RS in Državnemu zboru RS priporocila: • da ministrstvo, pristojno za finance, vzpostavi postopkovnik izbora clanov strokovne komisije in natancneje uredi presojanje suma okolišcin nasprotja interesov ter morebitnih vplivanj na clane strokovne komisije; • da se sprejmejo konkretni kriteriji za dodeljevanje tock oziroma ocen posameznega dolocenega kompetencnega okvira kandidatov v postopkih izbora za clane nadzornega sveta družbe, to je, da se sprejme model tockovanja, ki bo omogocal enakopravnejšo in nepristransko obravnavo vseh kandidatov; • da se sprejmejo tocno dolocena pravila izvedbe postopka izbora s strani strokovne komisije, ki ne bodo dovoljevala na primer neizvedbe razgovorov s kandidati zaradi casovne stiske; • da ministrstvo, pristojno za finance, Vlada RS in Državni zbor RS v postopku izbora in imenovanja natancneje opredelijo standarde in merila presojanja zakonsko zahtevanega izpolnjevanja pogoja »odlikuje ga osebna integriteta in poslovna eticnost« v smislu stopnje sprejemljivosti dolocenih odklonskih ali spornih ravnanj kandidatov, ki sicer niso okvalificirana kot kazniva dejanja in niso odvisna od pravnomocne obsojenosti. Glede na to, da tudi pogoji za druge funkcije v Republiki Sloveniji, sploh za imenovanja na položaje v družbah s kapitalsko naložbo države, zahtevajo izpolnjevanje pogoja posedovanja odlike osebne integritete in poslovne odlicnosti, je še toliko bolj pomembno, da se na konkretnih primerih prikaže, kako v praksi poteka presojanje navedenih odlik ter kakšna ravnanja za politiko in družbo na sploh so ali niso sprejemljiva. • Nadalje je komisija na podlagi vmesnih ugotovitev, ki se nanašajo na postopek izbire generalnega direktorja dolocenega javnega zavoda, svetu javnega zavoda ter ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v casu do izdaje predmetnega porocila podala naslednja priporocila: • da interni akt, ki ureja delo sveta javnega zavoda, dopolni s pravnimi normami, ki bodo jasneje dolocale nacin postopanja clanov razpisne komisije kot tudi sveta zavoda, ko gre za odlocanje o izpolnjevanju razpisnih pogojev pri kandidatih za generalnega direktorja javnega zavoda; • transparentnejše delovanje pri vodenju sej, in sicer dosledno upoštevanje dolocil internega akta, ki ureja delo sveta javnega zavoda, v delu, ki doloca snemanje sej sveta ter hrambo magnetnega zapisa seje; • da pri objavah prostega vodstvenega delovnega mesta »generalni direktor javnega zavoda« na razlicnih mestih in v medijih sledi isti vsebini ter jasneje poudari obveznost predložitve dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Sodelovanje z drugimi organi SNAP je v letu 2017 pri obravnavi prijav in preiskovanju sumov korupcije ter drugih kršitev ZIntPK-ja, zaradi uresnicevanja namena zakona, nadaljeval z aktivnim sodelovanjem z organi odkrivanja in pregona (tem je v letu 2017 podal 63 naznanil in ovadb sumov kaznivih dejanj), inšpekcijskimi ter drugimi državnimi organi in ustanovami, pristojnimi za izvrševanje nadzora nad izvajanjem zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov (v letu 2017 jim je v obravnavo oziroma nadaljnje reševanje odstopil skupaj 143 prijav). Stran | 37 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Nezdružljivost funkcij • Uveden ni bil noben prekrškovni postopek. • Izdana je bila ena odlocba. • Vložena ni bila nobena zahteva za sodno varstvo. Lobiranje • Uvedenih je bilo šest prekrškovnih postopkov. • Izdana ni bila nobena odlocba. • Izrecenih je bilo sedem pisnih opozoril. Protikorupcijska klavzula • Uveden ni bil noben prekrškovni postopek. • Izdana ni bila nobena odlocba. Zašcita prijaviteljev • Uvedena sta bila dva prekrškovna postopka. • Izdana je bila ena odlocba o prekršku. V dveh primerih je prekrškovni organ odlocil, da ne bo izdal odlocbe o prekršku. Premoženjsko stanje • Uvedenih je bilo osem prekrškovnih postopkov. • Izdani sta bili dve odlocbi. • Izreceno je bilo eno pisno opozorilo. Zašcita prijaviteljev Prijavitelji so eden od pomembnejših virov informacij pri razkrivanju koruptivnih ravnanj in lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu omejevanju korupcije. Izhodišca politike zagotavljanja zašcite oseb – prijaviteljev, ogroženih zaradi razkrivanja korupcije in drugih nezakonitih ter neeticnih ravnanj -izhajajo iz temeljnih nacel Ustave RS, skupnih vrednot EU, mednarodnih konvencij, pravnih in eticnih standardov, vezanih na integriteto, transparentnost in odgovornost. Komisija pri zagotavljanju zašcite prijaviteljev deluje proaktivno in retroaktivno, saj je temeljno vodilo njenega delovanja zagotavljanje varovanja clovekovega dostojanstva s preprecevanjem vseh oblik ogrožanja, nasilja, diskriminacije in nadlegovanja v delovnem okolju. Vsakdo, ki je ogrožen zaradi povracilnih ukrepov dobroverne prijave ali drugih prizadevanj pri razkrivanju korupcije, ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva zašcito. Institucije javnega in zasebnega sektorja so dolžne v svojem notranjem okolju varovati clovekovo dostojanstvo in zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsakdo, v skladu s pravili in postopki, svobodno ter brez strahu pred mašcevanjem razkrije korupcijo in druga nezakonita ali neeticna ravnanja, ki ogrožajo posameznika ali javni interes. Zašcita prijaviteljev je urejena v III. poglavju ZIntPK-ja, od 23. do 25. clena. Ukrepe komisije za zašcito prijaviteljev po ZIntPK-ju lahko razdelimo na dve fazi: • ukrepi za zašcito identitete prijavitelja, • ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami. Stran | 40 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Zašcita identitete prijavitelja je eden osnovnih in temeljnih ukrepov preprecevanja, omejevanja in odkrivanja korupcije. Komisiji ali drugemu pristojnemu organu lahko vsakdo poda prijavo o koruptivnem ravnanju v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava ali o ravnanju fizicne osebe, za katero verjame, da ima znake korupcije. Komisija varuje identiteto vsakega prijavitelja, in sicer ne glede na to, ali prijavitelj to posebej zahteva. Med postopkom in po zakljucku postopka pred komisijo podatki o identiteti prijavitelja niso informacija javnega znacaja, kar velja tudi v primerih, kadar je gradivo s takšnimi podatki odstopljeno v reševanje drugemu organu. Identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v povezavi s prijavo resnicni, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Posameznik, ki ugotavlja identiteto prijavitelja, se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 1.200 evrov, v primeru, da identiteto prijavitelja razkrije, pa z globo od 1.000 do 2.000 evrov. Kadar pa se v nekem organu zacne postopek za ugotavljanje ali razkritje identitete prijavitelja zaradi njegove prijave, se odgovorno osebo kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 evrov. Eden poglavitnih pogojev za priznavanje zašcite prijavitelju je njegova dobrovernost. Pri oceni, ali je prijava podana v dobri veri oziroma ali je prijavitelj utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki resnicni, komisija upošteva predvsem naravo in težo prijavljenega ravnanja, z njim grozeco ali povzroceno škodo, morebitno prijaviteljevo kršitev dolžnosti varovanja dolocenih podatkov ter status organa ali osebe, kateri je bila zadeva prijavljena. Zlonamerna prijava se kaznuje kot prekršek, in sicer z globo od 1.000 do 2.000 evrov. Samo sodišce lahko odloci, da se razkrijejo podatki in identiteta prijavitelja, ce je to nujno treba za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih. V primeru, da prijavitelj zahteva posebno zašcito, postane tako imenovani prikriti prijavitelj, kateremu se že ob prvem stiku s komisijo (navadno z nosilcem zadeve oziroma z uslužbencem komisije, ki ga prvi sprejme) doloci psevdonim oziroma kodno ime, ki se nato uporablja skozi celoten postopek. Na tak nacin identiteto prijavitelja pozna zgolj nosilec zadeve, tako da se med njima lahko vzpostavi odnos zaupanja. Ce je prijavitelj zaradi podane prijave izpostavljen povracilnim ukrepom in so zanj nastale škodljive posledice, ima pravico od svojega delodajalca zahtevati povracilo protipravno povzrocene škode, pri cemer je dokazno breme na strani delodajalca. Komisija lahko tem prijaviteljem nudi pomoc pri ugotavljanju vzrocne povezave med povracilnimi ukrepi in njihovimi škodljivimi posledicami. Ce komisija povezavo ugotovi, lahko od delodajalca zahteva, da nemudoma preneha s takšnim ravnanjem. V primeru, da gre za prijavitelja, ki je javni uslužbenec, in je nadaljevanje dela na njegovem delovnem mestu nemogoce, lahko od delodajalca zahteva premestitev na drugo enakovredno delovno mesto, uresnicitev navedene zahteve pa mora delodajalec javnega uslužbenca zagotoviti najkasneje v roku 90 dni, kar spremlja komisija. Ce so v povezavi s prijavo korupcije podani pogoji za zašcito prijavitelja oziroma njegovih družinskih clanov po zakonu, ki ureja zašcito pric v kazenskem postopku (Zakon o zašciti pric; Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji), lahko komisija poda predlog za njihovo vkljucitev v program zašcite oziroma pobudo generalnemu državnemu tožilcu za izvedbo nujnih zašcitnih ukrepov. Seveda pa je osnovni pogoj, da so ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami ucinkoviti, da se zašcitena oseba z njimi strinja. Ukrepi zašcite prijaviteljev po ZIntPK-ju so subsidiarni, uporabljajo se takrat, ko podrocni predpisi o varstvu ogroženega prijavitelja niso ucinkoviti. V tem primeru komisija poleg zašcite prijavitelja zahteva ugotavljanje odgovornosti za opustitev dolžnega ravnanja tistih, ki so v prvi vrsti dolžni zagotoviti in izvajati ucinkovite ukrepe za zašcito ljudi ter skupnosti pred nasiljem, korupcijo in drugimi protipravnimi ravnanji. Sodelovanje z drugimi državnimi organi in institucijami, ki so v okviru svojih pristojnosti dolžni pomagati pri zagotavljanju zašcite, poteka na vec ravneh in je usklajeno na podlagi predpisov, jasnih navodil in informacijskih poti. Komisija si prizadeva, da v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki razvija in širi znanje, ozavešca, poucuje in pomaga posameznikom, vodstvenim organom, predstojnikom ter zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, da krepijo kulturo spoštovanja clovekovega dostojanstva, integritete, transparentnosti ter odgovornosti za razkrivanje in preprecevanje korupcije brez strahu pred ogrožanjem in povracilnimi ukrepi. Stran | 41 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Nasprotje interesov pri zaposlovanju v javnih zavodih se je najveckrat kazalo v tem, da je: a) poslovodna oseba zavoda (najpogosteje ravnatelj) sodelovala pri izbiri oziroma odlocanju o zaposlitvi (ali pogodbenem delu) svojega družinskega clana; b) javni uslužbenec (ucitelj) javnega zavoda, ki je bil hkrati kandidat za ravnatelja zavoda, sodeloval na seji uciteljskega zbora pri tajnem glasovanju o kandidatih (torej tudi o sebi) in c) clan sveta zavoda (šole) sodeloval pri glasovanju o ustreznosti in popolnosti vlog kandidatov za ravnatelja, med katerimi pa je bil tudi on sam. Komisija je med obravnavanimi primeri v letu 2017 ugotovila kršitve 37. (oziroma 38.) clena ZIntPK-ja pri 10 uradnih osebah (sedem ravnateljev, dva javna uslužbenca in en clan organa upravljanja javnega zavoda), ki so se znašli v skupno 10 konkretnih okolišcinah nasprotja interesov. Glasovanje oziroma imenovanje predstavnikov obcin v organe upravljanja oziroma nadzora javnih zavodov predstavlja drugo najbolj obremenjeno podrocje z vidika nasprotja interesov (v letu 2016 je bilo to prvo podrocje z najvec kršitvami z vidika nasprotja interesov), kjer so obcinski svetniki (uradne osebe -funkcionarji), ki so v funkciji clanov komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) in v funkciji clanov obcinskih svetov sodelovali pri razpravah oziroma glasovanjih o kandidatih za clane svetov (organov upravljanja) javnih zavodov oziroma za druge funkcije na ravni lokalne samouprave (poslovodne osebe zavodov, clane nadzornih svetov in tako dalje), med katerimi pa so bili kandidati bodisi sami obcinski svetniki bodisi njihovi družinski clani oziroma osebe, s katerimi imajo/so imeli osebne, politicne ali poslovne stike. Komisija je med obravnavanimi primeri (glede delovanja in ravnanj obcinskih svetnikov) v letu 2017 ugotovila kršitve 37. (oziroma 38.) clena ZIntPK-ja pri osmih uradnih osebah (obcinski svetniki), ki so se znašli v skupno 14 konkretnih okolišcinah nasprotja interesov (uradne osebe so v okviru enega postopka imenovanja kandidata, s katerim so bile povezane ali pa so to bile celo same, sodelovale najprej v KMVVI-ju, kjer so oblikovale predloge kandidatov, nato pa še na seji obcinskega sveta, kjer so te predloge potrdile in dokoncno imenovale clane/poslovodne osebe in tako dalje). Zanimivi primeri iz prakse Vsi pomembnejši primeri, ki jih je obravnavala komisija, so predstavljeni v obdobnih porocilih, ki so objavljena na spletnih straneh komisije. Tu izpostavljamo nekaj tipicnih primerov: • Komisija je presojala nasprotje interesov poslovodne osebe javnega zavoda in ugotovila, da se ravnateljica javnega zavoda (vrtca) v trenutku, ko je izvedela, da se je na prosto delovno mesto v tem zavodu prijavila tudi njena hci, ni izlocila iz vodenja in odlocanja v postopku izbire kandidata za prosto delovno mesto, prav tako pa onasprotju interesov ni pisno obvestila predstojnika (predsednika) sveta zavoda, zaradi cesar se je znašla v okolišcinah nasprotja interesov. Njen zasebni interes se je namrec kazal v tem, da je z dejanskim vodenjem in odlocanjem v postopku izbire kandidata za prosto delovno mesto vzgojitelja omogocila pridobitev premoženjske koristi (delovno razmerje za nedolocen cas na delovnem mestu vzgojitelj) za svojega družinskega clana – hci. Ugotovljen zasebni interes je nedvomno vplival na njeno nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Prekrškovni organ je uvedel prekrškovni postopek, v katerem je izdal odlocbo o prekršku in ji dolocil globo v višini 1.200 evrov. O ugotovitvah je bil obvešcen zavod in ustanovitelj zavoda. • Uradna oseba, zaposlena javna uslužbenka v javnem zavodu, se je s tem, ko je na seji uciteljskega zbora, ko je potekalo tajno glasovanje o kandidatkah za ravnateljico javnega zavoda, sodelovala in glasovala o pozitivnem mnenju o kandidatkah za ravnateljico (torej hkrati tudi zase, saj je bila ena izmed kandidatk), znašla v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov. Njen zasebni interes se kaže v tem, da je s sodelovanjem pri glasovanju soodlocala o pozitivnem mnenju (kar je oblika nepremoženjske koristi) tudi o njej sami. Identificirani zasebni interes uradne osebe je pri tem, glede na to, da je neposredno sodelovala v postopku obravnave oziroma odlocanja (glasovanja) o pozitivnem mnenju tudi o sami sebi, vplival na njeno objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog v svojstvu javne uslužbenke kot clanice uciteljskega zbora. • Uradna oseba, poslovodna oseba javnega zavoda, se je s tem, ko je podpisala izvršilni akt – pogodbo o opravljanju obcasnega ali zacasnega dela upokojencev – s svojim družinskim clanom, znašla v okolišcinah nasprotja interesov. Pri uradni osebi se zasebni interes kaže v tem, da je kot poslovodna oseba omogocila Stran | 45 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 korist svojemu družinskemu clanu v obliki pogodbenega dela, na nacin, da je podpisala omenjeni izvršilni akt -pogodbo. Identificirani zasebni interes uradne osebe je pri tem, glede na to, da je sama izbrala svojega družinskega clana in z njim podpisala pogodbo, dejansko vplival na njeno nepristranskost in objektivnost. • Poslovodna oseba javnega zavoda (uradna oseba) se je s tem, ko je narocila in podpisala dve narocilnici za dobavo blaga pri gospodarski družbi, ki je bila v casu podpisa narocilnic v njeni 100-odstotni lasti, znašla v okolišcinah nasprotja interesov, kot jih opredeljujejo dolocbe ZIntPK-ja. • Poslovodna oseba se je s tem, ko je v daljšem casovnem obdobju narocila in podpisala 16 narocilnic v skupnem znesku 32.007,51 evrov brez DDV-ja pri gospodarski družbi, ki je v 51-odstotni lasti osebe, s katero je imela poslovodna oseba izkazane poslovne stike, znašla v okolišcinah nasprotja interesov, kot jih opredeljujejo dolocbe ZIntPK-ja. • Poslovodna oseba se je s tem, ko je podpisala pogodbo o storitvi z gospodarsko družbo, ki je v 51-odstotni lasti osebe, s katero je poslovodna oseba imela izkazane poslovne stike, znašla v okolišcinah nasprotja interesov, kot jih opredeljujejo dolocbe ZIntPK-ja. • Komisija je presojala nasprotje interesov pri vec obcinskih funkcionarjih in ugotovila, da sta se v enem od primerov dva obcinska svetnika tako v funkciji clanov KMVVI-ja kot tudi v funkciji clanov obcinskega sveta znašla v okolišcinah interesa, saj sta najprej na seji KMVVI-ja in nato še na seji obcinskega sveta sodelovala pri razpravi in glasovanju o kandidatih za clane sveta javnega zavoda, med katerimi pa sta bila tudi sama. Poleg omenjenih pa se je v postopku v okolišcinah nasprotja interesov znašla tudi obcinska svetnica, ki je kot clanica obcinskega sveta sodelovala pri razpravi in glasovanju o kandidatih za clane sveta javnega zavoda, med katerimi je bila tudi ona sama. Njihov zasebni interes se je kazal v tem, da so z razpravo oziroma glasovanjem uradne osebe omogocile pridobitev nepremoženjske koristi njim samim v obliki a) privilegiranega položaja oziroma prednosti vseh kandidatov pred drugimi osebami -s potrditvijo kandidatov se je namrec zgolj tem kandidatom omogocilo, da je o njih zakljucno razpravljal še obcinski svet in b) imenovanja oziroma pridobitve/potrditve funkcije clanov sveta zavoda. Prekrškovni organ je v vseh treh primerih uradnih oseb uvedel prekrškovne postopke, ki pa so še aktivni. O ugotovitvah je bila obvešcena obcina in hkrati ji je bila dana pobuda, da o dolžnostih uradnih oseb glede izogibanja nasprotju interesov seznani vse zaposlene. • Uradna oseba, obcinska svetnica in clanica KMVVI-ja je bila na redni seji KMVVI-ja pod tocko dnevnega reda »Predlaganje treh kandidatov (predstavnikov lokalne skupnosti) za imenovanje v svet zavoda« prisotna pri obravnavi in razpravi ter soglasno z ostalimi clani KMVVI-ja sprejela in predlagala predlog sklepa svetu obcine o imenovanju predstavnikov lokalne skupnosti v svet zavoda, med katerimi pa je bila tudi sama. Po mnenju komisije so bile v navedenem primeru podane okolišcine, v katerih je ustvarjen najmanj videz, da je zasebni interes uradne osebe (v obliki koristi zase) vplival na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog v svojstvu clanice KMVVI-ja. Ista uradna oseba je bila v funkciji clanice obcinskega sveta na izredni seji obcinskega sveta obcine pod tocko dnevnega reda»Sprejem Sklepa o imenovanju predstavnikov ustanovitelja (obcine) v svet zavoda« prisotna pri obravnavi v okviru navedene tocke in soglasno z ostalimi clani obcinskega sveta obcine sprejela predlog sklepa KMVVI-ja o imenovanju predstavnikov lokalne skupnosti v svet zavoda, med katerimi je bila tudi sama. Po mnenju komisije so bile v navedenem primeru podane okolišcine, v katerih je ustvarjen najmanj videz, da je zasebni interes uradne osebe (v obliki koristi zase) vplival na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog v svojstvu clanice obcinskega sveta obcine. • Ista uradna oseba, tokrat kot clanica sveta zavoda, je v okviru konstitutivne seje sveta zavoda prisostvovala v vec tockah razširjenega dnevnega reda (pregled prispelih kandidatur za delovno mesto ravnatelja, preizkus pravocasno prispelih kandidatur ter njihovo odpiranje in ugotavljanje popolnosti prijavi, pri kateri naj bi celo pojasnjevala izpolnjevanje pogoja opravljenega ravnateljskega izpita) ter z ostalimi clani sveta zavoda soglasno sprejela sklep o popolnosti in ustreznosti obeh prispelih vlog za razpisano delovno mesto ravnatelja, med katerima je bila sama kandidatka za navedeno delovno mesto. Po mnenju komisije so bile v navedenem primeru podane okolišcine, v katerih je ustvarjen najmanj videz, da je zasebni interes uradne osebe (v obliki koristi zase) vplival na objektivno in nepristransko opravljanje njenih javnih nalog v svojstvu clanice sveta javnega zavoda. Stran | 46 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Prepoved in omejitve sprejemanja daril Komisija je v letu 2017 izdelala javni katalog daril prejetih v letu 2016, ki je objavljen na spletnih straneh komisije, ter odgovorila na štiri prejeta vprašanja v povezavi z darili. Komisija je v letu 2017 prejela eno prijavo na temo daril, njena obravnava pa je bila zavrnjena, saj so bili ocitki glede sprejemanja daril usmerjeni v javne uslužbence, ki jih ZIntPK ne uvršca med subjekte nadzora s strani komisije. Komisija ima skladno z dolocbami ZIntPK-ja (30.–34. clen) pristojnost opravljanja nadzora nad obdarovanjem funkcionarjev, ki so taksativno opredeljeni v 6. tocki 4. clena ZIntPK-ja, in ne javnih uslužbencev. Vecina vprašanj zavezancev, ki so se nanašala na to podrocje, je naslavljala interpretacijo dolocb ZIntPK-ja, ki se nanašajo na ureditev tega podrocja, na primer, ali gre za darilo po dolocbah ZIntPK-ja ali ne, kakšna je vrednost daril, ki se vpisujejo v seznam in podobno. Poleg tega so se pojavljala tudi vprašanja glede sprejemanja daril s strani javnih uslužbencev, predvsem zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V povezavi s tem komisija opozarja na izrazito nepoznavanje dolocb o prepovedi in omejitvah sprejemanja daril pri javnih uslužbencih, zaradi cesar v svoja usposabljanja/izobraževanja za javne uslužbence vkljucuje tudi to podrocje. Obrazec za prijavo prejetih daril za javni katalog daril v letu 2016 je izpolnilo in posredovalo 288 organov oziroma organizacij. Komisija je zaznala napake pri izpolnjevanju obrazcev in je zavezance pozvala k izpolnitvi ustreznega obrazca, k ustrezni izpolnitvi obrazca oziroma posredovanju izpolnjenega obrazca v celoti. Prav tako je komisija zaznala, da nekateri od funkcionarjev vsa darila izrocijo organu, pri katerem opravljajo svojo funkcijo, medtem ko vecina funkcionarjev nekatera od daril, ki so jim izrocena, vzame v svojo last, na primer knjige, steklenice z vinom, vstopnice za ogled predstav, izdelke domace obrti. Nezdružljivost funkcij V letu 2017 je komisija evidentirala devet novih zadev, od katerih se je obravnava osmih zadev zacela na podlagi prejetih prijav, ena pa na podlagi lastne pobude. V letu 2017 pa je obravnavala še osem zadev, ki so bile evidentirane pred letom 2017. Skupno je bilo tako v obravnavi 17 zadev o nezdružljivosti funkcij, od teh je 13 že zakljucenih, in sicer je komisija v 10 primerih obravnavo zadev zavrnila (razlogi za zavrnitev: navedbe iz prijave niso dajale podlag za resen sum kršitve iz pristojnosti komisije ali kršitev predpisov iz pristojnosti drugih organov; funkcionarji so sanirali nepravilnosti; ni šlo za nezdružljive funkcije), tri pa je zavrgla (ker je šlo v dveh primerih za zadeve, katere je komisija že obravnavala v preteklosti, pri eni pa je šlo za prijavo, iz katere na prvi pogled ni izhajalo, da so navedbe v njej verodostojne oziroma jih ni bilo mogoce preveriti na podlagi javno dostopnih podatkov oziroma prijavi niso bili priloženi relevantni dokumenti in informacije, iz katerih bi bilo mogoce razbrati zadostne podatke in informacije za ucinkovit postopek ugotavljanja kršitev ZIntPK-ja). Komisija izpostavlja, da je v vseh zadevah izpred leta 2017 (8) na podlagi 80. clena ZIntPK-ja na lastno pobudo uvedla nadzor nad nezdružljivostjo opravljanja funkcij oziroma prepovedjo clanstva in dejavnosti pri funkcionarjih lokalnih skupnosti, kot jih dolocata 26. in 27. clen ZIntPK-ja. Gre za še preostale odprte postopke v okviru projekta iz leta 2016 glede ugotavljanja kršitev preko analize razlicnih podatkov oziroma evidenc, s katerimi komisija razpolaga oziroma ima do njih dostop. V povezavi s tem so nadzorniki za premoženjsko stanje v letu 2016 opravili pregled obrazcev o premoženjskem stanju funkcionarjev lokalnih skupnosti in identificirali 132 potencialnih kršitev dolocb ZIntPK-ja o nezdružljivosti funkcij oziroma o prepovedi clanstva in opravljanja dejavnosti. Primere so nato obravnavali nadzorniki za nasprotje interesov, pri cemer so zaradi razjasnitve dejanskega stanja vpogledali v: • obrazce premoženjskega stanja lokalnih funkcionarjev, • Poslovni register Slovenije (AJPES) ter GVIN, • spletno orodje Corruptio (interno bazo podatkov komisije), • obrazce prijav omejitev poslovanja, ki jih morajo posredovati lokalne skupnosti (v primeru obcinskih funkcionarjev), Stran | 47 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Pojasnilo: V statistiki so zajeti tudi podatki o postopkih, ki so bili uvedeni v letu 2016. Omejitve poslovanja Komisija je v letu 2017 evidentirala osem novih zadev s podrocja omejitev poslovanja – sedem jih je zacela na podlagi prejetih prijav, eno pa je uvedla na lastno pobudo (v okviru projekta, ki je omenjen pod poglavjem Nezdružljivost funkcij). Komisija je obravnavala še 17 zadev s podrocja omejitev poslovanj, ki pa so bile evidentirane pred letom 2017. Skupno je tako obravnavala 25 zadev, od katerih jih je 23 že zakljucenih – 14 zadev je bilo obravnavanih na seji senata komisije, pri cemer so bile v 11 zadevah ugotovljene kršitve. Devet zadev je bilo zakljucenih izven seje senata z zavrnitvijo obravnave. Razlogi za zavrnitev obravnave zadeve so bili naslednji: v sedmih primerih niso bili identificirani sumi kršitev dolocb ZIntPK-ja, v dveh zadevah pa je bilo nezakonito stanje primerno sanirano. Najvec kršitev glede omejitev poslovanj se je nanašalo na neporocanje funkcionarjev (šest) oziroma organov (dve) o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja po dolocbi 35. clena ZIntPK-ja. Takšnih primerov je bilo skupaj kar osem. V ostalih treh primerih pa je prišlo do kršitev omejitev poslovanja med organom in subjektom, s katerim so bili povezani obcinski funkcionarji, in sicer na naslednji nacin. Župani so se s tem, ko sicer niso aktivno sodelovali v postopku odlocanja o (so)financiranju zasebnih subjektov, katerih zakoniti zastopniki so bili, so pa z njimi podpisali izvršilne akte, ki so omogocili (so)financiranje, znašli v okolišcinah nasprotja interesov. Funkcionarji se tako niso dosledno izlocili iz vseh faz odlocanja o poslovanju oziroma sofinanciranju, s cimer je bila identificirana in utemeljena prepoved poslovanja po tretjem odstavku 35. clena ZIntPK-ja. V povezavi s tem izpostavljamo, da se v primerih, ko bi funkcionar kakorkoli sodeloval v postopkih, v katerih se odloca o sklenitvi posla ali dodelitvi sredstev subjektu, s katerim je funkcionar ali njegov družinski clan povezan na katerega od nacinov iz prvega odstavka 35. clena ZIntPK-ja, namrec po naravi ustvarja videz, da funkcionarjev zasebni interes vpliva na opravljanje njegovih javnih nalog ter da bo odlocal neobjektivno in pristransko, v korist »svojega« subjekta. Izlocitev mora biti popolna v smislu, da funkcionar na strani organa, pri katerem opravlja funkcijo, nima niti formalnega niti neformalnega vpliva na odlocanje o sklenitvi posla ali dodelitvi sredstev kateremu od subjektov iz zgornjih alinej. To velja tudi za koncno realizacijo posla v obliki podpisa pogodbe ali drugega pravno zavezujocega dogovora. Funkcionar v nobenem primeru ne more biti podpisnik na strani obeh strank pogodbe (torej organa, pri katerem opravlja funkcijo, na eni strani in subjekta ali osebe, ki s tem organom sklene posel ali drug odplacen dogovor, na drugi strani). Funkcionar se mora v celoti izlociti iz vseh aktivnosti v povezavi z razpisom ali poslom na strani organa, pri katerem opravlja funkcijo, kar pomeni, da mora svoja pooblastila za opravljanje poslov za ta konkreten primer prenesti na namestnika oziroma osebo, ki je po zakonu ali drugem splošnem pravnem aktu pristojna za nadomešcanje funkcionarja. Komisija pa priporoca, da se funkcionar skladno z možnostmi izloci tudi kot poslovodja, clan poslovodstva ali zakoniti zastopnik subjekta (gospodarske družbe, zavoda, zadruge, društva in podobno), ki vstopa v poslovno razmerje z organom, v katerem isti funkcionar opravlja funkcijo, in zastopanje tega subjekta v konkretnem primeru prepusti na primer prokuristu, drugim clanom poslovodstva, svojemu namestniku in podobno. Poleg tega je komisija v letu 2017: • na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb izdelala 24 odgovorov na vprašanja ter pravnih mnenj in stališc povezanih z dolocbami ZIntPK-ja o omejitvah poslovanja; • uvedla dva postopka o prekršku, pri cemer je v obeh primerih kršiteljema izrekla opomin, hkrati pa je opomin izrekla tudi v postopku, ki ga je pooblašcena uradna oseba komisije uvedla že v letu 2016; v enem primeru pa je bilo kršitelju izreceno opozorilo. • Komisija še dodaja, da je na podrocju omejitev poslovanja prejela veliko vprašanj oziroma zaprosil za pojasnila glede ne/umestitve poslovnih subjektov na seznam poslovnih subjektov (objavljen na spletni strani komisije), za katere veljajo omejitve poslovanja. Stran | 49 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Premoženjsko stanje Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden od osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni nelocljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in izvajanjem nadzora nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Komisija skladno s 1. in 10. alinejo drugega odstavka 76. clena ZIntPK-ja vodi evidenco zavezancev za nadzor nad premoženjskim stanjem, ki vkljucuje podatke iz prvega odstavka 41. clena in prvega odstavka 42. clena ZIntPK-ja. Zavezanci, ki so komisiji dolžni sporocati podatke o svojem premoženjskem stanju, so naslednji: • poklicni funkcionarji, • nepoklicni župani in podžupani, • uradniki na položaju, • poslovodne osebe, • osebe, odgovorne za javna narocila, • uradniki Državne revizijske komisije in • državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade RS ali Državnega zbora RS (ce njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugace urejena z akti institucije, za katero opravljajo funkcijo). Z uveljavitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; ZSDH-1) so zavezanci za sporocanje podatkov o premoženjskim stanju komisiji postali tudi: • clani uprave SDH, d.d., • clani nadzornega sveta SDH, d.d., • prokuristi SDH, d.d., • pooblašcenec za skladnost poslovanja in integriteto, • clani uprav, clani organov nadzora in prokuristi gospodarskih družb, v katerih ima SDH, d.d., vecinski delež ali prevladujoc vpliv. Poleg navedenega pa na uporabo dolocb ZIntPK-ja v povezavi z nadzorom premoženjskega stanja napotuje tudi dolocba 500. clena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; ZZavar-1), in sicer za direktorja ter za clane strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor. Prav tako dolocbe v povezavi z nadzorom premoženjskega stanja in uporabo ZIntPK-ja vsebujejo na primer Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33 in 27/17 – popr.; ZUKSB), Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; ZGGLRS) in Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 44/16 in 71/16 – odl. US); ZRPPB). Na dan 31. 12. 2017 je imela komisija 15.461 razlicnih zavezancev. S 1. 4. 2016 je zacel veljati novi Zakon o javnem narocanju (Uradni list RS, št. 91/15; ZJN-3), ki je med drugim razveljavil Zakon o javnem narocanju na vodnem, energetskem, transportnem podrocju in podrocju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno precišceno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14, 90/14, 90/14 – ZDU-1I in 91/15 – ZNJ-3; ZJNVETPS), ki je doslej urejal javno narocanje na infrastrukturnem podrocju, in spremenil mejne vrednosti javnih narocil. Posledicno je prišlo tudi do sprememb nabora oseb, odgovornih za javna narocila. Od 1. 4. 2016 so zavezanci za sporocanje podatkov o premoženjskem stanju, kot osebe, odgovorne za javna narocila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih narocil: • Na splošnem podrocju: o pri narocanju blaga ali storitev in za projektni natecaj, ce je vrednost javnega narocila enaka ali višja od 135.000evrov brez DDV-ja (organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) oziroma enaka ali višja od Stran | 50 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 209.000 evrov brez DDV-ja (ce je organ RS ali samoupravne lokalne skupnosti dejaven na podrocju obrambe in naroca blago, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, druge osebe javnega prava); o pri narocanju gradenj, ce je vrednost javnega narocila enaka ali višja od 500.000 evrov brez DDV-ja; o pri narocanju socialnih in drugih posebnih storitev, ce je vrednost javnega narocila enaka ali višja od 750.000 evrov brez DDV-ja. • Na infrastrukturnem podrocju: o pri narocanju blaga ali storitev in za projektni natecaj, ce je vrednost javnega narocila enaka ali višja od 418.000 evrov brez DDV-ja; o pri narocanju gradenj, ce je vrednost javnega narocila enaka ali višja od 1.000.000 evrov brez DDV-ja; o pri narocanju socialnih in drugih posebnih storitev, ce je vrednost javnega narocila enaka ali višja od 1.000.000evrov brez DDV-ja. Kljub temu, da je ZIntPK v veljavi že vec let, komisija še vedno opaža, da številni zavezanci pa tudi organi, ne poznajo svojih obveznosti po ZIntPK-ju, ki se nanašajo na podrocje premoženjskega stanja. Komisija je tako v letu 2017 v postopkih nadzorov premoženjskega stanja še vedno zaznavala precej nepravilnosti, tako pri porocanju premoženjskega stanja s strani samih zavezancev kot tudi pri sporocanju seznamov zavezancev s strani organov oziroma narocnikov. Težave in (ne)namerne napake zavezancev: • izpolnitev obrazca za prijavo/odjavo posameznika iz seznama zavezancev; • osebe, odgovorne za javna narocila, izpolnijo napacen obrazec za prijavo premoženjskega stanja (obrazec za odjavo premoženjskega stanja ali za prijavo sprememb premoženjskega stanja); • obrazec ni izpolnjen na datum nastopa/prenehanja funkcije ali dela; • obrazec je brez podpisa, • porocanje na razlicnih dopisih, ceprav je obvezno izpolniti elektronski obrazec (izjema so trenutno tujci); • ko zavezanci prvic porocajo, pozabijo porocati vse nepremicne z zemljiškoknjižnimi podatki, ne glede na vrednost, samo v primerih prijave sprememb premoženjskega stanja pa se poroca pridobitev le tistih nepremicnin, katerih vrednost je višja od 10.000 evrov; • kadar zavezanci vpisujejo podatke o stanovanju v vecstanovanjski hiši, ne zapišejo dodatnega atributa, kot je • zavezanci imajo težave z oceno vrednosti premicnega premoženja; • zavezanci, ki niso zaposleni v javnem sektorju in sodelujejo v postopkih javnega narocanja, pozabijo, da so zavezanci za porocanje o premoženjskem stanju; • zavezanci imajo težave s porocanjem kriptovalut, ker se postavlja vprašanje, ali so sploh dolžni porocati. številka stavbe …, kar povzroca težave pri nadzoru; • zavezanci na obrazcih ne opozorijo, ce so podatki o nepremicninah spremenjeni (združitev parcelnih številk …); • zavezanci pogosto prijavijo lastništvo vozila, kljub temu da je vozilo kupljeno na leasing, kar pomeni, da takšni zavezanci niso lastniki vozila, pac pa morajo navesti, da imajo dolg; Tipicne (ne)namerne napake organov in narocnikov, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno narocanje: • obrazcev ne podpiše odgovorna ali pooblašcena oseba; • obrazci ne vsebujejo žiga organa (izjema so podjetja, ker žigi niso vec obvezni); • organi ne porocajo ali pa z veliko zamudo porocajo sezname zavezancev; • organi porocajo nepopolne sezname zavezancev; • organi izpolnijo obrazce namesto zavezancev. Stran | 51 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 V preteklem letu je komisija zakljucila 10 razlicnih nadzorov premoženjskega stanja (posamicnih in skupinskih), v okviru katerih je obravnavala 214 zavezancev. Komisija je v okviru rednega nadzora zacela s postopki preverjanja premoženjskega stanja poslovodnih oseb in clanov organov nadzora gospodarskih družb, v katerih ima SDH, d.d., vecinski delež ali prevladujoc vpliv, ki bodo zaradi obsega dela in podhranjene kadrovske zasedbe potekali tudi v letu 2018. Med preverjanjem pravilnosti prijavljanja premoženjskega stanja zavezancev je komisija podobno kot v preteklih letih najvec nepravilnosti zaznala pri sporocanju podatkov o nepremicninah, vrednostnih papirjih (predvsem neprijavljanje delnic, ki jih morajo zavezanci prijaviti ne glede na njihovo vrednost) ter podatkov o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih, katerih vrednost presega 10.000 evrov (na primer prijavljanje zacetnega stanja kredita namesto stanja kredita na dan prijave premoženjskega stanja, neprijavljanje poroštev in tako dalje). Pri štirih zavezancih je komisija zakljucila postopek nadzora nesorazmerno povecanega premoženja in v vseh primerih o relevantnih ugotovitvah obvestila tudi pristojni organ. V preteklem letu so pooblašcene uradne osebe v povezavi z neporocanjem oziroma nepopolno prijavo premoženjskega stanja (11. in 12. alineja prvega ostavka 77. clena ZIntPK-ja) zabeležile naslednje statisticne podatke: • uvedenih je bilo osem prekrškovnih postopkov, • izdani sta bili dve odlocbi in • izrecena so bila tri pisna opozorila. Tudi v letu 2017 so potekale aktivnosti na podrocju novele ZIntPK-ja. Komisija je tako Ministrstvu za pravosodje posredovala pripombe k predlogu novele ZIntPK-ja, kjer je podala tudi dolocene predloge glede ureditve podrocja premoženjskega stanja, in sicer v povezavi s spremembo definicije oseb, odgovornih za javna narocila, glede nabora zavezancev, glede obsega in nacina sporocanja podatkov o premoženjskem stanju, glede ukrepov v primeru spornega premoženja ter glede javne objave podatkov o premoženjskem stanju. Podani predlogi bi bili po mnenju komisije ustreznejši in ugodnejši tako za same zavezance kot tudi za komisijo, obenem pa bi predlagana ureditev komisiji tudi olajšala opravljanje nadzorov premoženjskega stanja in povecala njihovo ucinkovitost. Komisijo posebej skrbi, ker ministrstvo ni sledilo njenemu predlogu, da se natancneje opredeli osebe, odgovorne za javna narocila, glede na samo vrednost izvedenega javnega narocila. ZIntPK v 11. tocki 4. clena doloca, da so osebe, odgovorne za javna narocila, tiste osebe, ki jih narocniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega narocila in ki odlocajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma narocniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna narocila, za katera je treba v skladu z zakonom, ki ureja javno narocanje, izvesti postopek javnega narocanja, razen postopek oddaje narocila male vrednosti, in kadar gre za javna narocila, za katera ni treba izvesti postopka javnega narocanja, ce je vrednost narocila enaka ali višja od vrednosti za izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, ne glede na to ali so ta narocila ali del dokumentacije o javnem narocilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, oznaceni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna narocila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem narocanju in niso v delovnem razmerju pri narocniku. Težava je v tem, da ZIntPK definicijo oseb, odgovornih za javna narocila, veže na vrsto izvedenega postopka, ne pa na vrednost samega javnega narocila. Žal pa je takšna opredelitev izrazito slaba, ker je odvisna predvsem od tega, kako hitro se spreminja javno-narocniška zakonodaja. V praksi se je namrec izkazalo, da se mejne vrednosti povprecno spreminjajo na vsaki dve leti. Za lažje razumevanje prikazujemo spremembe mejnih vrednostih za nabavo blaga ali storitev le na splošnem podrocju, ki so škodljivo vplivale na število zavezancev, ki posledicno upada: • od 5. 6. 2010 do 15. 4. 2014: 40.000 evrov brez DDV-ja • od 16. 4. 2014 do 31. 3. 2016: 134.000 evrov brez DDV-ja • od 1. 4. 2016 do 31. 12. 2017: 135.000 evrov brez DDV-ja Stran | 53 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Od 1. 1. 2018 pa veljajo nove mejne vrednosti za objave javnih narocil v Uradnem listu EU, ker je Evropska komisija sprejela nove delegirane uredbe, s katerimi spreminja mejne vrednosti, od katerih dalje morajo narocniki obvestila v povezavi z javnimi narocili objaviti v Uradnem listu EU. Na splošnem podrocju je tako pri narocanju blaga ali storitev nova vrednost narocanja 144.000 evrov brez DDV-ja. Kot je razvidno iz opisanega, je bil najvecji preskok glede oseb, odgovornih za javna narocila, narejen v letu 2014, ker se je nova vrednost zvišala za kar trikratno vrednost. Poleg navedenega pa smo ministrstvo opozorili, da obstajajo tveganja tudi v primeru tako imenovanih evidencnih narocil, saj lahko skupna vrednost takšnih narocil krepko preseže zgolj eno javno narocilo v vrednosti, od katere naprej so zavezanci dolžni porocati premoženjsko stanje. Poudarki iz preteklega obdobja Komisija je: • na dan 31. 12. 2017 imela 15.461 razlicnih zavezancev; • opravila 10 razlicnih nadzorov s podrocja premoženjskega stanja, v okviru katerih je obravnavala 214 oseb; • prejela 61 pisnih vprašanj; • izdala dve odlocbi o prekršku in tri opozorila; • podala pripombe s podrocja premoženjskega stanja na predlog novele ZIntPK; Primeri pogostih vprašanj Kako oseba, ki je dolžna komisiji porocati o spremembah premoženjskega stanja prijavi vlaganja v virtualne valute? ZIntPK (še) ne ureja nacina porocanja o kriptovalutah, kot na primer za nepremicnine, financne instrumente, gotovino in podobno. Kljub temu pa je zaželeno, da zavezanci sporocijo cim vec podatkov, ki lahko v postopkih nadzora nad premoženjskim stanjem razjasnijo morebitna odstopanja glede porocanja podatkov premoženjskega stanja od dejanskega premoženjskega stanja zavezanca. Komisija predlaga, da zavezanci podatke o kriptovalutah sporocijo pod tocko 14, o drugih informacijah, ki jih morda želijo v povezavi s premoženjskim stanjem posredovati komisiji, ce izpolnjujejo obrazec za prijavo premoženja ob nastopu funkcije, oziroma tocko 13, ce izpolnjujejo obrazec za prijavo sprememb premoženjskega stanja. Ceprav gre za prostovoljno odlocitev zavezanca, ali bo prijavil dodatne informacije o trgovanju s kriptovalutami, pa je zavezanec še vedno dolžan sporociti vsako enkratno spremembo premoženjskega stanja nad 10.000 evrov. Povedano drugace, zavezanec mora v primeru enkratnega izplacila vec kot 10.000 evrov iz naslova kriptovalutnega trgovanja na transakcijski racun javiti spremembe premoženjskega stanja do 31. 1. tekocega leta za preteklo leto, ni pa (še) dolžan porocati trgovanja znotraj kriptoborz in o menjavi vloženih sredstev iz ene v drugo alternativno kriptovaluto. Komisija nadalje priporoca, da tudi glede vlaganj v zacetno ponujanje kovancev (Initial Coin Offering, ICO), podatke o morebitnem lastništvu kriptografskih žetonov prijavijo pod zgoraj navedene tocke, ceprav (še) niso enaceni z morebitnimi vrednostnimi papirji ali drugimi financnimi instrumenti, kljub temu da gre s strani lastnikov podjetij za pridobivanje svežega kapitala na za zdaj še nereguliran nacin. Posebej komisija opozarja tudi na morebitno dejavnost rudarjenja kriptovalut (cryptocoin mining) in nakup opreme za rudarjenje. V tem primeru se nakup opreme za rudarjenje šteje kot premicno premoženje, ki ga je treba sporociti, ce vrednost takšnega premoženja presega 10.000 evrov, prav tako je treba prijaviti provizije v obliki izplacila na tekoci racun, ki presegajo 10.000 evrov. Stran | 54 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Posameznik kot zunanji sodelavec sodeluje v strokovni komisiji za oddajo javnega narocila. Kateri organ mora vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja? Ko oseba, odgovorna za javna narocila, izpolnjuje obrazec za porocanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil narocnik v postopku javnega narocanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec, in ne organa, pri katerem je dejansko zaposlena. Clan komisije je sodeloval v javnem narocilu, ki je bilo ovrednoteno na vec kot znašajo mejne vrednosti. Po izbiri pa je bil znesek nižji od mejnih vrednosti. Ali mora clan komisije porocati o premoženjskem stanju? Ne glede na to, da je bila v postopku izpogajana koncna vrednost nižja od mejnih vrednosti za porocanje premoženjskega stanja, obveznost porocanja premoženjskega stanja osebe, odgovorne za javna narocila, iz tega razloga ni izkljucena. Kljub nižji koncni vrednosti je oseba zavezanec za porocanje premoženjskega stanja in je dolžna porocati svoje premoženjsko stanje do 31. januarja tekocega leta za preteklo koledarsko leto. Lobiranje Lobiranje je nejavno vplivanje interesnih organizacij na odlocitve javnega sektorja. Izraz »lobiranje« pomeni vplivanje (na državni in lokalni ravni) na odlocanje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odlocanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah. Takšno vplivanje je legitimno in je del participativne demokracije. Ce je vplivanje razlicnih interesnih organizacij uravnoteženo, odlocitve pa so sprejete v javnem interesu, lobiranje pripomore k izboljšanju politik oziroma odlocitev javnega sektorja. Pri stiku med zasebnim interesom in javnim sektorjem pa vedno obstaja tveganje za pojav razlicnih neeticnih, nezakonitih oziroma koruptivnih ravnanj. Regulativa lobiranja, kot je zapisana v ZIntPK-ju, je usmerjena k vecji transparentnosti, nadzor nad tem podrocjem pa je zaupan komisiji. ZIntPK težišce nadzora nad lobiranjem smiselno postavlja na stran lobirancev (javnega sektorja), ki morajo o vsakem lobisticnem stiku sestaviti zapis in ga posredovati komisiji. Hkrati so se lobiranci dolžni izogniti vsakemu lobisticnemu stiku z osebo, ki ne sme lobirati, ali stiku, pri katerem bi lahko prišlo do nasprotja interesov, prav tako ne smejo sprejemati daril v nasprotju z omejitvami s tega podrocja. Na strani interesnih organizacij lahko kot lobist nastopa oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ki ga vodi komisija, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije. Do danes dolocbe o lobiranju v praksi še niso zaživele v zadostni meri. Možnosti nadzora nad tem podrocjem so omejene, sivo polje nenadzorovanega lobiranja pa izrazito veliko. Medtem ko so poslanske skupine v zadnjih letih precej izboljšale prakso porocanja o lobisticnih stikih, pa je porocanje obcin, dolocenih ministrstev in nosilcev javnih pooblastil še vedno nerazumno nezadostno. Razlog za to je bodisi nerazumevanje smisla regulacije lobiranja bodisi nespoštovanje zakonskih dolocb o lobiranju. Tudi poklic lobista je v Republiki Sloveniji še precej nerazvit, število registriranih lobistov pa relativno majhno. Ob koncu leta 2017 je bilo v registru lobistov vpisanih 68 lobistov. Komisija si aktivno prizadeva, da bi register zaživel, med drugim tudi s sprejetjem sistemskega nacelnega mnenja, ki doloca obvezno registracijo za clane v društvih, sindikatih, zbornicah in podobnih organih združevanja ter odvetnikov in zunanjih svetovalcev. Gre za primere, ko posameznik ne izpolnjuje zakonskih pogojev (ni ne registriran lobist niti ne spada pod izjeme), izkazuje pa namero lobirati za doloceno interesno organizacijo. Prav tako se je komisija zavzemala, da bi novela ZIntPK-ja na podrocju lobiranja uvedla obvezno registracijo interesnih organizacij, saj veljavna ureditev v ZIntPK-ju, ki dopušca tako imenovane izjeme, predstavlja velike administrativne ovire pri izvajanju nadzora. Komisija namrec meni, da bi predlagana rešitev omogocila interesnim organizacijam, da za njih Stran | 55 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 lobirajo osebe, ki dobro poznajo tako njihovo podrocje delovanja, kot tudi problematiko (interesna organizacija bi ob vpisu v register dolocila osebe, pristojne za lobiranje). S tem bi bil lobirancem prihranjen cas pri ugotavljanju istovetnosti lobistov, nenazadnje pa bi predlagana ureditev olajšala tudi delo komisije pri ugotavljanju kršitev dolocb ZIntPK-ja. Odgovornost za krepitev tega podrocja mora biti v prihodnosti tako na strani komisije, ki mora poskrbeti za širitev zavedanja o pomenu in obveznostih s podrocja lobiranja, kot na strani zavezancev za porocanje o lobisticnih stikih, ki morajo v sledenju transparentnosti in odkritega boja proti nedovoljenim vplivom na postopke porocati o vseh stikih kot to od njih zahteva ZIntPK. Nadzor nad lobiranjem Komisija po uveljavitvi regulative na podrocju lobiranja ugotavlja naslednje: • lobiranje je v Republiki Sloveniji prisotno in se izvaja, vendar je zaradi zgodovinskih razlogov negativno stigmatizirano, zato si lobiranci težje priznajo, da so lobirani, ker domnevajo, da bodo zaradi tega deležni negativne publicitete; • lobiranci še vedno premalo poznajo ureditev podrocja lobiranja, zato komisija veliko vlaga v izobraževanje in ozavešcanje; • lobiranci pogosto menijo, da obveznost porocanja o lobisticnih stikih pomeni ovajanje; komisija v takšnih primerih pojasnjuje, da porocanje o lobisticnih stikih ni namenjeno ovajanju, temvec transparentnosti nejavnih vplivov interesnih organizacij na odlocitve v zadevah javnega pomena; • z obcinske ravni, s strani dolocenih ministrstev ter nosilcev javnih pooblastil je še vedno malo porocanja o lobisticnih stikih. Glavne aktivnosti nadzora nad lobiranjem so: • nacrtovanje, organiziranje, neposredno izvajanje, koordiniranje, usmerjanje in nadzorovanje nalog na podrocju lobiranja; • izobraževanje, ozavešcanje in objavljanje s podrocja lobiranja; • opravljanje nalog v povezavi z evidencami s podrocja lobiranja, vkljucno z vodenjem in ažuriranjem registra lobistov RS; • vodenje upravnih postopkov, vezanih na izdaje odlocb o vpisu oziroma izbrisu iz registra lobistov oziroma na ugotavljanje posredovanja lobisticnih porocil v skladu z dolocbami ZIntPK-ja; • vodenje prekrškovnih postopkov in izrekanje sankcij zaradi kršitev dolocb ZIntPK-ja, ki se nanašajo na podrocje lobiranja. Lobisticni stiki V letu 2017 je bilo v skupno 3.073 prejetih prijavah lobisticnih stikov prijavljenih 3.943 stikov. Z eno prijavo je bilo tako povprecno prijavljenega 1,28 stika. Stran | 56 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Center za integriteto in preventivo Izvajanje resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in njenega akcijskega nacrta kot nacionalnega nacrta za preprecevanje korupcije Državni zbor RS je junija 2004 sprejel Resolucijo o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji, na njeni podlagi pa je komisija leta 2005 sprejela Akcijski nacrt uresnicevanja Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in ga nato dopolnila leta 2009. Ta strateška dokumenta bi morala odgovarjati trenutnemu stanju v družbi glede pojava korupcije in nanj ponujati ucinkovit odziv, zato bi ju bilo treba sproti prilagajati družbenim spremembam. Akcijski nacrt kot izvedbeni dokument resolucije je bil sprejet že leta 2005 in nazadnje vsebinsko spremenjen oziroma dopolnjen avgusta 2009, zato nedvomno potrebuje ustrezne prilagoditve trenutnemu stanju. Da bi ga lahko komisija celovito vsebinsko prenovila oziroma posodobila, mora biti v državnem zboru pred tem sprejeta tudi nova resolucija. Akcijski nacrt namrec izhaja iz same resolucije in tako ne more bistveno odstopati od njenih ciljev in ukrepov. Obstojeci ukrepi, ki so zapisani v resoluciji, so vecinoma zelo konkretni, kar posledicno omejuje manevrski prostor komisije pri njenem poseganju v vsebino akcijskega nacrta. Komisija je ob zgoraj navedenih omejitvah konec leta 2015 in v zacetku letu 2016 pregledala obstojeci akcijski nacrt ter iz njega crtala vse tiste ukrepe, ki so že bili ustrezno realizirani, in tako precišcen akcijski nacrt sredi marca 2015 posredovala nosilcem ukrepov , ki so o svojih aktivnostih v letu 2015 lahko porocali do 30. aprila 2016. Komisija v vsebino precišcenega akcijskega nacrta v nadaljevanju leta 2016 ter v letu 2017 ni dodatno posegala, njegove vsebine tako v nobenem delu ni spreminjala ali dopolnjevala. Iz tega razloga je nosilce ukrepov v zacetku februarja 2018 pozvala, naj se v svojih porocilih opredelijo predvsem do tistih ukrepov, pri katerih so bile v letu 2017 izvedene morebitne nove oziroma dodatne aktivnosti, ki v njihovih prejšnjih porocilih niso zajete. Pri ukrepih, za katere so do zdaj že porocali, da so bili ustrezno izvedeni oziroma da so bili cilji, ki so jih ti ukrepi zasledovali, doseženi na drugacen nacin, pa so se nosilci ukrepov v aktualnem porocilu lahko sklicevali na njihova pretekla porocila oziroma porocanja. Do konca marca 2018 je komisija prejela 169 porocil zavezancev o izvajanju akcijskega nacrta. O svojih aktivnostih je tako porocalo 13 ministrstev, 14 organov v sestavi ministrstev, 4 vladne službe, 6 inšpektoratov, 48 upravnih enot in 86 obcin. Poleg navedenih so porocila posredovali še Vrhovno sodišce RS, Sodni svet, Vrhovno državno tožilstvo RS, Državni zbor RS, Državni svet RS, Racunsko sodišce RS ter Informacijski pooblašcenec. V nadaljevanju komisija podaja kratek pregled stanja glede izvajanja nekaterih ukrepov in aktivnosti iz akcijskega nacrta. Javna pooblastila in koncesije Na podrocju javnih pooblastil in koncesij sta v akcijskem nacrtu že od leta 2009 kot aktivnosti, ki lahko pripomoreta k odpravljanju vzrokov za nastanek korupcije, predvideni tudi preucitev korupcijskega tveganja pri prenosu javnih pooblastil na zasebni sektor ter analiza postopkov za dodelitev koncesij (A.1.5.) ter preucitev možnosti za dodelitev koncesij zasebnikom in nevladnim organizacijam na vseh podrocjih, kjer je to smotrno z vidika gospodarnosti (B.1.14.). Jasnih pravil, ki bi urejala podeljevanje koncesij, tudi na ravni EU ni bilo vse do leta 2014, ko je bila koncana reforma javnega narocanja, v sklopu katere je bil oblikovan tudi ustrezen, uravnotežen in prožen pravni okvir za podeljevanje koncesij. Ta naj bi vsem gospodarskim subjektom EU zagotavljal pravno varnost ter ucinkovit in nediskriminatoren dostop do trga. V paketu treh direktiv je bila sprejeta tudi Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list Evropske Unije, 2014, št. 94), ki bi jo morali v slovenski pravni red prenesti do 18. 4. 2016. Stran | 62 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Ministrstvo za finance je lani porocalo, da Republiki Sloveniji do izteka tega datuma sicer ni uspelo izvesti prenosa, je pa Ministrstvo za finance v letu 2016 zacelo s pripravo predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK), s katerim naj bi se na podlagi povsem nove zakonodaje EU na podrocju podeljevanja koncesij zagotovila transparentnost v postopkih podeljevanja ter prožen in uravnotežen pravni okvir za podeljevanje koncesij, s katerim se zagotavlja pravna varnost, prosto opravljanje storitev in preprecuje izkrivljeno delovanje notranjega trga. V letu 2017 je bil predlog ZPPK, s katerim se bo v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2014/23/EU, dokoncno oblikovan. Z njim se urejajo postopki za podeljevanje koncesij, ne ureja pa se same vsebine koncesij, saj je to v pristojnosti resornih ministrstev. V prvi polovici leta se je preucevalo tudi možnost, da se omenjena direktiva v pravni red Republike Slovenije prenese z novim Zakonom o gospodarskih javnih službah, vendar do realizacije tega predloga ni prišlo. Zato je Ministrstvo za finance v novembru 2017 pospešeno pristopilo k realizaciji zgoraj omenjenega predloga ZPPK-ja. Omenjeni zakon je skupaj z novim Zakonom o javno-zasebnih partnerstvih Vlada RS sprejela na seji 21. 12. 2017 in ga posredovala v sprejem v državni zbor. Trenutno je predlog zakona v državnozborski proceduri. Cilj novega zakona je dolociti enotna pravila za postopke za podeljevanje koncesij za gradnje in storitve ne glede na vrednost, razen za koncesije na podrocjih, ki so izvzeta iz uporabe direktive. Doloca se obvezna pripravljalna dejanja, ki jih je treba izvesti, da se sprejme odlocitev za podelitev koncesije. Pomemben cilj zakona je jasno dolociti, kdaj se šteje, da je koncesijsko razmerje vzpostavljeno in da je za vzpostavitev koncesijskega razmerja nujen prenos tveganj na koncesionarja, dolociti obvezno oblicnost in vsebino koncesijske pogodbe, urediti pravila za izvajanje koncesije s podizvajalci, pravila glede spreminjanja koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo ter prenehanje koncesijske pogodbe. Posebej se urejajo tudi pravila in pogoji za neposredno sklenitev koncesijske pogodbe. Predlog zakona doloca, da mora ureditev sistema podeljevanja koncesij in njegovo izvajanje med drugim temeljiti tudi na nacelih gospodarnosti, ucinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti postopkov podeljevanja koncesij, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Zakonodajni postopek Med kljucnimi ukrepi Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji je tudi dosledno upoštevanje predpisanega zakonodajnega postopka, pri cemer je temeljni cilj predvsem zagotoviti transparenten zakonodajni postopek in s tem omogociti nadzor najširše javnosti nad nastajanjem zakonov (A.3.3.). Pri zagotavljanju transparentnosti zakonodajnega postopka ter vkljucevanja javnosti v pripravo predpisov je na normativni ravni v preteklih letih sicer prišlo do dolocenega napredka, vendar pa implementacija teh norm v praksi pogosto ostaja nezadovoljiva. Komisija je v letu 2017 pristopila k identifikaciji sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in s tem namenom med drugim pregledala in analizirala vecje število predlogov predpisov v razlicnih fazah zakonodajnega postopka. Ugotovitve komisije dodatno pritrjujejo njenim dosedanjim zaznavam, ki jih je izpostavila že v lanskem porocilu. Komisija je takrat opozorila na zaskrbljujoco kolicino predlogov predpisov, katerih obravnava in sprejem potekata po nujnem postopku, s cimer je bistveno omejena možnost sodelovanja strokovne in druge javnosti. Prevec pogoste so še vedno tudi kršitve predpisanega 30 – 60 dnevnega roka za posvetovanje z javnostjo. V fazi, ki je namenjena javni razpravi, je problematicno tudi pogosto objavljanje vsebinsko pomanjkljivih predlogov in osnutkov predpisov, ki ne vsebujejo vseh elementov, kot jih doloca 9. a clen Poslovnika Vlade RS. Pogosto je objavljeno le besedilo clenov, manjkajo pa povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, kljucna vprašanja in cilji predlagane ureditve. Ti elementi bistveno prispevajo k boljši obvešcenosti splošne javnosti in posledicno tudi k vecji vkljucenosti javnosti v pripravo predpisa ter k bolj kakovostni javni razpravi. Komisija pri vkljucevanju javnosti v pripravo predpisov zaznava tudi slabo prakso izvrševanja nacela odzivnosti iz Resolucije o normativni dejavnosti, v skladu s katerim je treba sodelujoce obvešcati o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb, predlogov in mnenj. Nacelo odzivnosti je sicer izraženo v Poslovniku Vlade RS, vendar pa po mnenju komisije dolocbe v poslovniku niso najbolj ustrezne, saj dolocajo, da je predlagatelj predpisa sodelujoce o razlogih za upoštevanje ali neupoštevanje njihovih pripomb dolžan obvestiti šele v 15 dneh po sprejemu predpisa ali od posredovanja predloga predpisa v nadaljnji postopek. Komisija ocenjuje, da se posledicno tudi zaradi te dolocbe v praksi Stran | 63 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 to nacelo redko upošteva na nacin, da bi bile informacije o (ne)upoštevanju pripomb na predlog predpisa podane v zgodnejši fazi priprave predloga predpisa, na primer v okviru izvedene javne predstavitve in s pisnim povzetkom po njenem zakljucku. Nacelo odzivnosti in nacelo transparentnosti bi bilo mogoce še bolj ucinkovito izvajati tako, da bi bile vse prejete pripombe zainteresirane javnosti ažurno javno objavljene na spletni strani, kjer bi bil predpis tudi sicer posredovan v javno razpravo. Prav aktivno sodelovanje z javnostjo (na primer javna obravnava in pisna korespondenca s sodelujocimi v casu priprave predloga predpisa) predstavlja vecje jamstvo za upoštevanje kakovostnih komentarjev pri oblikovanju predloga predpisa, saj se s tem veca verjetnost, da se bosta obe strani pravilno razumeli. Izmenjava stališc, izkušenj in znanja lahko bistveno prispeva k razjasnitvi vseh okolišcin, ki se nanašajo na normativni okvir, s tem pa je lažje pravilno opredeliti prevladujoci javni interes, ki naj ga predpis zasleduje. V praksi se pogosto nezadovoljivo upošteva tudi minimalno priporocilo iz Resolucije o normativni dejavnosti, ki predvideva pripravo porocila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa. Omenjeno priporocilo je normativno ustrezno urejeno v Navodilu za izvajanje Poslovnika Vlade RS št. 10 oziroma v Prilogi 1 tega navodila, s katero je natancno dolocena vsebina in oblika spremnega dopisa vladnega gradiva, ki kot obvezno sestavino vkljucuje tudi predstavitev sodelovanja javnosti. Komisija zaznava, da predlagatelji predpisov v praksi te informacije podajajo zelo razlicno. Tako je v nekaterih gradivih sodelovanje javnosti podrobno opisano, navedene in pojasnjene so pripombe, ki jih je prejel predlagatelj predpisa v casu njegove priprave, (ne)upoštevanje pripomb in komentarjev pa je opremljeno z ustrezno obrazložitvijo. Po drugi strani smo prica gradivom, ki so v tem delu zelo skopa – navedeni oziroma našteti so zgolj sodelujoci, ki so podali pripombe, medtem ko vsebina pripomb ni povzeta nikjer. Z zaznanimi sistemskimi pomanjkljivostmi je komisija v letu 2017 seznanila Urad za razvoj pri Ministrstvu za javno upravo, nanj naslovila pobudo za njihovo odpravo ter obenem predlagala nekatere rešitve za izboljšanje stanja na tem podrocju. Komisija bo v letu 2018 pobudo naslovila tudi na preostale kljucne deležnike (predvsem Generalni sekretariat Vlade RS) in še naprej aktivno delovala na tem podrocju, ukrepi, ki so predvideni v akcijskem nacrtu, pa se morajo v prihodnje ustrezno konkretizirati. Da bi se zagotovila zakonodajna sled tudi pri pripravi obcinskih predpisov, je bil v letu 2017 v Program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019 vkljucen tudi ukrep »Zakonodajna sled pri pripravi obcinskih predpisov«, kot nosilec izvedbe ukrepa pa je doloceno Ministrstvo za javno upravo. Cilj ukrepa je obcinam omogociti lažje nacrtovanje in posvetovanje z javnostjo pri pripravi predpisov na lokalni ravni ter zagotoviti cim bolj uporabna navodila na podrocju zagotavljanja vecje preglednosti v postopku sprejemanja obcinskih predpisov, prav tako pa javnosti omogociti vpogled v celoten proces zakonodajne sledi, vezan na postopek priprave predpisa, ter v prijavljene lobisticne stike v casu sprejemanja posameznega predpisa. Ministrstvo za javno upravo je v ta namen pripravilo »Priporocila obcinam za izvedbo procesa zagotavljanja zakonodajne sledi pri pripravi predpisov« s pripadajocimi obrazci, ki so bila posredovana vsem slovenskim obcinam, predstavljena pa so bila tudi na dveh strokovnih posvetih, in sicer junija v Ljubljani in oktobra v Mariboru. Ministrstvo za javno upravo je prav tako skupaj s Skupnostjo obcin Slovenije, Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) in regionalnimi sticišci nevladnih organizacij pripravilo »Smernice za vkljucevanje obcanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odlocanja v obcini«, ki obcinam služijo kot temeljno orodje za ucinkovitejše vkljucevanje obcank in obcanov v sprejemanje vseh pomembnih odlocitev v obcini. Smernice, ki so bile obcinam v obliki zloženke posredovane oktobra 2017, po oceni Ministrstva za javno upravo ponujajo kljucne korake in odgovore na vprašanja, ki se pojavijo med posvetovanji v raznovrstnih primerih odlocanja, na primer o odloku, strategiji razvoja obcine, prostorskem nacrtu ali proracunu. Ministrstvo za javno upravo v svojem porocilu prav tako izpostavlja, da z namenom dviga zavedanja o transparentnosti in integriteti v organih lokalnih skupnosti že od leta 2013 sistematicno nadzira kljucne predpise obcin z izvajanjem nadzora obcinskih predpisov. Nadalje je namen omenjenega tudi zajemanje podatkov, stališc in predlogov obcin za pripravo strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve zakonodaje s podrocja lokalne samouprave ter izvajanje Strategije razvoja lokalne samouprave do leta 2020. V letu 2017 je Ministrstvo za javno upravo opravilo nadzor v skupno 64 obcinah, pri cemer je pri pregledu poslovnikov obcinskega sveta posebno pozornost namenilo prav ureditvi Stran | 64 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 sodelovanja obcanov pri pripravi predpisov in obcine opozorilo, da morajo takšno posvetovanje opraviti v fazi priprave predpisa, saj je faza sprejemanja predpisa namenjena odlocanju organov obcine. Eticna nacela, strokovno usposabljanje javnih uslužbencev ter specialisticna izobraževanja policistov, tožilcev in sodnikov Eden od ciljev, ki so zasledovani z akcijskim nacrtom, je tudi dvig ravni integritete posameznikov in organov kot celote ter zagotovitev spoštovanja veljavnih eticnih nacel. V akcijski nacrt so bili zato vkljuceni tudi ukrepi, ki predvidevajo izobraževanja in usposabljanja javnega sektorja s podrocja preprecevanja in prijavljanja korupcije ter spoštovanja nacel poklicne etike. Komisija v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in dolgorocnimi usmeritvami že vrsto let pripravlja in izvaja usposabljanja s podrocja integritete, etike in preprecevanja korupcije. Tako je v letu 2017 izvedla 38 izobraževanj, ki so imela skupno 1.781 slušateljev, in s tem krepila zavedanje javnih uslužbencev o pomenu integritetnega in eticnega delovanja ter preprecevanja korupcije. Komisija pri izvajanju izobraževanj redno sodeluje z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo in v okviru njenega programa dvakrat letno izvede seminar na teme, ki izhajajo iz ZIntPK-ja, vecino preostalih izobraževanj pa obicajno na podlagi povpraševanja izvede neposredno pri posamezni instituciji, kjer predava celotnemu kolektivu. Komisija je v letu 2017 v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo razvila tudi nov poglobljen modul v okviru Usposabljanja za vodenje v upravi ter izvedla nekaj usposabljanj za vodilne javne uslužbence o etiki, integriteti in preprecevanju korupcije. V letu 2017 je skladno z usmeritvami OECD-ja nadaljevala tudi z osvešcanjem o problematiki podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. O tem je lani med drugim predavala tudi uslužbencem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Policije, Urada RS za preprecevanje pranja denarja ter Vrhovnega in Specializiranega državnega tožilstva RS. Utrjevanje in dvig ozavešcenosti javnih uslužbencev in funkcionarjev na podrocju integritete in transparentnosti je kot eno od podrocij ukrepanja opredeljeno tudi v Programu Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019. Kot izhaja iz prvega vmesnega porocila o izvajanju tega programa, aktivnosti, ki jih izvajajo Upravna akademija Ministrstva za javno upravo, Komisija za preprecevanje korupcije, Center za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje in Policijska akademija Ministrstva za notranje zadeve, uspešno potekajo. Iz porocila Ministrstva za javno upravo izhaja, da so usposabljanja oblikovana za razlicne ciljne skupine. Izobraževanja so bila tako denimo izvedena za javne uslužbence, ki opravljajo naloge s podrocja javnih narocil, za katere je znacilno povecano tveganje za pojav korupcije ali nasprotja interesov, z namenom dviga osebne integritete pa so bila usposabljanja izvedena tudi za clane svetov javnih zavodov, s poudarkom na clanih svetov, ki jih je v svet zavoda imenoval ustanovitelj, to je Republika Slovenija. V letu 2017 se je preko Upravne akademije Ministrstva za javno upravo, s katero, kot receno, aktivno in redno sodeluje tudi komisija, usposabljalo vec kot 700 udeležencev. Od zacetka junija 2017 so v njihovi organizaciji in v sodelovanju s Transparency International Slovenija potekala usposabljanja s podrocja etike, integritete in transparentnosti ter preprecevanja korupcije za javne uslužbence. Poudarek je bil na dveh modulih, in sicer »Javno narocanje in obvladovanje korupcijskih tveganj«, ki je bil do konca leta 2017 izveden osemkrat, ter »Osebna integriteta v javnem sektorju«, ki je bil izveden dvakrat. Komisija je v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo ter Ministrstvom za javno upravo leta 2017 tudi zacela s pripravo e-orodij, ki bi bila lažje in vedno dostopna vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki bi želeli osvežiti znanja s podrocja krepitve integritete in preprecevanja korupcije. Pri tem naj bi se prva tovrstna orodja osredotocala na najpomembnejše institute ZIntPK-ja, in sicer krepitev integritete, nasprotje interesov, lobiranje in omejitve poslovanja na podrocju javnega narocanja in priprave predpisov. Ministrstvo za javno upravo poroca, da bodo v okviru ukrepa, vkljucenega v Program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019, pregledani programi usposabljanj za javne uslužbence, da bi ugotovili, v kolikšnem obsegu so vsebine s podrocja integritete in transparentnosti že uvršcene v usposabljanja ter v obvezne in alternativne izpite (obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, izpiti). Ob upoštevanju ugotovitev bodo predmetne vsebine razširjene Stran | 65 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 oziroma dodane oblikam usposabljanj in izpitov. Za funkcionarje bodo med drugim pripravljena usposabljanja glede pravilnega odziva ob lobiranju in prijavi lobisticnih stikov. Dodatno bo Ministrstvo za javno upravo za uporabo pri usposabljanjih pripravilo elektronski vprašalnik o integriteti, prek katerega bodo uslužbenci lahko sami preverili svoje znanje. Z navedenimi aktivnostmi se zasleduje cilj izboljšanja poznavanja pravilnega odzivanja in ravnanja v javnem sektorju v situacijah povezanih z nasprotjem interesov, darili, lobiranjem, opravljanjem dodatnih dejavnosti in nezdružljivostjo funkcij ter visoka stopnja ozavešcenosti glede integritete in odgovornega ravnanja z javnimi sredstvi. Vrhovno državno tožilstvo v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje za tožilce in strokovno osebje redno organizira izobraževanja s podrocja korupcije, goljufij, davcnih zatajitev in protipravnih ravnanj storjenih pri racunovodstvu, s posebnim poudarkom na kaznivih dejanjih v mednarodnem poslovanju, kot to narekuje ukrep C.3.1. iz akcijskega nacrta. V letu 2017 so bila tako izvedena predavanja o izzivih pri odkrivanju in pregonu gospodarske kriminalitete (s poudarkom na bancni kriminaliteti), o uporabi prometnih podatkov operaterjev mobilnih komunikacij v kazenskem postopku, specialisticno usposabljanje s podrocja poslovne kriminalitete in kriminalitete javnega sektorja s poudarkom na insolventni problematiki, forum o financni in gospodarski kriminaliteti, posvet o kriminalisticni in kazenskopravni vidik davcne kriminalitete, seminar na temo razumevanja racunovodskih izkazov in odražanje racunovodskih prevar v racunovodskih izkazih, posvet o gospodarski kriminaliteti ter, kot že omenjeno, tudi usposabljanje na temo Konvencije OECD o boju proti podkupovanju javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Tudi Policija na podrocju specialisticnih izobraževanj vsako leto izvede dva strokovna posveta s podrocja korupcije, in sicer enodnevni strokovni posvet z operativnimi delavci, ki se ukvarjajo s problematiko korupcije, ter dvodnevni posvet, na katerem se obravnavajo aktualne teme s podrocja preiskovanja korupcijske kriminalitete. Enodnevni posvet je namenjen strokovnemu izobraževanju in predstavitvi novosti s podrocja dela o problematiki korupcije, na dvodnevna usposabljanja pa so vabljeni tudi predstavniki sodstva, tožilstva, komisije in drugih državnih inštitucij glede na aktualno temo posameznega izobraževanja. V okviru specialisticnih usposabljanj je v akcijskem nacrtu kot ukrep predvidena tudi izdelava usmeritev za proaktivno odkrivanje korupcijskih kaznivih dejanj. V povezavi s tem Ministrstvo za notranje zadeve v svojem porocilu navaja, da so bile v letu 2017 pripravljene in sprejete Temeljne usmeritve za izdelavo srednjerocnega nacrta razvoja in dela policije za obdobje 2018-2022. V okviru prvega strateškega cilja »Preprecevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj« je bila Policiji izdana srednjerocna usmeritev, da mora nameniti posebno pozornost odkrivanju in preiskovanju hudih oblik organizirane kriminalitete, gospodarske kriminalitete z veliko pridobljeno premoženjsko koristjo, kaznivih dejanj v škodo financnih interesov Republike Slovenije in EU ter korupcije, pri cemer je treba okrepiti medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje. Za merjenje uspešnosti uresnicevanja tega strateškega cilja sta bila dolocena kazalnika, ki izhajata iz navedene usmeritve, in sicer število obravnavanih zgoraj naštetih kaznivih dejanj ter delež usposobljenih policistov za preiskovanje hujših oblik gospodarske in korupcijske kriminalitete. Neodvisnost sodstva Med pomembnejšimi ukrepi, ki so navedeni v Resoluciji o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji so zagotavljanje neodvisnosti in samostojnosti sodstva in tožilstva, s posebnim poudarkom na neodvisnosti pri imenovanju in napredovanju sodnikov in tožilcev (C.1.1. in C.1.2.). Glede zagotavljanja neodvisnosti in samostojnosti sodstva pri imenovanju in napredovanju sodnikov Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je bil s sprejetjem novega sistemskega Zakona o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17; ZSSve) na zakonodajni ravni narejen pomemben korak tudi na podrocju zagotavljanja kakovostnih kadrov v sodstvu. ZSSve je bil sprejet 25. 4. 2017, uporabljati pa se je zacel 20. 11. 2017. Ministrstvo za pravosodje izpostavlja, da je temeljna naloga Sodnega sveta na eni strani varovati neodvisnost posameznih sodnikov in sodstva kot celote, na drugi strani pa spodbujati odgovornost, ucinkovitost in kakovost sodstva. Ti nalogi naj bi Sodni svet uresniceval zlasti z izbiro kandidatov za sodniška mesta, sprejemanjem meril za kakovost dela sodnikov, odlocanjem o napredovanju sodnikov, vlaganjem zahtev za izdelavo ocene sodniške službe za posameznega sodnika in zahtev za službeni nadzor sodnikovega dela, vlaganjem pobud za uvedbo disciplinskega postopka, presojo ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, zaradi katere sodniku sodniška funkcija preneha, odlocanjem o prenehanju sodniške funkcije in sodniške službe, Stran | 66 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 imenovanjem in razreševanjem predsednikov sodišc, razen predsednika Vrhovnega sodišca RS, ter z odlocanjem o pritožbah sodnikov, ki menijo, da jim je bil kršen njihov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva. Poleg navedenih nalog, so po mnenju Ministrstva za pravosodje kljucne rešitve, ki jih uveljavlja ZSSve, usmerjene v krepitev vloge in položaja Sodnega sveta kot organa, ki je z vidika organizacije državne oblasti organ sui generis in ga ni mogoce uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, z dolocitvijo novih pristojnosti na podrocju sodne uprave ter prenosa pristojnosti v povezavi z disciplinskimi postopki zoper sodnike pa naj bi ta organ pomembno prispeval k povecanju splošnega zaupanja v pravosodje. V povezavi z ukrepom, ki predvideva prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predsednika republike, Ministrstvo za pravosodje poroca, da v luci priprave širše reforme sodniške organizacijske zakonodaje – predvsem z vidika ustavnega nacela delitve oblasti – preucuje tudi predlog za drugacen nacin imenovanja vrhovnih sodnikov, ki bi bil neodvisen od zakonodajne ali izvršilne veje oblasti. Ucinkovitost predkazenskega in kazenskega postopka Za zagotavljanje vecje ucinkovitosti predkazenskega in kazenskega postopka je v Resoluciji o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji in v akcijskem nacrtu predvidenih vec ukrepov (»C.1.3. Povecanje ucinkovitosti predkazenskega postopka«, »C.1.4. Preucitev možnosti opredelitve novih preiskovalnih metod«, »C.2.3. Podrocje racionalizacije dela državnega tožilstva« in drugi). Ministrstvo za pravosodje je že lani porocalo, da je vecino teh ukrepov naslavljala novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki jo je v letu 2016 pripravilo Ministrstvo za pravosodje, Vlada RS pa jo je na seji potrdila marca 2017. S predlaganimi spremembami bi se okrepila ucinkovitost tožilstva, policije ter sodišc pri odkrivanju, pregonu in sojenju zlasti najbolj zahtevnih oblik gospodarskega, bancnega in drugega kriminala, ki ga najpogosteje izvršujejo vplivni posamezniki s financno oziroma družbeno mocjo. Po oceni Ministrstva za pravosodje bi novela v doslej zelo izoliran in nesodoben nacin delovanja teh organov prinesla prelomne spremembe in možnosti za ucinkovitejše delovanje. Z njimi naj bi vse institucije v vseh fazah kazenskega postopka dobile vzvode in jasno odgovornost zagotoviti hitrejši in ucinkovitejši kazenski postopek. Predlog novele je bil v Državnem zboru RS po vetu Državnega sveta RS zavrnjen, zato aktivnosti na tem podrocju tudi v prihodnje ostajajo aktualne. Nevladne organizacije Posebno poglavje je v akcijskem nacrtu namenjeno nevladnim organizacijam. Med zakonodajnimi ukrepi so tako med drugim predvideni oblikovanje krovnega predpisa (nacionalni program razvoja nevladnih organizacij) o sodelovanju nevladnih organizacij z državnimi organi v vseh treh vejah oblasti, analiza obstojecih predpisov z vidika možnosti sodelovanja nevladnih organizacij pri delu državnih organov (E.1.1.) ter oblikovanje in sprejem enotnih kriterijev za njihovo financiranje (E.1.2.). Predlog Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva je 14. 9. 2017 na seji potrdil Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Omenjeno strategijo Vlada RS vidi kot priložnost za opredelitev in uskladitev ukrepov, ki bodo pripomogli k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije kot eden od kljucnih gradnikov civilne družbe prispevale k uresnicevanju nacel pluralnosti in demokracije v družbi. Slovenija do oblikovanja te strategije na tem podrocju ni imela celovitega strateškega dokumenta. V omenjeni strategiji je navedeno, da se le-ta nanaša na razvoj nevladnih organizacij, temeljni strateški cilji, ki jih zasleduje, pa so dobro razvit, ucinkovit in inovativen nevladni sektor, ki je sposoben ustrezno identificirati in nasloviti potrebe svojega okolja ter se nanje ucinkovito in uspešno odzivati; povezan, stabilen, manj razdrobljen in trajnostno naravnan nevladni sektor ter kakovostno organizirano in trajnostno naravnano prostovoljstvo, ki je široko prepoznano kot vrednota in pomembno prispeva k družbeni blaginji. Strategija temelji na sistematicnosti in postopnosti zastavljenih ukrepov, ki so bili kot potrebni in koristni identificirani v neposrednem dialogu z nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami ter resornimi Stran | 67 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 ministrstvi. Državnim organom nalaga konkretne ukrepe tako za izboljšanje pogojev delovanja nevladnih in prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji kot za okrepitev in optimizacijo svojega sodelovanja z njimi. V skladu z zapisanim v strategiji je njen namen okrepiti in optimizirati resorske pristope in sodelovanje, zato v prvi vrsti naslavlja predvsem sistemska oziroma horizontalna vprašanja razvoja nevladnega sektorja, zlasti vprašanje krepitve splošnega podpornega okolja ter optimizacijo sodelovanja države z nevladnimi organizacijami. V strategiji je prav tako navedeno, da strateški razmisleki po posameznih podrocjih še naprej ostajajo v domeni ministrstev in predmet resornih politik ter strateških dokumentov. V enega izmed sklopov strategije sodi tudi ureditev in optimizacija obstojecega statusno-pravnega okvirja, financnega, infrastrukturnega podpornega okolja in profesionalizacije nevladnih organizacij za njihov razvoj. Ministrstvo za javno upravo poroca, da je Vlada RS oktobra 2017 sprejela predlog Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18; ZNOrg), ki ga je posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po rednem postopku. Njegov namen naj bi bila celostna ureditev statusa nevladnih organizacij ter pospešitev njihovega razvoja. Cilji ZNOrg-a so tako opredeliti kriterije, kdaj se dolocena organizacija šteje za nevladno organizacijo in s tem v slovenski pravni red vnesti enotno definicijo tega pojma, celostno urediti pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu za vse organizacije ne glede na njihovo pravno organizacijsko obliko ter pospešiti razvoj slovenskih nevladnih organizacij. V ta namen se predlaga sprejem vrste ukrepov, ki bo takšen razvoj sistematicno dolocil kot tudi natancnejšo dolocitev pristojnosti ministrstev glede razvoja nevladnih organizacij. Med poglavitnimi rešitvami, ki jih po mnenju Ministrstva za javno upravo prinaša ZNOrg, je tudi opredelitev nekaterih pravic in ugodnosti za organizacije s statusom nevladne organizacije v javnem interesu, ki bodo spodbudile njihov razvoj in jim omogocile lažje doseganje javno koristnih ciljev. Opredeljuje se izkljucna pravica do uporabe poimenovanja »nevladna organizacija v javnem interesu« v svojem imenu ali pri poslovanju, prednost pri javnih razpisih, ki so namenjeni nevladnim organizacijam ter posebna proracunska postavka za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij. Z zakonom se bo prav tako zagotovilo posvetovalno telo vlade, ki bo spremljalo razvoj nevladnih organizacij in dajalo mnenje h kljucnim predlogom predpisov in politik, ki zadevajo delovanje in razvoj nevladnih organizacij. Takšno posvetovalno telo bo sestavljeno iz predstavnikov vlade in predstavnikov nevladnih organizacij in po predstavljalo prostor za usklajevanje mnenj in stališc med obema stranema ter bo hkrati nudilo vladi in ministrstvom podporo pri sprejemanju in spremljanju ukrepov za razvoj in krepitev nevladnih organizacij. Ministrstvo za javno upravo v svojem porocilu prav tako navaja, da se bodo za dodaten razvoj nevladnega sektorja v okviru njihovega ministrstva zagotavljala dolocena sredstva, ki bodo namenjena financiranju tako imenovanih horizontalnih nalog nevladnih organizacij in prostovoljstva. Sredstva se bodo dolocila ob vsakokratnem financnem nacrtu na posebni proracunski postavki in se nevladnim organizacijam dodeljevala na podlagi javnih razpisov, ki jih bo po predhodnem posvetovanju s Svetom Vlade RS za spodbujanje in razvoj prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Poleg aktivnosti, ki so v tokratnem letnem porocilu vsebinsko bolj izpostavljene, pa iz prejetih porocil izhaja, da je bilo kar nekaj ukrepov, ki so v akcijskem nacrtu še vedno navedeni kot aktualni, v preteklosti že ustrezno realiziranih. To bo komisija upoštevala ob prihodnjih posegih v akcijski nacrt, ko bo takšne ukrepe iz akcijskega nacrta crtala in po potrebi v okviru istih podrocij opredelila nove aktivnosti. Krepitev integritete Integriteta v javnem sektorju je v praksi precej izmuzljiv pojem, za katerega komisija vedno znova ugotavlja, da je stopnja ozavešcenosti o njem po osmih letih, odkar je bil uveden s sprejemom ZIntPK-ja, še vedno presenetljivo nizka kljub številnim izobraževanjem, ki so na to temo potekala v organizaciji komisije in drugih institucij. Nedvomno je vpeljava vsakega novega koncepta v družbo dolgorocen proces, vendar pa k slednjemu vedno znatno pripomore motiviranost, v tem primeru funkcionarjev in javnih uslužbencev. Za dvig motivacije zaposlenih v institucijah javnega sektorja je izjemnega pomena motiviranost njihovih vodij. In prav pri njih komisija žal velikokrat še vedno naleti na odnos, Stran | 68 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 kot da sta integriteta in osredotocenost nanjo pri delovanju institucije »nebodigatreba«. Tako je pogosto skrbnik za nacrt integritete bolj zavzet za vpeljavo koncepta integritete in upravljanja s tveganji v delovanje organizacije kot njegov predstojnik, kar je paradoksalno, saj je upravljanje s tveganji eden od temeljev vzpostavljanja kakovostnega in ucinkovitega vodenja. Nacrt integritete in elektronski register tveganj Iz pregledovanja nacrtov integritete in elektronskega registra tveganja je razbrati še vedno pojavljajoce se mnenje, da so nacrti integritete predvsem birokratsko orodje in ne toliko orodje za obvladovanje in preprecevanje korupcijskih tveganj. Takšno dojemanja nacrta integritete in njegovo razvrednotenje v oceh zavezancev je razvidno iz zgolj izpolnjevanja obveznih polj v registru tveganj in izdelave obveznega letnega porocila, ker tako zahteva ZIntPK. Gre za pomanjkanje uvida v možnosti preprecevanja tveganj in preventivnega ravnanja na ravni vsakega posameznika v organizaciji, na ravni organizacijskih pogojev in delovnega procesa. Pri tem komisija poudarja, da je integritetno ravnanje vodje organizacije oziroma nadrejenih kljucno za integritetno delovanje zaposlenih ter s tem za vzpostavljanje integritetnega delovnega okolja. Zato komisija meni, da je eden bistvenih vzrokov za napacno dojemanje in uporabo orodja pomanjkanje integritetnega delovnega okolja v javnem sektorju. Kljucne pomanjkljivosti, ki se pri nacrtih pojavljajo, so predvsem: opredelitev do vseh dejavnikov tveganj iz vzorcnega nacrta integritete (cetudi dolocena za organizacijo niso relevantna), opustitev razmisleka in opredelitve tveganj, specificnih za organizacijo, prevec posplošeno navajanje potrebnih ukrepov za zamejitev korupcijskih tveganj (ta ostajajo na ravni sprejema internih navodil, zakonodaje, splošnih navedb o izobraževanju in podobno), premajhna kriticnost pri ocenjevanju verjetnosti nastanka tveganja, njegove posledice in pri sprejemu koncne ocene, ki je zavezancu v pomoc pri odlocitvi o vrsti ukrepa, nacinu in casu njegove uresnicitve. Pri tem velja opozoriti, da se pri presoji posledic tveganj organizacije premalo posvecajo vprašanju vpliva tveganj na uresnicevanje javnega interesa, ki je v poslanstvu posamezne organizacije. Vprašanje je, ali organizacije sploh vedo, kakšen javni interes morajo skozi svoje delovanje zasledovati. Komisija poudarja, da nacrt integritete služi tudi prepoznavanju potencialnih in specificnih tveganj za organizacijo, pri cemer gre za kontinuiran, predvsem preventiven proces. Tako je bistveno, da zavezanci njegovo vrednost prepoznajo in vanj vkljucijo tudi zanje specificna tveganja, ki jih komisija za številne zavezance seveda ne more predvideti. Takšen pristop nakazuje na višjo raven razumevanja nacrta integritete in proaktiven pristop pri uporabi tega orodja, katerega cilje je, da se potencialna in obstojeca korupcijska tveganja v javnem sektorju in pri porabi javnih sredstev zamejijo že na ravni možnosti njihovega nastanka. Ob tem želi komisija krepiti zavedanje, da lahko prav vsak zaposleni v organizaciji z odlocitvijo za integritetno delovanje (ki je tako eticno kot zakonito) deluje preventivno in prispeva k preprecevanju in omejevanju korupcije. Še bolj pomembno pa je, da ima pri tem zgled v konsistentnem integritetnem ravnanju svojega nadrejenega. Center za integriteto in preventivo se zaveda tudi nekaterih pomanjkljivosti obstojecega orodja in elektronskega registra tveganj (Corruptio), zato je v preteklem letu pripravil nekaj tehnicnih in vsebinskih sprememb elektronskega registra tveganj, nacrt za spremembo samega orodja ter Smernice za izdelavo, uvedbo in izvajanje nacrtov integritete z namenom, da bo orodje bolj razumljivo in prilagojeno dejanskim potrebam zavezancev za izdelavo nacrtov integritete. Spremembe naj bi bile izvedene do konca leta 2018. Aktivnosti komisije po sprejemu Ocene korupcijskih tveganj v slovenskih osnovnih in srednjih šolah Komisija je v zacetku leta 2017 predstavila Oceno korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki jo je izdelovala v letu 2016, o njeni vsebini pa je podrobneje porocala že v lanskem letnem porocilu. Na podlagi ugotovitev je komisija že v okviru ocene tveganj podala priporocila za boljše obvladovanje oziroma odpravo tveganj, ki jih je naslovila na šole in njihove svete, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Inšpektorat RS za šport in druge deležnike. Aprila 2017 je komisija oceno tveganj podrobno predstavila v Radencih na srecanju Stran | 69 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 ravnateljev srednjih šol, ki delujejo v okviru Društva Ravnatelj, oktobra 2017 na strokovnem srecanju ravnateljic in ravnateljev vrtcev v Portorožu ter novembra 2017 na strokovnem srecanju ravnateljic in ravnateljev srednjega šolstva, ki je prav tako potekalo v Portorožu. Da prizadevanja ne bi ostala zgolj pri bolj ali manj uspešno zaznanih tveganjih oziroma pomanjkljivostih, si je komisija v nadaljevanju leta 2017 dodatno prizadevala, da bi skupaj s kljucnimi deležniki našla nekatere smiselne in ucinkovite rešitve, ki bi lahko bile udejanjene. V ta namen se je sestala s predstavniki Inšpektorata RS za šolstvo in šport ter Inšpektorata RS za delo, glavnina aktivnosti pa je bila usmerjena v sestanke s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Da je temu podrocju treba posvetiti doloceno mero pozornosti, je pripoznala tudi Vlada RS, ko je junija 2017 na svoji 138.redni seji sprejela nov Program ukrepov Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017– 2019 ter vanj kot eno izmed prioritetnih podrocij vkljucila utrjevanje in dvig ozavešcenosti javnih uslužbencev ter funkcionarjev na podrocju integritete in transparentnosti. V tem poglavju je konkretiziran tudi »Ukrep I.6: dvig integritete na podrocju znanosti in šolstva«, v opisu nacina izvedbe tega ukrepa je med drugim doloceno, da mora Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot nosilec ukrepa do junija 2018 skupaj s komisijo pripraviti nacrt ukrepov in priporocil za odpravo ugotovljenih oziroma identificiranih tveganj. Komisija je zato septembra 2017 na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovila pobudo za cim prejšnje nadaljevanje skupnih aktivnosti. Prvi sestanek je sledil v oktobru 2017, februarja 2018 pa se je komisija s predstavniki ministrstva sestala še dvakrat. Aktivnosti se nadaljujejo tudi v letu 2018. V luci prepricanja, da so šole kljucni dejavnik vzpostavljanja integritete otrok in s tem integritetne družbe, ter zavedanja, da slednjega ni mogoce doseci le s poucevanjem, ampak predvsem tudi z dejanskim integritetnim delovanjem ter zgledom vodstva in zaposlenih v šolah, je komisija v letu 2016 izdelala Oceno korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah (Ocena tveganj). Z njo je komisija želela šolam podati pregled, katera od omenjenih tveganj so s strani vseh šol opredeljena kot relevantna in so kot taka lahko v pomoc posamezni šoli pri dolocanju zanjo relevantnih tveganj. Na podlagi ugotovitev v oceni tveganj je komisija podala tudi priporocila šolam, njihovim svetom, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Inšpektoratu RS za šolstvo in drugim deležnikom za boljše obvladovanje oziroma odpravo tveganj. Priporocila se med drugim nanašajo na podrocja javnih narocil, poslovnega sodelovanja in izvajana pridobitne dejavnosti, nasprotja interesov (tudi pri zaposlovanju), nedovoljenih vplivov, daril in zašcite prijaviteljev. V letu 2017 je Vlada RS na podlagi priporocil iz omenjene ocene tveganj v Program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017-2019 vkljucila ukrep »Krepitev integritete na podrocju znanosti in šolstva«, ki med drugim predvideva, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj s komisijo pripravi nacrt ukrepov in priporocil, s katerimi bi se zamejila in odpravila ugotovljena tveganja za korupcijo in kršitev integritete, ter doloca izvedbo obdobnih usposabljanj ravnateljev z vsebinami s podrocja integritete. Komisija se je tako v letu 2017 udeležila vec sestankov z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter predstavniki šol z namenom priprave nacrta ukrepov za odpravo ugotovljenih tveganj iz Ocene tveganj, dogovorila nekatere ukrepe ter izvedla prvi krog izobraževanj za ravnatelje osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, na katerih jih je seznanila z izsledki in priporocili iz Ocene tveganj. Analiza financnih tokov širšega javnega sektorja pri poslovanju z družbami, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi V letu 2017 je komisija izvedla statisticno analizo podatkov o poslovanju javnega sektorja s poslovnimi subjekti, ki opravljajo storitve na podrocju odnosov z javnostmi. V analizi smo preverjali predvsem hipotezo, da obstaja korelacija med menjavo sestave Državnega zbora RS in osebami, ki prejemajo javna sredstva za opravljanje storitev odnosov z javnostmi. Hipoteza sloni na v javnosti veckrat izraženih namigovanjih, da politicne stranke -predvsem tiste, ki v dolocenem mandatu državnega zbora sestavljajo koalicijo -vplivajo na najemanje storitev odnosov z javnostmi tako, da izbor izvajalcev storitev ne poteka na podlagi objektivno sprejemljivih kriterijev (najnižja cena, ekonomsko najugodnejša ponudba), pac pa po sorodstvenih, politicnih, poslovnih in drugih vezeh, kar predstavlja koruptivno ravnanje. Stran | 70 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 Analiza je temeljila na podatkih Uprave RS za javna placila o izdatkih državnih organov in drugih oseb javnega prava med leti 2003 in 2016, medtem ko so podatki o izdatkih gospodarskih družb v državni lasti dostopni šele od septembra leta 2014. Navedeni podatki so javno dostopni tudi v spletnem orodju Erar, s katerim upravlja komisija. Komisija je prišla do zakljucka, da klientelisticna omrežja ne determinirajo trga storitev odnosov z javnostmi v celoti ali vsaj v pretežnem delu ter da nobeno od velikih podjetij ni v celoti odvisno od politicnih elit. Kljub temu pa posamezni rezultati analize kažejo na obstoj vzorcev, ki so znacilni za klientelisticne prakse, predvsem pri pregledu poslovanja ponudnikov, ki so v posameznem mandatu državnega zbora najbolj povecali prihodke s strani ožje državne uprave, kot tudi pri pregledu poslovanja subjektov, ki so vsa javna sredstva prejeli s strani ožje državne uprave. Zaradi kratkega obdobja v katerem so dostopni podatki o gospodarskih družba v državni lasti glede poslovanja slednjih ni bilo mogoce priti do jasnih zakljuckov. Celotno besedilo analize je objavljeno na spletni strani komisije https://www.kpk-rs.si/sl/korupcija-integriteta-in­etika/analize-raziskave-in-statistika/analize. Sistemski pregled in svetovanje pri upravljanju s tveganji v okviru nacrta integritete Komisija je v letu 2017 zacela s sistemskim pregledom in svetovanjem pri upravljanju s tveganji v okviru nacrta integritete Ministrstva za finance. Za ta namen je komisija med drugim oblikovala dva vprašalnika za raziskavo mnenja zaposlenih in vodstvenega kadra ministrstva, s katerima je merila njihovo seznanjenost z nekaterimi instituti ZIntPK-ja (nasprotje interesov, lobiranje, zašcita prijaviteljev) in postopki za njihovo zakonito udejanjanje ter organizacijsko klimo kot enega od kazalcev integritete organa. Aktivnosti omenjenega sistemskega pregleda bodo potekale tudi v letu 2018. Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika Z namenom zašcite javnih sredstev vpeljuje ZIntPK v vse pogodbe, ki jih organi in institucije javnega sektorja sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del in ki presegajo vrednost 10.000 evrov brez DDV-ja, protikorupcijsko klavzulo. Namen uporabe protikorupcijske klavzule je preprecevanje koruptivnih ravnanj oziroma zmanjšanje tveganja za njihov nastanek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ter nadzorom nad tem. Protikorupcijska klavzula predstavlja temeljno vodilo vsem pogodbenim strankam, kakšnih ravnanj naj se vzdržijo. V primeru, da do prepovedanih ravnanj pride v povezavi s pridobitvijo ali sklenitvijo posla, opustitvijo dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali drugih ravnanj ali opustitev, zaradi katerih je povzrocena škoda ali pridobljena nedovoljena korist, je takšna pogodba nicna. ZIntPK v dolocenih primerih in pod posebnimi pogoji – ce zaradi narave posamezne pogodbe vkljucitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna ali ce druga pogodbena stranka s sedežem izven Republike Slovenije nasprotuje vkljucitvi – dovoljuje tudi izjemo od tega pravila. Vendar je tako izjemo (torej sklepanje pogodbe brez protikorupcijske klavzule) moc izvesti le na podlagi izrecne odobritve komisije. Poleg vkljucitve protikorupcijske klavzule v pogodbo morajo organi in organizacije javnega sektorja pred sklenitvijo take pogodbe pridobiti tudi podatke o lastniški strukturi podjetja, s katerim pogodbo sklepajo, saj lahko z razkritjem lastništva in lastniških povezav organi/organizacije javnega sektorja bolje pazijo na morebitno nasprotje interesov in kršitev dolocb omejitev poslovanja zaposlenih organa/organizacije. Pri tem mora izjava o lastniški strukturi vsebovati podatke o fizicnih osebah, ki so posredno ali neposredno udeležene v lastništvu ponudnika. Komisija je v letu 2017 nadaljevala z izvajanjem svetovalnih aktivnosti na podrocju uporabe protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi in izvedla oziroma podala 18 svetovanj oziroma odgovorov na vprašanja o teh dveh mehanizmih. Protikorupcijski klavzuli je komisija namenila tudi osrednjo temo 43. številke KPK Vestnika, ki je izšla v mesecu marcu 2017. Pri tem smo opisali pravne posledice nicnosti -posledice, ki nastopi, ce pri sklepanju pogodbe, v kateri je ena Stran | 71 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 stranka oseba javnega sektorja, pride do zahtevanja ali sprejemanja oziroma obljubljanja ali dajanja podkupnine. Temeljno pravilo v teh primerih je, da mora javni sektor pogodbo prenehati izvrševati. Lahko pa se zgodi, da suma, da je pri doloceni pogodbi prišlo do korupcije, ne glede na to, kako skrbno si organizacija prizadeva raziskati dejanske okolišcine njenega sklepanja, ni mogoce ne potrditi in ne ovreci. Ce organizacija v takšni situaciji pogodbo preneha izvrševati, lahko v primeru, ce se naposled izkaže, da je bila pogodba sklenjena zakonito, nastane precejšnja škoda tako za javni sektor kot tudi za zasebnopravnega pogodbenega partnerja. Pretežni del prispevka v KPK Vestniku smo zato namenili priporocilom glede tega, kako naj organizacije vrednotijo navedeno tveganje oziroma kdaj naj se kljub nepopolni razjasnjenosti dejanskega stanja odlocijo za prenehanje izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti. Komisija prav tako še vedno opaža, da se organi in organizacije, ki so v pogodbe dolžni vkljuciti protikorupcijsko klavzulo oziroma pred sklenitvijo pogodbe pridobiti izjavo o lastniški strukturi, pri tem srecujejo z nekaterimi težavami. Pogoste so situacije, ko tuje gospodarske družbe – domnevno zaradi nizke vrednosti pogodb, ki jih sklepa slovenski javni sektor – niso pripravljene spreminjati svojih tipskih pogodb in jih prilagajati zahtevam našega pravnega reda po vkljucitvi protikorupcijske klavzule. V povezavi z izjavo o lastniški strukturi se kot najbolj perec problem kaže zahtevnost pridobivanja takšne izjave v primerih, ko je ponudnik blaga ali storitev pravna oseba z velikim številom delnicarjev. Prav zaradi takih primerov je komisija v letu 2016 v svojih pripombah na novelo ZIntPK-ja predlagala uvedbo zakonske možnosti izjeme od pridobitve izjave o lastniški strukturi ter to stališce zastopala tudi v letu 2017, v casu zakonodajnega postopka priprave novele ZIntPK-ja, s cimer se je predlagatelj novele strinjal, a je zaradi omejenega obsega sprememb, ki jih novela lahko vsebuje, vkljucitev omenjene spremembe prestavil na naslednje noveliranje omenjenega zakona6. Preventiva – projekti, dogodki, konference, sodelovanja, izobraževanja Spoznavanje integritete v vrtcih skozi sliko in igro Otroci so prihodnost nas in naše države, saj bodo definirali svet, v katerem bomo živeli cez 30-50 let. Komisija zato v okviru svoje preventivne vloge razvija in izvaja tudi aktivnosti, s katerimi naslavlja otroke in mlade. Pri tem sodeluje z izobraževalnimi ustanovami, saj je prepricana, da je njihova vloga bistvena pri izgradnji družbe, ki temelji na poštenem, odgovornem, spoštljivem in neodvisnem posamezniku. Temeljne clovekove vrednote se zacnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu. Zato je treba z vrednoto poštenja oziroma integritete otroke spoznavati že takoj, ko so sposobni razlikovati med prav in narobe. V tem casu otroci tudi hlepijo za vedno novimi informacijami in si slednje tudi odlicno zapomnijo. Komisija je tako v 2016 zacela s projektom »Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko«, ki temelji na ustvarjalnem natecaju za otroke v vrtcih. Gre za projekt, osnovan na slikanici Polomljena kocija, ki otrokom na njim primeren nacin skozi ilustrirano zgodbo ter z nepogrešljivo pomocjo vzgojiteljic/vzgojiteljev in njihovih pomocnic/pomocnikov prikaže negativne posledice neeticnega ravnanja. Zgodba je umešcena v kontekst, ki je otrokom blizu, in s tem omogoca enostavno vživljanje v prikazano situacijo. Besedilo zgodbe je nastalo v okviru komisije, ilustracije pa so bile komisiji podarjene kot donacija. Tak ustvarjalni natecaj z naslovom »Korupcija ali poštenost?« smo kot pilotni projekt izvedli že leta 2014 z Vrtci Obcine Žalec, odlicni odzivi in številni izdelki pa so nas spodbudili, da smo v letu 2016 k projektu prvic povabili vse slovenske vrtce. Projekt so na koncu izvedli štirje vrtci in ga zakljucili z razstavami izdelkov, organiziranih v vrtcih ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, 9. decembru. Na otvoritvah razstav je bila prisotna tudi komisija. Projekt je bil z razstavo slik iz omenjenih štirih vrtcev predstavljen širši javnosti v casu filmskega festivala Film proti korupciji, ki je potekal v Slovenski kinoteki. Komisija je po pozitivnih odzivih izvajalcev projekta v vrtcih ustvarjalni natecaj izvedla tudi v šolskem letu 2016/2017, nanj pa se je prijavilo kar 39 vrtcev z razlicnimi ustvarjalnimi pristopi. Nekateri so likovno udejanjanje s slikami nadgradili 6 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK-C), prva obravnava, EVA 2016-2030-0057, str. 43. Stran | 72 Komisija za preprecevanje korupcije | Letno porocilo 2017 s ponazoritvijo kocije in kocijaža ter celo celega mesta in glavnih likov slikanice iz lepenke. Drugi so zgodbo dramatizirali in po njej izvedli igrico. Kar nekaj vrtcev je izvedlo tudi zakljucne razstave oziroma prireditve. Zakljucni dogodek ustvarjalnega natecaja je komisija izvedla decembra, ob obeležitvi mednarodnega dneva boja proti korupciji v Slovenski kinoteki, kjer je pripravila razstavo izdelkov, ki jih je prejela od vrtcev, ter vrtcem, ki so se dogodka udeležili, izrocila zahvalo za sodelovanje. Fotografije z nekaterih razstav v vrtcih in utrinke z zakljucnega dogodka si lahko ogledate na spletni strani komisije. Vrtci so izrazili zadovoljstvo glede sodelovanja v projektu, slikanica Polomljena kocija pa je, sodec po povratnih informacijah sodelujocih, otroke pritegnila in omogocila dobro podlago za pogovor o »prav in narobe« ter izvedbo ustvarjalnih aktivnosti. Komisija bo zato s projektom nadaljevala tudi v prihodnje, pri cemer si bo vsebino projekta prizadevala dodatno nadgraditi. Fotografski natecaj »Korupcija v sliki« Komisija skuša pri svojih preventivnih dejavnostih sporocilo prenesti cim širšemu delu javnosti, med drugim ima že vecletno tradicijo naslavljanja mladih, ki so do zdaj risali oziroma slikali, pisali pisma poslancem in graficno oblikovali motive za majice. Leta 2017 je komisija nadaljevala z izvedbo ustvarjalnih natecajev in lanskega zastavila širše, saj je želela k sodelovanju pritegniti vse državljane in ne zgolj šolarjev. Povabilu se je odzvalo šest fotografov (od tega en srednješolec z mentorico), ki so svoj razmislek o korupciji upodobili na 12 fotografijah. Tehnicne in vsebinske omejitve v natecajnem razpisu so bile minimalne, saj smo želeli cim vecjo pestrost tako glede motivov in sporocilnosti kot fotografske tehnike. Fotografije so bile razstavljene na dogodku ob svetovnem dnevu boja proti korupciji v Slovenski kinoteki 11. 12. 2017. Izobraževanje javnih uslužbencev s podrocja etike in integritete ter boja proti korupciji Ena od plati poslanstva komisije je tudi krepitev zavedanja o pomenu boja proti korupciji ter integritetnem in eticnem delovanju v javnem sektorju. Komisija je v skladu s to svojo dolgorocno usmeritvijo tudi v letu 2017 izobraževala javne uslužbence, krepila zavedanje o pomenu boja proti korupciji ter integritetnem in eticnem delovanju. Komisija je tako v letu 2017 izvedla 38 izobraževanj s skupno 1.781 slušatelji, v vlogi predavateljev pa se je, glede na tematiko oziroma zahtevano strokovno podrocje, zvrstilo 19 uslužbencev oziroma funkcionarjev komisije. Poleg zaposlenih v slovenskem javnem sektorju je komisija predavala tudi tujim delegacijam in izvedla predstavitve za predstavnike institucij iz Litve, Turcije, Srbije, Indije in Crne Gore, svoje pristojnosti in delovanje pa je komisija predstavila tudi trem skupinam slovenskih študentov. V glavnini izobraževanj je komisija gostovala pri posamezni instituciji in predavala celotnemu kolektivu. Zaposleni so poslušali vsebine s podrocja uporabe nacrta integritete in izogibanja nasprotju interesov, prejemanja daril in omejitve poslovanja, glede na potrebe slušateljev pa so predstavniki komisije izobraževali tudi o lobiranju in prijavi premoženjskega stanja. Posebej velja izpostaviti izobraževanja ravnateljev vrtcev, šol in srednjih šol v okviru njihovih strokovnih srecanj, na katerih je komisija predstavila izsledke Ocene korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter slušateljem podala priporocila za boljše upravljanje s tveganji, ki so bila v oceni zaznana. Tradicionalno tvorno sodelovanje z Upravno akademijo Ministrstva za javno upravo se je leta 2017 okrepilo, saj je komisija ob spomladanski in jesenski izvedbi seminarja s podrocja ZIntPK-ja razvila tudi poseben, poglobljen modul v okviru Usposabljanja za vodenje v upravi. Tam udeleženci prejmejo znanja iz integritete, etike in boja proti korupciji, kar spada med odgovornosti njihovih vodstvenih položajev, medtem ko je seminar namenjen vsem javnim uslužbencem, ki s strani strokovnjakov komisije za posamezno podrocje pridobijo vpogled v svoje zakonske obveznosti in možnosti krepitve integritete v svoji organizaciji. Druga institucija, s katero je komisija tudi v letu 2017 tvorno sodelovala, je Mednarodni center za promocijo podjetij, kjer komisija ob predstavitvi svojega delovanja posebno pozornost nameni tudi svojemu odmevnemu spletnemu orodju Erar, Stran | 73