»OJ TA VOJAŠKI BOBEN...« Med številnimi prireditvami pred dnevom naše ljudske armade so vojaki novomeške garnizije obiskali tudi pionirje in druge prebivalce Škocjana. Armada, ki je zrasla z ljudstvom, armada, ki to tradicijo tudi zvesto goji, bo zmeraj odločno branila človeške želje: mir in medsebojno spoštovanje med narodi, ki si hočejo pošteno in neodvisno prizadevati za boljše življenje! (Foto: Slavko Dokl — prvo mesto v tekmovanju »Za fotografijo tedna«!)
Št. 51 (926) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek,
21.12.1967
DOLENJSKI LIST
SPODBUDA ZA USTANOVITEV ENOTNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Meje v Posavju še zaprte
V vseh treh spodnjeposavskih občinah so za enoten zdravstveni dom, toda šele po spremembi sedanjih meja, da se ne bodo križali tu dvojni interesi
Misel na skupni zdravstveni dom v Spodnjem Posavju je za nekaj časa spet odložena. Veliko sestankov je bilo že sklicanih za ureditev tega vprašanja. Te dni so se srečali predsedniki svetov za zdravstvo, direktorji zdravstvenih domov in načelniki oddelkov za družbene službe iz krške, brežiške in sevniške občine.
Vsi so menili, da je Spodnje Posavje zaokrožena gospodarska celota in da je predlog za skupni zdravstveni dom utemeljen. Toda trenutno se zanj niso odločili. Zakaj?
Predvsem zaradi tega, ker
je Krško vezano na zdravstveni center v Novem mestu, Brežice in Sevnica pa na Celje. Razen tega segata na področje dve regiji socialnega zavarovanja, te meje pa se trenutno ne morejo spremeniti.
Spričo tega predvidevajo zdravstveni delavci težave, ki bi gotovo nastopile zaradi različnih meril za delitev sredstev. Meje obeh regij socialnega zavarovanja pa so tudi še vedno zaprte, šele ko se bo to spremenilo, bo Posavje pripravljeno na združitev zdravstvene službe.	J.	T.
PRED JUTRIŠNJIM PRAZNIKOM JLA
Prispevek armade za izgradnjo dežele
Iz zveznega proračuna bomo prihodnje leto dali za narodno obrambo 603 milijarde starih dinarjev. Koliko dajemo za armado — manj ali več, kot so naše materialne možnosti — o tem večkrat razpravljamo. Toda naj si damo tak ali drugačen odgovor, zmeraj navadno pozabimo, da velik del sredstev armada na najneposrednejši način vrača skupnosti. O tem naj navedemo nekaj dejstev.
Inženirske enote JLA so samo letos zgradile 74 km modemih cest. 144 km makadamskih cest, za dograditev pa je pripravljenih še okrog 40 km. Zgrajenih je okrog 10 mostov in prekopanih več predorov, od katerih je eden, v Zagorju, dolg 230 metrov. Vrednost teh del je okrog 22 milijard starih dinarjev.
V zadnjih dveh desetletjih so inženirske enote JLA zgradile in obnovile nad 2300 km
cest, 618 km železniških prog, 259 stalnih mostov itd.
Vojska pride povsod
Pri delih, kjer je od osvoboditve do danes sodelovalo blizu 200 tisoč pripadnikov armade, je bilo pogozdenih 1500 ha goljav, v drugih kmetij sko-gospodarskih delih pa je v zadnjih petih letih sodelovalo 120 tisoč pripadnikov JLA. Ob istem času je arma-
Enkrat moramo prelomiti
Na trebanjski občinski upravi in sodišču bodo s prvim januarjem začeli z novim delovnim časom
14. decembra je bil v Trebnjem sprejet občinski odlok, ki določa, da bo uprava od prvega januarja prihodnjega leta delala petkrat na teden od 8.30 do 17. ure, v soboto pa bo dela prost dan. Vsak dan bo pol ure premora, ob petkih pa bo delovni dan zaključen pol ure prej kot običajno. Kot nas je obvestil predsednik sodišča, bo tak delovni čas uvedlo tudi občinsko sodišče. Uradni dnevi na upravi bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih ves delovni dan.
Na vprašan te, kaj meni k tej važni odločitvi sindikalna podružnica, je predsednik Alojz Pucelj povedal, da jih je hitrost iznenadila. Ogledali smo si tudi ugotovitve ankete, ki jo je sindikat izvedel med zaposlenimi. Le-ti imajo veliko pripomb glede spremembe. Podatki kažejo, da bo 25 ljudi od 54 zaposlenih imelo večje težave zaradi neurejenega otroškega
Že zadnjič smo omenili, da je bilo 6. decembra na Otočcu posvetovanje sedmih dolenjskih in spodnjeposavskih občin s predstavniki Cestnega podjetja v Novem Mestu. Govorili so o modernizaciji cestnega omrežja v pokrajini in pri tem dopolnjevali
program republiškega cestnega sklada s potrebami posameznih občin in naše pokrajine.
Direktor Cestnega podjetja tov. Gorenc je v uvodnem pregledu opisal program republiškega cestnega sklada, ki je sestavljen do 1970. Prihodnje leto bo v Sloveniji
varstva, skupno 29 pa zaradi prehrane, ker v kraju ni obrata družbene prehrane.
Zaradi prevozov na delo ne bo večjih neprilik.
Težave bodo, treba bo prelomiti tudi z navadami, toda kdo more zagotoviti, da bi bil čez nekaj mesecev pre-	ljudske
hod lažji, ko se pa proble-	prebivalce Škocjana,
mi otroškega varstva in pre-	tudi zvesto	goji,	bo	zmeraj
hrane že vlečejo iz leta v	spoštovanje	med	narodi,	ki si
leto?	življenje! (Foto: Slavko Dokl — prvo mesto v
Obnovljene ceste: kdaj in kje?
zbranih še 4 do 5 milijard S din na račun podraž enega bencina; o tem denarju bodo še posebne razprave, vendar je tu več nerešenih vprašanj. Eno izmed njih obstaja v predlogu, da bi z dodatnimi sredstvi pospešili sedanji 4-letni program, ena izmed možnosti pa govori o tem, da bi ta denar porabili ža novo, moderno avtomobilsko cesto. Strokovnjaki iz cestnih podjetij se ogrevajo
(Nadaljevanje na 6. str.)
Snežinke nad bazenom
Kopalci, ki so obiskali odprti olimpijski bazen v čate-ških Toplicah v dneh, ko je snežilo, kopanja ne morejo prehvaliti. Pripovedujejo, da je čudovito biti v vodi, ko se z neba usipajo snežinke. V kopališču imajo na pdso-do plavalne kape in kopalno garderobo za moške in ženske. Kopanje si zdaj lahko privoščijo tudi tisti, ki doma niso pomislili nanj.
Čobal v Dolenjski galeriji
Jutri, 22. decembra ob 18. uri. bodo v mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu odprli razstavo slikarskih in grafičnih del Bogdana Čo-
V nedeljo, 17. decembra, je bil v domu Partizana v Sevnici občni zbor Dolenjske	bala. Razstavo bo odprl in u-
turistične zveze, ki je vsake tri leta. Veliko udeležencev je zavzeto obravnavalo	metnika predstavil prof. Bran-
dosedanje delo in načrte za prihodnost. Za predsednika je bil ponovno izvoljen	ko Rudolf, direktor Umet-
Marko Ivanetič Iz Novega mesta. Po zboru je bil ogled turističnih filmov, Lutrove	nostne galerije v Mariboru,
kleti in sevniškega gradu. Več z zbora bomo objavili v naslednji številki. Na sliki	Razstava bo v počastitev dne-
so udeleženci pred sevniškim gradom. (Foto: M. Legan)	va	JLA.
)
da za izboljšanje obrambe proti elementarnim nezgodam prispevala okrog 3 milijone delovnih ur.
Medicinske ustanove JLA so odprte tudi civilnim državljanom. Ob pomoči najsodobnejše opreme pomagajo ugledni zdravniki naših vojaških klinik in bolnic bolnim in poškodovanim državljanom. Statistika pravi, da bo samo lebos pregledano v sa-
nitetnih ustanovah JLA nad 300 tisoč civilistov, okrog 30 tisoč pa jih je bilo na zdravljenju v bolnišnicah in n* klinikah.
To so nekateri podatki o deležu pripadnikov JLA ▼ graditvi dežele, če bi hoteli naštevati vse, kar armada prispeva za gospodarstvo vse dežele, posameznim krajem in vsem posredno ali neposredno, bi to dalo vsako leto desetine milijard.
Delež vojaške industrije in znanosti
Od naročil naše armade, od proizvodnje oboroževanja opreme in drugih stvari za vojaštvo, živi na desetine tovarn in tisoči zaposlenih.
Neposredno korist od armade pa naše ospodarstvo nemara najbolj občuti v rezultatih znanstveno-razisko-valnega dela inštitutov in ustanov JLA. Mnogi uspehi vojaških znanstvenikov in strokovnjakov so izrednega pomena za razvoj številnih industrijskih panog. V nekaterih primerih, zlasti ko gre za važne raziskave, ki ne dajo trenutnih uspehov, so pa zelo drage, se naše gospodarstvo opira prav na znanstvo-no raziskovalne napore v okviru JLA.
Toda učinki denarja, ki ga dajemo za našo armado, so naj več ji prav takrat, ko jih ne moremo izraziti z milijardami. Saj mimo lahko rečemo, da so zaradi modeme inženirske in druge opreme, zaxa"di izredne organizacije in hitrega posega vojaških enot bila rešena mnoga življenja in obvarovane mnoge materialne dobrine. Da je to res, vidimo že, če preberemo za-četek slehernega časopisnega poročila ob kaki večji elementarni nesreči. Z naglo intervencijo najbližjih vojaških enot so v takem primeru rešena človeška življenja in preprečena večja materialna škoda. To je potrdila tudi nedavna katastrofa v Debru.
g. VUČKOVIČ
Poštnina za čestitke
Na vseh čestitkah z največ petimi besedami za državne in verske praznike, obletnice, poroke, rojstne dneve in podobno mora biti na razglednicah, voščilnicah v ovitkih ali brez ovitkov in posetnicah v ovitkih — znamka za 15 par (15 S din). Poleg petih besed smeta biti na čestitki tudi datum in podpis, če pa ima čestitka več kot pet napisanih besed (brez dar
Bodo cene narasle?
Danes dopoldne ob 9. uri se bodo v sejni dvorani občinske skupščine v Novem mestu sestali predstavniki republiškega zavoda za cene iz Ljubljane in občinskih služb za cene za dolenjsko področje. Razpravljali bodo o zahtevkih podjetij za spremembo cen kruhu, mesu, mleku, komunalnim storitvam, lekarniški marži in drugemu. Nekatera podjetja si hočejo izboljšati položaj ob koncu leta s povišanjem cen izdelkov in storitev.
tuma in podpisov), potem zanjo ne velja več poštnina za čestitke.
če je vsebina čestitke natisnjena, potem število besed ni omejeno, ne sme pa biti na njej nobenih drugih sporočil. Na tiskanih čestitkah so samo datum in podpisi lahko napisani z roko.
Na čestitkah do pet besed za inozemstvo mora biti znamka za 35 par (35 S din).
Vse čestitke z zgoraj navedeno nižjo poštnino ne smejo biti zalepljene.
OD 20. DEC. DO 1. JAN.
Od 20. do 25. decembra nestabio, s pogostnimi, večji del manjšimi padavinami, le okrog 22. decembra močnejše padavine z vetrom, hkrati ohladitev (pred 22. decembrom pa otoplitev). Manjše padavine še okrog 28. decembra.
Dr. V. M.
tedenski
mozaik
Ta teden so v Grčiji snemali m spet obešali kraljeve slike po starem pravilu »ku-fre dol, kufre gone. Kralj je res pobral nekaj kufrov in zbežal v Rim. Poleg kufrov pa ima gotovo še kaj naloženega v švicarskih bankah... Blizu Toulousa so iz hangarja privlekli prvo nadzvočno potniško letalo »Concorde«. Med slovesnostjo je bril mrzel veter, ki je spominjal na de Gavllovo politiko do Britancev. Ti so tudi sodelovali pri ceremoniji, ki jo je obdajala prisiljena veselost. Kljub zpodbudnim govorom o sodelovanju med Francijo in Britanijo so se vsi zavedali, da 90 vrata Skupnega trga za Britance trdno zapahnjena ... V Alžiriji se je polkovnik Zbiri uprl predsedniku Bume-dienu. Prvi je prignal tanke, drugi je prignal tanke in je — zagrmelo Kakor se po navadi dogaja pri takih rečeh, so 7o skupili civilisti, ki so se znašli sredi tankov ... V Ameriki se je nekdo spomnil, da bi bilo najbolje ugotavljati, kje so revne mestne četrti, kar iz letala ali celo satelita. Ti opazijo vsako malenkost, eelo smeti v smetnjakih, če ne pomagajo ogledi na licu mesta, bodo še manj »ogledi« te zraka. Samo »rotacija« bi pomagala: samo za eno leto naj bi se tisti, ki stanujejo v vilah in lepih stanovanjih, preselili v na pol podrte jazbine, polne mrčesa. Kdo ve, v tem primeru bi morda celo prenehali z vojno v Vietnamu in denar porabili za zidavo stanovanj... V britanski vladi se hudo prekljajo zaradi dobav orožja Južni Afriki. Eni so za, drugi proti. Tisti, ki so za, pravijo, da bi morala Južna Afrika obljubiti — če bi dobila orožje — da bo bojkotirala lana Smitha v Rodeziji m njegov rešim. To je prao tako, kakor če bi od tigra zahtevali, naj odslej ji samo rastlinsko hrano... De Gaulle je po svoji zadnji tiskovni konferenci še bolj na slabem glasu v nekaterih britanskih in ameriških krogih. Bivši britanski minister za trgovino Douglas Jay ga primerja s Hitlerjem, član ameriškega kongresa Rivers pa meni, da »je največji nehva-ležnež, odkar je Judež Iškar-jot izdal Kristusa«. Mož je tako divji na de Gaulla, da je zahteval, da bi izkopali vse padle ameriške vojake, ki so pokopani v Franciji, in jih odpeljali domov ...
CIVILNA OBRAMBA ZADEVA NAS VSE!
Kaj je predvideno v bodočem zakonu o narodni obrambi?
Naš osnutek splošno obrambne narodne vojne daje izreden pomen ne samo rednim oboroženim silam, ampak tudi vsem drugim organizacijam in državljanom. Toda pripravam za civilno obrambo doslej v praksi ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, če hočemo dobiti čim učinkovitejšo organizacijo zaščite civilnega prebivalstva in materialnih dobrin pred učinki vojne ter elementarnimi in drugimi nesrečami širšega obsega.
Eden izmed vzrokov za tako stanje je relativno mirna mednarodna situacija v dveh povojnih desetletjih, ki je deloma uspavala posamezne družbene dejavnike. Najno-
stanja v svetu, zlasti junijska vojna na Srednjem vzhodu, pa je pokazala, da nevarnost vojne ni odpravljena.
Posebna vloga občin
O predlogu zakona so že razpravljala zvezna skupščina in odbcna za družbeno varnost in narodno obrambo.
TELEGRAMI
CANBERRA — Dosedanji podpredsednik avstralske vlade in voditelj agrarne stranke John Mc Ewen je bil imenovan začasno za premiera potem ko so reševalci izgubili sleherno upanje, da bi našli bivšega premiera Holta, ki je bil vnet podvodni lovec in je izginil v morju.
NEW YORK — V torek je generalna skupščina OZN zaključila svoje sedanje zasedanje s pozi/vam, naj prenehajo vsi jedrski poskusi.
LONDON — Med člani laburistične stranke in vlade Je v zadnjih dneh prišlo do hudih nesoglasij glede pošiljanja orožja Južnoafriški republiki. Naposled je premier Wilson razsodil, da tudi odslej — za nedoločen čas — Britanija ne bo pošiljala orožja v Južno Afritao.
WASHINGTON - Sredi čedalje vztrajnejšega govorjenja, da se bo cena zlata dvignila, je finančni minister ZDA ob podpori centralnih bank drugih držav in tako imenovanega »zlatega sklada« odločno izjavil, da se cena zlatu ne bo spremenila: 35 dolarjev za 1 fino unčo (28,35 g)
CAPETOWN — Mož, ki so mu v južnoafriški bolnišnici Grote Schuur »vsadili« drugo srce, bo najbrž umrl. Več dni se je dobro počutil, toda kriza }e nastopila, ko je njegovo telo začelo »zavračati« tuje telo — srce mladega dekleta, ki je izgubile življenje pri prometni nesreči.
Čeprav načrt zakona še ni predložen poslancem, lahko na osnovi razprav v skupščini spoznamo njegove glavne značilnosti.
Splošno mnenje je, da bi ena sama organizacija bila najučinkovitejša glede zaščite pred vojnimi učinki in elementarnimi nezgodami. Po vrhu bi to bilo tudi naj cenejše.
Eno izmed temelnih načel, na katerih bo novi zakon zasnovan, je to, ■ da so od-| govorni nosilci narodne ■ obrambe vse družbeno po-| litične skupnosti in njiho-gg vi organi, delovne in dru-B ge organizacije, krajevne B skupnosti in državljani. Zlasti je v neposredni organizaciji in uresničevanju civilne obrambe poudarjena vloga o b č i n e. Ta obramba bo organizirana na področju vse države, toda posebna skrb bo posvečena zaščiti velikih mest in drugih središč, kjer je zbrana večja množica prebivalstva, nadalje zaščiti važnih gospodarskih objektov in prometnicam kot so ceste in želemce.
Javni značaj vsega, kar zadeva civilno obrambo!
Ena izmed temeljnih načel za izdelavo novega zakona je, da imajo vse zadeve civilne obrambe javni značaj. Ta zakonska oddvojitev od dosedanje precejšnje mistifikaci-je vsega, kar je povezano z obrambo, je v bistvu glavni pogoj, da bo sistem civilne zaščite učinkovit. Nujno je namreč, da bodo državljani čimbolj poučeni o svojih razporedih in bodo izurjeni za svoj del posla v morebitnem kritičnem stanju.
Vsi nad 18 let stari državljani bodo po tem zakonu dolžni sodelovati v enotah in službah civilne obrambe. Te dolžnosti bodo oproščeni le zdravstveno nesposobni, potem osebe, ki so v službi pri JLA in pri milici, ter nosečnice in žene, ki imajo otroke mlajše od sedmih let.
Kako financirati?
Zakonsko je treba rešiti tudi vprašanje financiranja civilne obrambe. Glavno nače-
DA NANG, JU2N1 VIETNAM: Med »božično zabavo« v veliki ameriški vojaški bazi plešeta vojaka z igralko Raquel Welch, njun kamerad na desni pa s kritičnim očesom motri »akcijo«. Da ne bi bilo vojakom za praznike preveč dolgčas, jim je domovina poslala komika Boba Hopea in njegove umetnike.	(Telefoto:	UPI)
Lo pri tem bo, da vsak organ in vsaka organizacija sama financira svoje naloge in obveznosti.
Ah bo to veljalo tudi za državljane. Tisti, ki predla gaj o novi zakon o civilni obrambi, za sedaj še ne govorijo o tem, toda več poslancev je poudarilo potrebo, da bi del civilne obrambe financiral sleherni državljan posamično. Po teh predlogih bi bil vsak Jugoslovan, ko bo gradil hišo, dolžan zgraditi tudi zaklonišče za zaščito pred klasičnimi in atomskimi vojnimi učinki. Prav tako bi morali imeti zaklonišča večji stanovanjski objekti, kar bi, po ocenah, vsako stanovanje podražilo za 4 odstotke.
S. V.
Po obsegu manj, po vrednosti več
Vse kaže, da bomo letos v industrijski proizvodnji v Sloveniji dosegli do konca tega meseca morda za 0,5 odstotka večji rezultat kot smo ga v lanskem letu. Nižja bo proizvodnja v kovinski industriji in v proizvodnji premoga, drugod pa nekaj večja ali pa enaka lanski.
Proizvodnja se po obsegu sicer znižuje, njena vrednost pa počasd narašča; to potrjuje usmerjenost proizvajalcev na bolijšo strukturo blaga, saj bo znašal ta porast letos že 9 odstotkov. Industrija bo morala prav na tem področju še krepkeje segati po novih in boljših proizvodih.
tedenski zunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični^ pregfed_
■ PROTESTIRAMO ZOPER NEDEMOKRATIČNE POSTOPKE! Leopold Krese predsednik Zbornice SRS, je v intervjuju za »Delo« med drugim dejal, da bi moralo gospodarstvo sodelovati v pripravah ekonomskih instrumentov za prihodnje leto. Nezaupanje v gospodarstvo je neutemeljno, njegove korenine so birokratske. Gospodarstvo je sposobno, da konstruktivno sodeluje v pripravah ekonomskih instrumentov, samo druga stran mora pokazati več želje za to.
Na posvetovanju predstavnikov gospodarskih organizacij energetskih panog SR Slovenije, ki ga je sklicala zbornica, so kritično spregovorili tudi o letošnjem pomanjkanju električne energije. Dejali so, da ni vsega kriva suša. Kriva sta tudi negospodarnost in slaba organizacija jugoslovanskega elek-tro gospodarstva.
Vodja italijanske delegacije E. Quaranta se je na republiški gospodarski zbornici pogovarjal z na-Simi gospodarstveniki. O tem pogovoru Je kasneje dejal, da je pokazal na to, da obstajajo vse možnosti za trajnejše gospodarsko povezovanje. Hkrati s6 mudi naša delegacija v Benetkah, kjer se z Italijani pogovarja o izvozu govedi in mesa v Italijo.
■ REPUBLIKE PROTI LIMITOM. Zvezni izvršni svet je, kot so poročali, za delimitiranje skupne stopnje prispevkov. Da bi zmanjšali obremenitev gospodarstva, bodo znižali stopnjo prispevka za zvezni proračun na 4,7 odstotka, stopnje prispevkov za republiške in občinske proračune ter prispevkov za socialno zavarovanje pa ne bi smele presegati 26 odstot-
Aktivnost v zbornici SRS
kov skupaj. To pomeni, da limit v resnici ni odpravljen. Republike s takšnim nezaupanjem nikakor niso zadovoljne in menijo, da ne sme in ne more biti zvezni izvršni svet edini čuvar reforme in gospodarstva.
■ DVE DOLOČBI NISTA V SKLADU Z USTAVO. Ustavno sodišče SRS je na javni obravnavi odločilo, da dve določbi republiškega zakona o organizaciji zdravstvene službe nista v skladu z usta-
vo. Zakon namreč ni predpisal postopka za prenehanje oz. odpravo obstoječih zdravstvenih zavodov, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu. Tudi določba o prisilni upravi je v nasprotju z ustavo.
■ ENOTNI SISTEM FINANCIRANJA BOLNIŠNIC. Na širšem posvetovanju predstavnikov slovenskih bolnišnic so obravnavali predlog novega, enotnega sistema financiranja bolnišničnega zdravljenja v naši republiki. Po novem naj bi zagotovili vsem bolnišnicam enoten start pri oblikovanju cene svojih storitev. Udeleženci posvetovanja so opozorili tudi na pomanjkljivosti predloga.
■ ZASAVSKI RUDARJI ZA ZDRUŽITEV. Na četrtkovem referendumu so se zagorski, trboveljski in hrastniški rudarji izjavili za integracijo v enotno podjetje, ki se bo imenovalo Zasavski premogovniki. Njegov sedež bo v Trbovljah.
■ SLAVNOSTNA SEJA CK ZKJ. Centralni komite ZKJ bo imel 28. decembra v Beogradu slovesno sejo ob 30-letnici, odkar je prišel predsednik Tito na čelo Komunistične partije Jugoslavije kot njen generalni sekretar. O zgodovinski vlogi tovariša Tita bo govoril Edvard Kardelj.
Pretekli teden je bil nenavadno bogat z udari oziroma s protiudari. Najprej je po vrstnem redu izbruhnil proti-udar v Grčiji, kjer je kralj Konstantin — osem mesecev prepozno — skušal nadoknaditi tisto, kar bi bil moral storiti že 21. aprila letos, ko je polkovniška junta z bliskovito akcijo izvedla državni udar in prišla na oblast.
Kralj se je prejšnji teden opravičeval v razglasu po radiu, da se je 21. aprila vdal samo zato, da bi »preprečil prelivanje krvi«. Morda. Toda takratno prelivanje krvi bi bilo malenkostno v primerjavi s prelivanjem krvi, do katerega bo prišlo v Grčiji, če se bo nadaljeval sedanji proces.
Dogodki so znani. Kralj je prejšnji teden pozval polkov-niško vlado, naj izroči vso oblast njemu. Toda preden je lahko zbral sebi zveste vojake in tanke, so ga polkovniki prehiteli. Z vojaškim leta-
so kljub temu nevarni — po mnenju polkovnikov. Grška tragedija se v celoti nadaljuje.
Po splošni oceni svetovnega tiska in političnih komentatorjev je poskus kralja Konstantina spodletel iz več razlogov. Glavni razlogi so: prišel je prepozno, kralj je precenjeval svojo priljubljenost med ljudstvom, protiudar je bil zamišljen in izveden »amatersko« in — kralj ni v svojem razglasu nudil — niti ni
V,
Kralj Konstantin v torek v Rimu
lom je nato v četrtek Konstantin odletel v Rim. Tam je še zdaj.
Medtem se je v Grčiji in Atenah začela komedija in tragedija hkrati. Komedija: nekaj ur po kraljevem odhodu ali begu so po uradih sneli vse slike mladega kralja oziroma kraljevskega para. 2e naslednjega dne pa so jih spet začeli obešati. V P’ mu so se namreč na Američanov začela pogajanja, da bi se kralj vrnil domov. Polkovniki so dejali, da temu ne nasprotujejo — s pogoji. Ti pogoji pa so, da se mora kralj odpovedati »politiki« in »biti samo kralj«. Iz svoje okolice bi moral odstraniti vse osebe, ki bi bile neljube polkovnikom.
Kralj je v Rimu navedel drugačne pogoje za svojo vrnitev. Oblasti, ki mu jo daje ustava, se ne misli odpovedati, zahteva celo odstop polkovnikov in vrnitev v »ustavno demokracijo«. Polkovniki so te pogoje zavrnili in igra se nadaljuje.
Komedija se tukaj neha. Začne se tragedija, zakaj polkovniška vlada je dala pozapreti vse tiste, ki so se količkaj opredelili za kralja, ko je ta pozval narod k uporu. Zaradi varnosti zapira pa tudi take, ki se niso zganili, a
mogel nuditi — svojemu ljudstvu kaj drugega, kar že ima: diktaturo in revščino.
Takoj za grško dramo je prišlo do udara v Alžiriji, ki je bil tudi zatrt. Vladi, ki jo vodi polkovnik Bumedien, se je uprl dosedanji načelnik generalštaba polkovnik Zbiri. Iz spopada, ki je terjal številne žrtve med prebivalstvom
— koliko, še ni znano —, je izšel Bumedien kot zmagovalec, čeprav v času, ko to pišemo, Zbiri ja še niso ujeli.
Spor v alžirskih vrhovih traja že dlje časa. V grobem je to spor med tehnokrati in »starimi partizani«, med tistimi, »ki so med vojno varno sedeli na tujem« in tistimi, »ki so se krvavo bojevali doma proti Francozom«. Ta ocena je seveda poenostavljena, toda nekaj resnice je v njej. Prva hujša kriza po vojni je prišla leta 1962. ko je polkovnik Bumedien podprl Ben Bello (ta je zdaj zaprt v Blidi), da je postal šef države. Tri leta pozneje se je Bumedien uprl in odstavil Ben Bello, češ, da se ne ozira na nasvete sodelavcev in da odloča o vsem po svoji glavi. Isto je zdaj hotel storiti Bu-medienu polkovnik Zbiri, ki zameri njemu in »tehnokratom« v vladi — Medegriju, Butcfliki, Serifu Belkasemu, Kaidu Ahmedu in drugim — da se oddaljujejo od socializma in da se ne ozirajo na želje in zahteve množic v fronti.
Po Bumedienovem mnenju bi bilo mogoče ta nesoglasja rešiti mirno, toda Zbiri in njegovi somišljeniki so . bili drugačnega mnenja. Kaže, da je iz najnovejšega spopada izšel Bumedien okrepljen. Alžirija pa oslabljena.
Tretji udar — ali pol udara
— se je zgodil v zahodno-afriški državi Dahomej. Razlog: kronična brezposelnost In premalo denarja za razvoj. Mladi oricirji, ki so odstavili predsednika Sogloja, niso niti za las zboljšali položaja, morda so pa Sp poslabšali.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
V	novembru: skok za 0,8 odst.
V	primerjavi z lanskim novembrom so cene v prodaji na drobno v preteklem mesecu poskočile za 3.5%, kar za 6,9% pa so večje od lanskih poprečnih cen. Po enaki ceni kot v letošnjem oktobru so tudi novembra prodajali mleko, jaboLka in črn kruh. Sveže mesc je bilo dražje za 0,1 odstotek, jajca za 3.5% in maščobe za 2,8"/o. Živila so bila na splošno ta mesec dražja za 0,9°/o, med industrijskimi izdelki pa se je za malenkost podražila obutev, kurivo, razsvetljava in poljedelsko orodje. Za pol odstotka so poskočili tudi obrtniki s svojimi storitvami.
Pametno združevanje v Bosni in Hercegovini
Prejšnji mesec so se v železarnah Zenica, Ilijaš, Vareš (z rudniKom) ter rudnik železove rude Ljubija dogovorili o integraciji v združeno podjetje črne metalurgije. V novem združenem podjetju bo nekjv; nad 28.000 zaposlenih, ki bodo ustvarjali nad 300 milijard bruto produkta in 50 miliiaru obratnih sredstev. To je skoraj polovica vse jugoslovanske proizvodnje železa!
Nadaljnje združevanje v kmetijstvu na Hrvaškem
Dva največja kmetijska kombinata na Hrvaškem: IPK Osijek in PIK Belje se dogovarjata o združitvi, s čimer bosta krepko povečala svojo dosedanjo proizvodnjo. Govori se tudi, da naj bi se združile naslednje delovne organizacije:	zagrebška tovarna
olja, tovarna »Josip Kraš« in »Marijan Badel« s kombinatoma mesne industrije Gavri-lovič iz Petrinje in kmetijsko ind. kombinatom »Sljeme«. —
V	teh podjetjih ustvarjajo približno 6-krat večja dohodek kot vsi slovenski proizvajalci naštetih strok.
SZDL o vprašanjih na vasi in ravarovanju kmetov
Malokatera stvar je v zadnjih letih tako razgibala vasi in kmete in jih potegnila v tako ostre razprave in dogovore kot urejevanje zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi s prihodnjim letom doživelo nekaj sprememb. Dogodil se je bolj redek primer, da sta bila sprva za nov zakon pripravljena kar dva precej različna predloga, za sedaj: enoten predlog zakona, ki bo proti koncu meseca predložen skupščinskim zborom, pa tudi lahko še vedno pri-čakujemo nekatere spremembe, ker je za razpravo v skupščini pripravljena že vrsta spreminjevalnih amandmajev.
Niso samo pereča vprašanja zdravstvenega varstva kmetov in skrb, kako plača:i dosedanje primanjkljaje in preprečiti primanjkljaje v bodoče, tista stvar, ki je ak-tivirala kmete zavarovance. Ob teh vprašanjih so namreč vznikle razprave o vsem tistem, kar postaja sedaj na vasi vse bolj pereče: znatna drobitev posestev, poseben položaj kmetov-delavcev, razmeroma veliko število kmetij, ki so gospodarsko šibke, ker so ostali po kmetijah le bolj stari ljudje in pa otroci, večje število socialno šibkih kmetov, težave pri hitrejši mehanizaciji kmetijstva itd Razprave o zakonu, ki
DEKORATIVNI
LAMINATI
M E LA PA N
so odporni proti šibkim kislinam in lugom ter
vsem gospodinjskim čistilnim sredstvom. MELAMIN, Kočevje
Krajevni samoprispevek: DA -če je zanj večina volivcev!
V	drugi polovici novembra je začela veljati sprememba v dosedanjem zakonu o prispevkih in davkih občanov v Sloveniji, ki na novo govori v 138. členu takole:
»Krajevni samoprispevek se lahko vpelje za graditev komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih ali drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, če se večina vseh vpisanih volivcev z območja, za katero naj se samoprispevek vpelje, izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendumu.
Krajevni samoprispevek za objmočje krajevne skupnosti vpelje najvišji organ krajevne skupnosti s sklepom, ki se objavi tako kot občinski odloki.
Za območja, na katerih ni krajevne skupnosti, vpelje krajevni samoprispevek občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko vpelje krajevni samoprispevek za posamezne namene iz prvega odstavka tega člena
za območje vse občine ali za območje več krajevnih skupnosti.«
Spremembo 138. člena je objavil zakon o spremembi zakona o prispevkih in davkih občanov v Uradnem listu SRS
15.	novembra 1967.
naj uredi zdravstveno zavarovanje kmetov, so torej razgrnile vso pestro problematiko političnega, ekonomskega in družbenega položaja kmečkega prebivalstva.
Organizacije SZDL v tem razgibanem vzdušju ne morejo ostati pasivne in izvršni odbor republiške konference se je na svoji zadnji seji odločil, da posreduje po debati o političnih vidikih razprave o finaciranju zdravstve-nega zavarovanja kmetov nekatera napotila občinskim konferencam, da bi te laže posegle v usmerjanje političnega vzdušja na vasi. Ugotovil je, da nov zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ne glede na nekatere kvalitetne spremembe v primerja-
vi	s sedanjim, še ne bo predstavljal neke dolgoročne j^ rešitve, temveč bo bolj ph-lagojen zahtevam trenutnega položaja s ciljem, da pomaga uravnovesiti finančno stanje v skladih zdravstvenega zavarovanja kmetov, postaviti zdravstveno zavarovanje na tako osnovo, da bi bili v bodoče izdatki bolj prilagojeni finančni zmožnosti zavarovancev in ne bi več zapadali v hude definicije, kot se je to dogajalo ob dosedanji ureditvi zdravstvenega zavarovanja. Izvršni odbor republiške konference SZDL se strinja s predlagateljem zakona, da naj bi del povečanega davka kmetov-delavcev predstavljal dodaten vir dohodkov v te sklade, vendar pa. nasprotje težnjam tistih kmetov in komunalnih skupnosti kmečkih zavarovancev, ki bi hoteli s pretirano obdavčitvijo kmetov-delavcev rešiti vsa finančna vprašanja v svojem zavarovanju. Predvsem naj bi ta dodaten vir pomagal preprečiti v bodoče primanjkljaje. Kljub temu da IO RK SZDL upošteva spreminjanje strukture na vasi, nasprotuje temu, da bi se pri zdravstvenem zavarovanju pretiravala notranja delitev med kmeti In da bi se na silo ožil krog zavarovancev po predlogih tistih, ki bi želeli, da bi zdravstveno zavarovanje zajemalo le gospodarsko močne kmete. Zato podpira v predlogu zakona določila, ki predvidevajo kot osnovno zavarovanje le minimalen obseg zdravstve-
nega varstva, dostopen večini kmetov s tem, da ga komunalne skupnosti po svojem preudarku in po svojih polnomočjih razširijo tako, kot-jim dopušča gospodarska zmogljivost in pripravljenost plačevanja za večje pravice na posameznih območjih. SZDL se tudi zaveda, da bo v prihodnje potrebno pripraviti bolj sistemske in bolj dolgoročne rešitve v kmečkem zavarovanju in to v sklopu splošnega zavarovalnega sistema pri nas, to pa narekuje temeljito proučevanje položaja in problemov, ki na vasi z vsakim dnem postajajo pereči.
M. NAMORS
MOČ NAVADE
\
— Tovariš šef, spustite se vendar nižje, zdaj ste v brivnici!
Mejnik v graditvi sistema
Na skupni seji vseh petih zborov republiške skupščine so sprejeli
stalni poslovnik
Na prvi pogled bi človek rekel, da stalni poslovnik, ki ga je vseh pet zborov republiške skupščine sprejelo na skupni seji 13. decembra, ni kdove kako pomembna zadeva, saj si poslovnik zamišljamo bolj kot akt, s karte-rim urejamo notranje odnose in poslovanje določenega družbenega organa. Poslovnik republiške skupščine pa ima veliko širši pomen, saj je usmerjen predvsem navzven, na sodelovanje republiške skupščine z drugimi samoupravnimi organi v naši družbi in predstavlja potemtakem pomemben prispevek k nadaljnji graditvi našega skupščinskega sistema.
Pravi pomen poslovnika je mogoče spoznati, če torej vidimo v njem izgrajevanje oblik in metod sodelovanja in sporazumevanja poglavitnih nosilcev družbenega razvoja kot je dejal predsednik skupščine Sergej Kraigher v svojem govoru v skupščini, ko so poslovnik sprejemali. Smisel tega je potemtakem v podrobnejši razčlenitvi ustavnih določb, in to na podlagi štiriletne prakse, ko skupščine delujejo po novi ustavi.
Izhodišče je vsekakor delovni človek, njegov interes v združenem delu, njegov
položaj samoupravljavca ne le v delovni organizaciji ampak tudi v komuni in republiki ter federaciji. Zato je vloga poslanca opredeljena v poslovniku prav s tega izhodišča, da je namreč najbolj živa vez med občani in samoupravnimi organi družbenopolitičnih skupnosti. Tako se skupščine ne omejujejo zgolj na politično reprezentiran j e občanov, ampak so čedalje bol! tudi najvišji samo-upravr' organi na določenem območju.
Tako je v poslovniku opredeljena tudi vloga republiške skupščine kot državne socialistične demokratične skupnosti, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in samoupravljanju. Tak položaj republike terja, da se najtesneje povezuje tako z delovnimi organizacijami kot občinskimi skupščinami in zvezno skupščino ter so zato podrobno razčlenjena v poslovniku prav ta določila, ki govore o oblikah tega sodelovanja in povezovanja.
Prav te vezi so bile doslej dokaj šibke, zaradi česar je bilo tudi dosti kritike na račun skupščine, češ, da občinske skupščine ne pritegujejo k oblikovanju zakonodaje, da ne sodelujejo pri ob-
ravnavanju problematike, ki je na dnevnem redu kupšči-ne itd. Te stvari so zdaj urejene in je določen tudi postopek. Zlasti so pomembna tista določila, ki govore o trifaznem postopku pri sprejemanju zakonov. Najprej predlog za izdajo zakona s tezami, kako naj bi določena vprašanja uredili, potlej osnutek in končno predlog zakona. V vsem tem postopku so pritegnjeni vsi zainteresirani činitelji in družbenopolitične skupnosti ter so določeni tudi taki roki, da je možna konzultacija na najširših osnovah.
Seveda so urejena tudi razmerja med samimi skupščinskimi organi in posebej z izvršnim svetom kot politično izvršilnim organom skupščine, ki samostojno oblikuje svojo politiko. Sprememba pa je tudi v položaju republiške uprave, ki postavlja odgovoren in samostojen činitelj pri upravljanju skupnih zadev. Zakonodajna iniciativa pa prehaja bolj na skupščinske organe.
Tako je sprejem stalnega skupščinskega poslovnika pomemben mejnik v graditvi našega skupščinskega sistema,
V. J.
Bogatimo našo prakso zunanjepolitične dejavnosti
Mnenje predsednika komisije za mednarodne zveze zvezne konference SZDL Jugoslavije Josipa Djerdje o sekcijah za mednarodna vprašanja pri občinskih konferencah SZDL in o vlogi listov v občinah
Josipa Djerdjo smo dobili
v	njegovi delovni sobi v šestnajstem nadstropju velike, ga poslopja — sedežu družbenih in političnih organizacij, ki se nahaja prav ob izlivu Save v Donavo v Novem Beogradu. Predmet našega pogovora sta bila ustanovitev in delo sekcije za mednarodna vprašanja in zu-
nanjo politiko pri občinskih konferencah SZDL in o vlogi tiska v zvezi s tem.
Kot vselej je bil tudi tokrat Josip Djerdja pripravljen odgovoriti na vprašanja ki danes privlačijo pozornost številnih političnih forumov v naši deželi — od zvezne skupščine pa do sestankov v delovnih organizacijah.
SAMO ŠE DO 31. DECEMBRA 1967 OD 5—15 % V VSEH POSLOVALNICAH
NOVOLETNI Slovenija avto
POPUSTI
IN NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
MOPEDI TOMOS CENEJŠI ZA 275 NOVIH DIN!
Na vprašanje, kako gleda na ustanovitev sekcij za zu-nanjo politiko pri občinskih konferencah, je tov, Djerdja dejal:
»Brez dvoma je to potrebna stvar, ki bo obogatila našo prakso z zunanjepolitično dejavnostjo. Tu, v zvezni konferenci SZDLJ, bi nam vsekakor prišle prav marsikakšne misli, ki bi jih dobili od članov oziroma samih občinskih konferenc.
Menim, da bi bilo potrebno ustanoviti sekcije, ki se ne bi omejevale samo na dajanje informacij članstvu, ampak bi se ukvarjale tudi z obravnavo določenih vprašanj. Ni nujno, da bi to bila trdna organizacija ali obširno telo. Zadostovala bi dva člana, ki bi organizirala sestanke in ki bi razpravljala o posameznih vprašanjih.«
Kaj bi lahko rekli o vprašanjih, ki jih lahko najdemo v dnevnem redu teh sekcij?
»Vsekakor se tu vsiljujejo v prvi vrsti vprašanja naše zunanjepolitične dejavnosti in določene akcije. To so tiste neposredne dnevne teme, ki imajo poseben pomen za posamezne kraje naše države. Tako bi lahko rekel, da oo imela še posebno privlačnost izmenjava misli in diskusija o zaposlovanju naših ljudi v Avstriji in Zahodni Nemčiji, predvsem za tiste kraje, iz katerih odhaja največ ljudi.«
Kaj mislite o splošnih razmerah po svetu?
»Vsekakor so tudi to teme današnjih dni, ki zanimajo naše ljudi. Recimo pereči dogodki, kot so kriza na Bližnjem vzhodu, položaj v Vietnamu itd. V zvezi s tem so ljudje zainteresirani, da zvedo, kako je potekalo poslanstvo predsednika Tita ob obisku v arabskih deželah Bližnjega vzhoda ali kaj se dogaja v Združenih narodih, ki se močno prizadevajo, da bi pomirili svet.
Rad bi povedal, da se na »terenu« — tukaj mislim na takšne sekcije — lahko zbero ljudje, ko bi se razpravljalo o vprašanjih neposredne ko-
risti, na primer tematiko o odnosih s sosednjimi državami. Normalno bi bilo, da v Srbiji in Makedoniji posvete več pozornosti odnosom z Madžarsko, Romunijo, Bel-garijo in Albanijo, v Hrvatski in Sloveniji pa bi ljudi bolj zanimali odnosi z Avstrijo, Italijo in Zahodno Nemčijo.
Da bi na nekakšen način sprožili razpravljanje in de-
lo	sekcij, bi njihovi voditelji morali zagotoviti bazo za informacijo o vsem tem. En vir je vsekakor krajevni oziroma komunalni tisk, ki bi razen informacij o dogajanju po svetu moral pazljiveje slediti delu teh sekcij pri občinskih konferencah SZDL.
Ta oblika dela, je na koncu dejal Josip Djerdja, ima širši pomen. Lahko pokaže, koliko lahko samostojno vodimo stvari, kakor prodre dobra pobuda. Samo na ta način se lahko -obogate oblike dela višjih organov, mislim republiških in zveznih konferenc SZDLJ. Dejansko bi morale sekcije postati demokratična tribuna za izmenjavo mnenj na podlagi dobrih in zanesljivih obveščanj.«
(M. GAVRILOVIĆ)
.
>'	«4.
Poslanci o davčni problematiki
V Kostanjevica se je sestala sekcija kluba poslancev za Dolenjsko. Poslanci in predstavniki občinskih skupščin ter političnih organizacij iz občin Črnomelj, Novo mesto, Metlika, Krško in Trebnje so
v	prisotnosti republiških poslancev dr. Jožeta Brileja in dr. Franceta Hočevarja spregovorili o politiki obdavčevat nja v kmetijstvu in obrti. Razen tega je razprava tekla še o proračunski problematiki in nekaterih drugih vprašanjih, ki zanimajo poslance tega območja.
O sestanku bomo obširneje pisali v prihodnji številM.
V prihodnje bo več sodelovanja
Pred nekaj dnevi so se zno-ra sestali zastopniki brežiškega Gozdnega gospodarstva in sevniške občinske skupščine. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje tesneje in plodneje sodelovali, kar sta zahtevala že skupščina in svet za gospodarstvo in finance.
Hlevi v Martin ji vasi so zdaj polni konj. (foto: Legan)
Spet polni hlevi v Martinji vasi
Tokrat se v njih razen goveda pita tudi 750 konj, ki bodo šli čez mejo —-Boj smoliki, da ne bo ovirala prirasta — Bojazen, da niso konji le zadnji
krik »živinorejske mode«
Zastoj v prodaji goveda in nič kaj obetajoči meddržavni razgovori z Italijo so narekovali spremembo tudi v pita-lišču v Martinji vasi. KZ Trebnje je namesto bikcev in telic začela pitati konje in z njimi do zadnjega kotička napolnila vsa prazna stojišča. Pita jih za zagrebško
SUPERAVTOMATIC
PRALNI STROJ
CBSIBB
ude nitim
SpA TORINO
ZAGREB
podjetje Stokapromet, ki bo konje nato prodalo v Italijo. Zadrugi bo plačalo po kilogramu prirasta.
Ker se konji drugače ponašajo kot govedo, je bilo treba z manjšimi stroški stojišča delno preurediti v tako imenovane bokse, kjer konji niso privezani. Takoj v začetku se je pokazalo, da je pitanje konj v tolikšnem obsegu zahteven posel, rejci pa se mu* moraj o šele privaditi. »Začetek je prav težak, dela pa zelo veliko, ker nam nagaja še smolika,« pravijo.
Nekaj desetin konj se je že lotila najpogostnejša konjska bolezen smolika. V tem letnem času se zelo rada pojavlja, še nevarnejše pa je, če so živali izpostavljene dolgim prevozom in velikim vremenskim spremembam. Konji so bili pripeljani iz Hrvatske in so imeli že dovolj priložnosti, da zbolijo. Zaradi smolike živali sicer v glavnem ne poginjajo, zahtevajo pa več dela in izdatkov za zdravila, razen tega živali s to boleznijo slabo priraščajo, ker malo jedo.
Znano je, da so konji zaradi posebnosti prebavnega trakta zelo občutljivi za trebušne bolezni, kolike, zaradi tega jih bodo morali rejci zelo previdno krmiti s silažo. Silaža je bila pripravljena za govedo, ki jo mnogo lažje prenaša.
Kmetijci so poskusili že marsikaj, da bi ujeli muhasto tržišče. Ce so zdaj na vrsti konji, Id gredo v tujini dobro v prodajo, ker je tam traktor nadomestil konja in ni več toliko konjskega mesa, je prav, vprašanje pa Je, če bo to dolgo držalo. Rejci si.želijo, da se ne bd razmere
^	•	•	vv
jejm/sca
Na novomeškem
čez noč obrnile, kot se je že večkrat zgodilo. Visoka carinska stopnja, močno povečana ponudba drugih držav na zahodnih tržiščih ali večje uvajanje pitanja v zahodnih deželah, bi kaj hitro lahko stvari postavile na glavo.
M. L.
INSTALATERSTVO
za vodovod, kanalizacijo in plinske naprave
BOJOVIĆ JELENKO
BEOGRAD - Treća Nova 31 - Jajinci
Opravljamo dela pri gradnji novih greznic (septičnih jam) iz specialnega materiala.
Naše storitve so za 30 odst. cenejše od klasične gradnje.
Z garancijo in z minimalnimi materialnimi stroški popravljamo greznice (septične jame).
Z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki itd.) vam najdemo in zagotovimo zdravo ali industrijsko vodo ter zajamčimo zahtevano količino!
Oglašujte v »L!
O ZASEBNEM OBRTNIŠTVU V BREŽICAH
Večina za zeleno luč
Zasebni in družbeni sektor moramo enakovredno diti — To naj velja tudi pri najemanju posojil posojil
Na pobudu občinske konference SZDL je bil v Brežicah 16. decembra posvet o
Odlikovanja za sodelavce »Delavske enotnosti«
38. novembra dopoldne je predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Ivo Janžekovič podelil odlikovanja predsednika republike Tita štirim nekdanjim in sedanjim sodelavcem Delavske enotnosti ob njeni 25-let-nici izhajanja in enaki obletnici enotnih slovenskih sindikatov. Odlikovanja so dobili: Mitja S vab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiških sindikatih, in Peter Dornik, glavni in odgovorni urednik »Občana« — red dela z zlatim vencem; Sonja Gašperšič, urednica kulturne rubrike Delavske enotnosti, in Janez Soljč, novinar Delavske enotnosti, pa sta dobila red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Zastopani so bili predstavnika družbenih organizacij, predstavniki proizvodne obrti, manjkali pa so kmetje m obrtniki storitvenih strok.
V	razpravi je bila večina za to, da se sprosti zasebna pobuda in na široko odpro vrata obrtništvu, medtem ko so predstavniki sindikata zagovarjali še administrativno omejevanje, v bojazni, da ne bi prišlo do neupravičenih obogatitev in izkoriščanja tuje delovne moči.
Končno se je izoblikovalo enotno mnenje, naj bi v določenih strokah (na primer v gradbeništvu) dovolili večje število zaposlenih, kolikor ne bo sploh odpravljena dosedanja meja do 5 ljudi. Prisotni so se enotno zavzeli za to. da bi omogočili obrtnikom in kmetom najemanje bančnih kreditov, in za to, da bi razvoj obrtništva tako v republiki kot v občini usmerjali bolj načrtno. Predlagali so več ustaljenosti pri obdavčevanju. Vsaj pet let naj se to ne bi bistveno spreminjalo J. T.
smo ljudje...
Razbit žaromet na tovornjaku, zvit zadnji levi blatnik na osebnem avtu in Angela Jakše z zlomljeno ključnico! To so posledice prometne nesreče, ki se je pripetila v petek, 15. decembra, na Ljubljanski cesti v Novem mestu, oko-
li	100 m od stavbe ObS proti Bršlinu.
Marjan Mikec iz Mihovega pri Šentjerneju je na poti v Bršlin s tovornjakom prehiteval Angelo Jakše iz češče vasi, ki je ob sebi peljala kolo. Nenadoma se je pred tovornjakom pojavil osebni avto, ki ga je proti Novemu mestu vozil Rado Macarol iz Ljubljane. Mikec je pritisnil na zavore, na zasneženi cesti pa je tovornjak zaneslo. Sprednji desni žaromet je zadel Angelo Jakše, da je padla v sneg in si zlomila ključnico, leva stran tovornjaka pa je oplazila osebni avto.
Pozimi vozilom drsi, še bolj nevarno pa je pritiskati na zavore. Zato se pešci ne smejo predolgo zadrževati na cesti. Zal pa opažamo, da so spričo neočiščenih pločnikov često prisiljeni zadrževati se dlje, kot je potrebno.
V	soboto, 16. decembra, je bilo na brež'škem sejmu naprodaj 675 prašičkov, proda* li pa so jih 362. Za manjše so zahtevali po 600 do 620 Sdin za kilogram, za večje pa po 500 do 520 Sdin za k lo-gram.
■ nakup hiter in enostaven
■ brez lastne udeležbe
■ brez porokov
■ na 12-mesečno odplačevanje Prodaja:
ELEKTROTEHNA
Ljubljana in poslovalnici:
v
KRŠKO Ulica krških žrtev 42
NOVO MESTO Glavni trg 26
SERVISNA SLUŽBA
in trajna preskrba z rezervnimi deli sta zagotovljeni!
Sejem v Brežicah
»NA POMOČ!« Zadnje čase smo slišali za več katastrofalnih požarov v različnih podjetjih v Pločah, Svetozarevu, Karlovcu, Zagrebu in drugje. Uničeno je bilo za več milijard starih dinarjev skupnega premoženja, zastala je proizvodnja, ljudem pa se je zmanjšal vsakdanji kos kruha. Da se kaj takega ne bi zgodilo tudi v tovarni papirja in celuloze v Krškem, so tu pred kratkim v okviru civilne zasci opremili dve gasilski skupini, ki navzlic snegu in mrani redno vadita z opremo proti požarom in drugim elementarnim nesrečam. Prvi del programa so končali pretekli teden, spomladi pa bodo spet nadaljevali (Foto: Tone Zalokar Krško tretja nagrada za »Fotografijo tedna«, ORWO NP 18, stotinka, zaslonka 8)
sejmišču
18.	decembra je bil na novomeškem sejmišču običajni sejem, na katerega so pripeljali kmetovalci 897 pujskov, prodali pa so jih 547. Kljub hudemu mrazu so prišli kupci od blizu in daleč, cene pa so ostale od zadnjega sejma neizpremenjene. Manjši prašički so šli v denar po 9000 do 15.000 S din, večji pa po
16.000	do 26.000 S din.
FOTOGRAFIJA TEDNA
miiiiiMffffli
—'	Z veseljem sporočamo vsem pri-
jateljem domačega lista: 261 novih naročnikov se nam je po zaslugi požrtvovalnih sodelavcev v številnih podjetjih in ustanovah pridružilo v zadnjem tednu! Trenutno vodijo Brežice. Pregled po posameznih občinah pa je takle:
BREŽICE:.............56
ČRNOMELJ:.............33
KOČEVJE:.............46
KRŠKO:...............25
METLIKA:.............14
NOVO MESTO:	....	52
RIBNICA:.............18
SEVNICA:.............10
IHEBNJE:.............21
Razne pošte:	.....	24
Inozemstvo:	.	.	.	.	.	35
Ta teden dovolj slik!
Navzlic mrazu je led prebit! Ta teden smo dobili za »Fotografijo tedna« kar 23 posnetkov. S količino smo zadovoljni, ne še tako s kakovostjo, predvsem z vsebino slik ne! Ni dovolj zgledovati se po slikah, ki so bile kdaj objavljene v našem listu: objavili smo jih morda zato, ker nismo imeli boljših! Za nagrado 10.000 S din pa se'je treba že bolj potruditi! Tovariš Cvetko Križ iz Kočevja: Vaš posnetek je že na originalu nejasen, kaj bi bilo šele na klišeju! Tovariš Slavko Dokl iz Novega mesta: posnetki so dobri — na žalost nimamo prostora, da bi objavili toliko slik z isto tematiko! Tovariš Lojze Janežič iz Kočevja: lep posnetek — uporabili ga bomo v eni izmed ponovolet-nih številk. Tovariš Franc Pavkovič iz Sevnice: oba posnetka sta zanimiva — zaradi stiske s prostorom prideta v poštev po novem letu. Podobno velja za preostale posnetke Petra Šobarja iz Kočevja in posnetek Darka Pavlina iz Novega mesta. Tovariš Fran Modic iz Ljubljane: enega izmed Vaših kvalitetnih posnetkov objavljamo danes, drugi pridejo na vrsto, ko bomo imeli več prostora. Vsem sodelavcem za prizadevanja najlepša hvala.
Komisija uredništva DL je tokrat razdelila nagrade
10.000 Sdin
prejme Slavko Dokl za »OJ TA VOJAŠKI BOBEN ...«
drugo nagrado 5.000 Sdin
prejme Peter Šobar iz Kočevja za »S SNEŽNO NADLEGO V RINZO!«
3.000 Sdin
pa Tone Zalokar iz Krškega za »NA POMOČ!«
Fotografije, ki jih pošljete za »Fotografijo tedna«, morajo predstavljati dogodek, ki se je zgodil pri nas pretekli teden — vendar ne tak, ki bi ga lahko posneli kadarkoli: biti mora res tipičen za zadnje dni ali pa vsaj s podpisom navezan na aktualne dogodke (primer: današnja 3. nagrada »Na pomoč!«).
Fotografije morajo biti narejene vsaj na formatu 13 krat 18 cm in morajo imeti primeren podpis s podatki;
□ datum posnetka,
□ kraj posnetka,
□ kdo ali kaj je na sliki,
□ kako je bila posneta (film, osvetlitveni čas, zaslonka).
Nagrade pa so:
■ za fotografijo tedna 10.000 Sdin,
■ drugemu najboljšemu avtorju 5000 Sdin,
■ tretjemu avtorju 3000 Sdiin.
V tej nagradi je upoštevan tudi honorar za objavo; vse druge fotografije, ki jih bomo objavili, pa bomo honorirali kot običajno. Za nagradni razpis poslanih fotografij ne bomo vračali!
Do ponedeljka, 25. decembra, je naslednji rok! Vaši posnetki morajo biti v uredništvu Dolenjskega lista ta dan do 12. ure! Mnogo sreče, iznajdljivosti in ostro oko vam želi UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA!
FOTOGRAFIJA TEDNA
Spet 10 knjižnih nagrad!
Med 261 novimi naročniki zadnjega tedna je sireča v torek opoldne izbrala deset svojih ljubljencev, ki bodo danes prejeli lepo knjižno darilce:
Franc Divjak, Jugotanin, Sevnica; Marija Zorko, gospodinja v Brežicah, Milav-čeva 5; Franc Špehar, Črnomelj, Kolodvorska 43; Marija Zupančič, Krško, Zdolska cesta 35; Anica Konda, Me tlika, CBE št. 100; Jože Haj-dnik, Kočevje, Kidričeva 1; Ivan Rugelj, Šentrupert, Brinje 38; Franc Lovšin, Goriča vas 29, Ribnica; Jože Jarc, steklarna INIS, Novo mesto; Olga Kovač, Podgorska 1, Kočevje.
Morda vaš sosed še vedno kuka v vaš Dolenjski 'ist? Lahko ga odvadite, če nam pošljete njegov naslov; to bo začel dobivati list na svo.i naslov, si ga bo prav gotovo naročil!
Lep pozdrav vsem novim naročnikom!
DOLENJSKI LIST
Tudi črna točka zapisana smrti
Zloglasni odsek gladke av tomobilske ceste od Trebnjega do Jezera, kjer se nes e-če kar vrstijo, bo prihod je leto dobil hrapavo zgor- jo plast asfalta. Ta asfalt bo bistveno povečal trenje pn za viranju avtomobilov in s tem zmanjšal možnost nesreč Strošek za vse to je že vpi san med izdatke republiškega cestnega sklada za prihodnje leto. Razen tega bi kazalo preučiti tudi vpliv sosednje makadamske ceste ki pelje vštric asfalta in z nje veter nenehno nosi prah na avtomobilsko cesto, kar tudi vpliva na podaljšanje zavorne poti avtomobilov.
Davčni zaostanki spet problem
Proračunski dohodki občanske skupščine Črnomelj so spet za 11 odstotkov v zaostanku, na kar je zlasti vplival izpad prispevka iz delovnega razmerja, močno pa so ▼ zaostanku tudi davčni zavezanci s področja obrtne in kmetijsKe dejavnosti. Uprava za dohodke je že začela dolg izterjevati, vendar je malo upanja, da bo v celoti dobila, kar ji gre. Nekateri kmetovalci so namreč že več let dolžni po 500.000, oeto 700.000 Sdin, nimajo pa nič, da bi jih lahko rubili.
V zadnjem tednu so prispevali za graditev oz. povečanje doma naših trojčkov v Segonjah nad Škocjanom naslednji naročniki na blagajni našega lista:
Neimenovana iz šentrupertske doline 3000 Sdin; Alojz Gačnik iz Polja pri Krmelju 3000 Sdin; Dragica Korent, Novo mesto, Cvelbarjeva 6, 5000 Sdin; Ančka Ocepek, restavracija Jelka v Kočevju, 5000 Sdin; neimenovana z Otočca 2000 Sdin; neimenovani iz Trebnjega 3000 Sdin; Slavica Jankovič, Pribinci 20 pri Adlešičih, 1000 Sdin; neimenovani iz Predgrada pri Starem trgu ob Kolpi 1000 Sdin; vaščani lz Šentruperta pa so zbrali in poslali
13.000 Sdin. — Skupaj plačano v gotovini:
36.000 Sdin.
Po banki pa so poslalt:
pacientke iz Ljubljane, Trubarjeva 80:
14.500 Sdin (darovale so: Ana Jeraj, Anica Čebulj, Vinka Vegelj, Zofka Košmrlj, Milka Ruparčič, Marija Ruparčič in Marija Vogrin in pripisale: »Malo je sicer, pa še drugič! Lep pozdrav trojčkom!«); Anica Luzar iz Kranja 5000 Sdin; Stojan Planinc iz Kočevja 2000 Sdin; delavci družbeno-po-litičnih organizacij občine Novo mesto 28.000 Sdin in Pepca Starič iz Hrastovice pri Mokronogu 1000 Sdin. — Skupaj po banki: 50.500 Sdin.
SKUPAJ ZBRANO do 19. decembra: 838.171 Sdin.
Joža Sapeta iz Grčaric 37, p. Dolenja vas, je poslala za Korenetovo družino zavoj obleke, ki ga bomo poslali naprej v Segonje.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
DOLENJSKI LIST
Odločili so se za
»DA«
Po obširni razpravi je DS Stanovanjsko-komunalne-ga podjetja Ribnica sklenil prevzeti gradbeno in opekarsko dejavnost likvidiranega podjetja GRADBENIK Ribnica. Po pogodbi z ObS Ribnica, ki je lastnik nekdanje GRADBENIKOVE imovine, bo stanovanjsko komunalno podjetje to imovino prevzelo in se obvezalo takoj zaposliti del GRADBENIKOVIH delavcev. Preostale bodo zaposlili do spomladi 1968. Odslej bo Stanovanjsko komunalno podjetje imelo stanovanjsko, gradbeno, opekarsko in komunalno enoto ter finančni servis.
»DOLENJSKI LIST SEŽE V DEVETO VAS!« bi lahko rekli po ljudskem pregovoru o dobrem glasu. Tudi družine v vasici Praproče v Slemenih nad Ortnekom se vesele četrtkovega popoldneva, ko jim pismonoša Jože VViellevald prinese DOLENJSKI LIST (Foto: Franc Modic)
Krško: 500 do 600 novih naročnikov
»V občini bi radi povečali število naročnikov Dolenjskega lista na približno 4 tisoč, zato si bomo prizadevali, da bi v sedanji akciji, ko se je uprava lista znova lotila te hvaležne in koristne naloge, v prihodnjih tednih povabili v vrste stalnih bralcev in na ročnikov Lista še kakih 500 do 600 ljudi O listu, o pomenu sodobnega obveščanja in o medsebojnih vezeh bomo ce dni razpravljali na vseh
sestankih krajevnih organizacij Socialistične zveze, v akcijo pa bomo povabili tudi šole, društva, pošte in druge dejavnike. V praksi iz leta v teto bolj spoznavamo, kaj pomena za dobro politično delo in napredno javno mnenje dober domači pokrajinski obveščevalec, naš priljubljeni Dolenjski list!«
To nam je zadnji petek telefoniral sekretar občinske konference SZDL v Krškem,
tovariš Peter Markovič, ko nam je naročil, da bi mu takoj poslali 500 praznih naročilnic za nove naročnike. Z veseljem smo mu željo takoj izpolnila. Čeprav je v krški občini danes skoraj že 3400 izvodov Dolenjskega lista, obstajajo možnosti, da bi jih bilo 4000. Zdaj pride en Dolenjski list na pribl. 8 prebivalcev v tej občini, po končam akciji pa bi lahko že na vsakih 6 ljudi prišel domači tednik.
Vse je odvisno od ljudi, od dobrih stikov med občani in od primerno zastavljene besede, s katero priporočajo člani SZDL in vsi sodelavci lista domači tednik znancem, prijateljem, sosedom in sploh vsakomur.
Krški zgled vleče; v vsaki občini bi kazalo prizadevanja uprave Dolenjskega lista podpreti s takim in še drugačnim sodelovanjem. Korist bo vsestranska, od dobrega obveščanja pa je v naši družbi čedalje bolj odvisno tudi dobro upravljanje!
TONE GOŠNIK
Občini ne zmoreta udeležbe
Na kočevsko-ribniškem koncu pravijo, da tako prizadevnega zbiralca novih naročnikov za DOLENJSKI LIST, kot je naš Cveto Križ iz Kočevja, še ni bilo. Če ne bi bila zima in medvedje tako globoko v svojih brlogih, bi gotovo tudi med njimi kakšnega pridobil...
Razveseljiva je bila novica o sklepu upravnega odbora republiškega cestnega sklada,-ki je odobril 200 milijonov Sdin za modernizacijo ceste proti Radečam, manj razveseljiva pa je kasnejša ugotovitev, da obe sosednji občini ne moreta dobiti na posodo toliko denarja, kolikor ga morata sami priložiti za modernizacijo. Modernizacija tega odseka bi po kasnejših računih veljala 405 milijonov starih dinarjev. Sevmiška občana je zato zaprosila upravni odbor za večjo pomoč, saj bo s podražitvijo bencina ostalo več denarja za ceste. Namera je dobra, toda prav gotovo bo za ta denar več interesentov, kot jih bo znesek zmogel.
PISMA UREDNIŠTVU
KMETOVALCI -VINOGRADNIKI!
NA ZALOGI:
Najsodobnejše električne črpalke za črpanje različnih tekočin.
Izdelava iz brona in nerjavečega jekla — za črpanje:
— vina v kletarstvu
— čiste	vode iz	vodnjaka	»
— čiste	vode od	80 st. C	4
— slane	morske	vode	'
— sladkih tekočin
— lahko izhlapljivih tekočin
— tekočin, ki vsebujejo razne pline
— blagih kislin
— redkih tekočih olj
— nafte in njenih derivatov
— ostalih tekočih, ki niso lužnatega izvora
Po želji montiran na lesenem podstavku, s priključnim kablom in dodatnimi fitingi. Enofazni elektro motor: 220 V — 0,75 KW — 2880 O/min. — 0,8 Ks — Q 50 O/mm Demonstracije — po želji interesentoi v večjem številu
Cena: brez dodatnih delov 1,110 Ndin — 1,500 Ndin z lesenim podstavkom za kletarstvo, fitingi in priključnim kablom v dolžini
25 m.
Garancijska doba: 6 mesecev
LJUBLJANA Pod Trančo 2 tel. 23-881 do 84, inter. 6
Zahvala železničarjem
Tov. urednik!
Iskreno se zahvaljujem upravam železniških postaj Novo mesto, Trebnje in Mokronog, ki so pomagale, da sem dobil v nedeljo, 17. decembra, na postaji v Novem mestu aktovko, ki sem jo pozabil v vlaku št. 6732, ki i>o-zi iz Sevnice v Trebnje ob 8.30. Aktovko so našli še isti dan v Mokronogu.
STANKO SKOČIR
Loka pri Zidanem mostu
»GORJANCI«, je to odnos do potnikov?
Tov. urednik!
Pozno predpraznično popoldne je bilo. Trije potniki smo čakali na avtobus, vendar ga ni in ni bilo od nikoder. Mraz je začel pritiskati, da so nam otrpnile noge malone.
Skoraj obupani smo vendarle dočakali avtobus. Toda glej: šofer že ustavlja vozilo, na sprevodnikovo povelje pa pospeši hitrost in mi trije ostanemo na cesti s tolažbo, da gre naslednji avtobus naslednje jutro. Seveda smo se raje odločili za vlak, ki je odpeljal čez tri ure.
Tov. sprevodnik, prepričan sem, da avtobus ni bil tako poln, da ne bi mogel vzeti ie nas treh. Prepričan sem, da s takim odnosom do potnikov in turistov ne bomo povečevali turizma, pa tudi ne pridobivali potnikov za vožnjo z avtobusi.
Ta, za nas »prelepi« dogodek se je primeril v Sevnici pri mostu čez Savo. Avtobus je bil last podjetja Gorjanci iz Novega mesta.
Janez Pureber Sevnica Savska cesta 2
Avtobus zaradi občanov ali...?
Tovariš urednik!
Odkar so ukinili avtobus, ki je odhajal proti Zagrebu iz kovega mesta ob 7.10, so učen-
ci in nekateri učitelji osnovne šole Otočec močno prizadeti. Zdaj imajo namreč zvezo le s tistima avtobusoma, ki odhajata iz Novega mesta že ob 5.30 oz. ob 5.45! Ta dva pa seveda ne prihajata v poštev, ker sta prezgodnja!
Tako mora na primer učiteljica s Trške gore (in seveda tudi otrociJ vsak dan v šolo peš. Učiteljica pa, ki se vozi iz Novega mesta, lahko izstopi šele pri bencinski črpalki nad otoškim gradom, zato da gre potem lahko 20 minut spet nazaj proti Novemu mestu — do šole!
Slišal sem, da bi bilo avtobusno pod jetje Gorenjska Kranj pripravljeno laziti namesto po avtomobilski cesti po stari cesti, to se pra-
vi	mimo otoške šole, vendar zaradi drugih podjetij TEGA NE SME! Torej po geslu: če jaz nočem, naj tudi drugi tega ne smejo! Je res tako? če je, to gotovo ni prav, saj so avtobusi in njih lastniki tu zaradi občanov, ne pa narobe!
K. B.
T. ■' ceste: kdaj in kje?
(Nadaljevanje s L str.)
za drugo možnost: s 5 milijardami S din bi lahko na leto modernizirali v Sloveniji že 100 km makadamskih cest, nove avtomobilske ceste pa bi za isti denar lahko naredili kotnaj kake 4 km. Razen tega ima Slovenija še posebno pereč problem: prihodnje leto bi potrebovali za asfalt na sedanji avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb pribl. 100 milijonov S din.
Vsi so za hitre ceste in za pravo avtomobilsko cesto!
O Predsedniki 7 občinskih skupščin in predstavniki Cestnega podjetja so v razpravi poudarili, da je treba sedanjo cestno mrežo v Sloveniji razbremeniti mešanega prometa ter tako doseči večjo propustnost za glavni promet. Hkrati je treba misliti na hitre ceste in na gradnjo nove, modeme avtomobilske ceste, za slednjo pa je treba denar dobiti drugje, predvsem tudi izven Slovenije, 0 medtem ko moramo do-
tako veliko investicijo pa bi bilo treba iskati izven sedanjega	denarja	republiškega
cestnega sklada.	Delež, ki ga
dosega	promet	v Sloveniji,
bi se moral sorazmerno vlagati tudi v nove gradnje cest v naši republiki. Zahteve po doslednem uresničevanju tega načela bi morale biti glasnejše	v vsem	javnem živ-
ljenju in v skupščini, so med drugim poudarili predsedniki dolenjskih ObS.
Kaj se nam obeta in kaj bi radi?
Tovariš Gorenc je sporočil predsednikom občinskih skupščin, da so v programu republiškega cestnega sklada za 1968 naslednje modernizacije oz. cestna dela:
Radeče—Sevnica,
Črnomelj—Vinica,
bizeljska cesta,
most čez Kolpo v Metliki
in
obnova enega dela avtomo-b lske cest.* Ljubi ja la—Zagreb
Predsedniki občinskih skupščin so nato v daljši razpra-
vi	utemeljili, da bi iz dodat-
Soteska — Podturn — Toplice;
Senovo — Krško — Kostanjevica;
Kanižarica — Vinica (cel program) in
Mokronog — železniška postaja — Dob.
Do 1970 pa so predvidena dodatna dela, ki jih zdaj še ni v programu;
Gradac—Semič;
Krško—Brežice (levi breg Save);
Cerklje — Križaj — Novo mesto;
Brezina—Globoko in
Sevnica—Mokronog.
Predsedniki občinskih skupščin so hkrati ob vsakem predlogu posebej utemeljili potrebo in ekonomičnost posameznih obnovljenih odsekov cestne mreže, spomnili pa so tudi na nekatere republiške obljube in potrebo po pritegovanju lokalnih sredstev, za kar obstajajo vsi pogoji. Ce kje, potem so ljudje enotni predvsem v željah, da bi čimprej uredili cestno omrežje, saj zahtevajo to naraščanje življenjske ravni, vedno večji domači
Brez podpisa — dosledno v koš!
Zadnje čase smo dobili te raznih strani pisma, v katerih se nepodpisani posamezniki hudujejo nad raznimi nepravilnostmi v »vojih krajih. Verjetno je marsikaj v teh pisanih Uidi resničnega, toda dolgoletno načelo vseh uredništev velja tudi za nas: nepodpisana pisma ki dopisnice romajo v koš! Kdor nima boliko poguma, da bi se podpisal pod to, kar je napisal, mora pač račumatd s tem, da bo njegov izdelek končal pozimi v peči, poleti pa pri ODPADU.
Grdo in umazano pa je, da so med redkimi pisci anonimnih pisem, ki grajajo naše humane zbiralne akcije (zbirko za mlada invalida, zbirko za »dolenjske trojčke« itd.) tudi ljudje, kjer sta zaposlena mož in žena in nimata otrok, pa seveda za to ali ono zbirko nista primaknila niti dinarja! Za prazne »nasvete« in hudobijo srca takih posameznikov je koš v našem listu vedno dor/olj globok, naj lepši odgovor takim puhloglavcem pa je zbirka, ki lepo napreduje in katere se z nami vred veselijo tisoči in desettiosči poštenih ljudi, ki niso pozabili na sfcrbi sočloveka!
UREDNIŠTVO
DOLENJSKEGA LISTA
Hvala lepa, »požrtvovalni« šofer!
Tov. urednik!
12.	decembra sem v družbi petih potnikov čakala avtobus pri hotelu Kandija. Pred-tem sem nepretrgoma delala od 6.—18. ure in zato komaj čakala, da me bo avtobus, ki vozi iz Ljubljane v Vinico in odhaja iz Novega mesta ob 18. uri, odpeljal domov. Prispel je z 20-minut-no zamudo in se ustavil na postajališču, vendar ni nihče odprl vrat avtobusa. To smo poskušali potniki sami, a brez uspeha. Spraševali smo se, kje je sprevodnik, trkali na sprednja in zadnja vrata, na kar se je dingnil izza krmila avtobusa šofer, odprl okno in porogljivo vprašal, kaj bi radi. Usedel se je nazaj in pognal vozilo, čeravno ni na tej postaji izstopil ali vstopil noben potnik. Dobro smo videli, da je bilo na avtobusu prostora še za najmanj šest potnikov, ki smo razočarani ostali ponoči v mrazu in snegu. V imenu potnikov se zahvaljujem »vljudnemu in požrtvovalnemu« šoferju, ki vozi na tej progi.
Dragica Miklavc, D. Težka voda 25
0 datna sredstva na račun % dražjega bencina namen-% sko vračati samo za obno-% vo in vzdrževanje cest. % Makadamske in druge se-0 danje ceste propadajo, % ker je za vzdrževanje na % voljo premalo denarja. Vsi 0 so kritizirali, ker se na-0 mensko zbrana sredstva 0 tako rada nenamensko 0 uporabljamo za druge po-0 trebe.
Pri nas: skrb za makadamske ceste, drugod: obnova že asfaltiranih cest
Dolenjska in Posavje zaostajata za drugimi slovenskimi pokrajinami predvsem
v	kvaliteti cestnih del. Medtem ko pri nas vlagamo vsa razpoložljiva sredstva še kar naprej v modernizacijo makadamskih cest, obnavljajo drugje po Sloveniji že asfaltirane ceste. Razumljivo je, da bi povsod radi bili prvi na vrsti, vsega hkrati pa vendarle ni mogoče urediti. Predsedniki občinskih skupščin so opozorili, da so ceste III. reda povsod na našem področju zelo slabe, marsikje pa odkrivajo že svoja »osnovna rebra«. Za novo slovensko cestno magistralo vsi vemo, da je potrebna; potrebna sredstva za
dela:
dograditev ceste Sevnica— Impcljca—Krško; nadvoz v Metliki;
Dobrava—Šentjernej;
Obvestilo naročnikom v Kočevju
Pretekli četrtek je več naročnikov v Kočevju in v kočevski občini prejelo prvo (posavskoJ izdajo našega lista. Ker so v tiskarni DELO v Ljubljani žal natisnili premalo izvodov druge izdaje, je odprema lista brez obvestila naše uprave nekaterim naročnikom v kočevski občini poslala prvo izdajo. Za pomanjkljivo delo v tiskar-•zi smo izvedeli šele zadnji ponedeljek, ko napake ni bilo več mogoče popraviti.
Vse prizadete naročnike vljudno prosimo za razumevanje položaja, saj je do neljubega spodrsljaja prišlo brez vsake krivde uprave in uredništva našega lista. Tiskarno smo opozorili, kakšno škodo povzroča s takim nerednim poslovanjem ugledu Dolenjskega lista, saj so nekateri stari naročniki v Kočevju v ogorčenosti medtem naš tednik že odpovedali!
| Pošto v Kočevju, ki ne dostavi vedno vseh izvodov našega Usta že v četrtek, pa javno prosimo, da svoj odnos do naših naročnikov uredi tako, kot to dela pri vseh drugih časnikih in časopisih.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
O merilih za zaposlovanje
Danes ob 8.30 se bo v Novem mestu sestala skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje. Razpravljala bo o merilih in postopkih pri zaposlovanju ter o spremembah pri varstvu brezposelnih delavcev. V prihodnje bosta pri zaposlovanju veljali predvsem dve merili: strokovnost in socialno stanje. Beseda bo tudi o delu zavoda pri poklicnem usmerjanju mladine. Skupščina bo sprejemala tudi začasen delovni načrt ki začasen denarni načrt za leto 1968. Zdaj namreč še ni znano, kolikšna bo prispevna stopnja v letu 1968.
nih sredstev razširili prvotni kot tuji promet, pa tudi po-načrt še na naslednja nujna trebe kulturnega življenja.
Modernizacijo cestnega omrežja v pokrajini je zategadelj treba vsekakor pospešiti in podpirati z vsemi močmi.
Tg.
MALI OGLAS,
id ga objavite v Dolenjskem listu - zanesljiv aspeh1 Pre »ere ga 130 tlsoć gospodin), vdovcev. Kmetovalcev dijakov, uslužbenk id vojakov doma U) po svetul - Poskusitel
»S SNE2NO NADLEGO V RINŽO!« Sneg je te dni precejšnja prometna ovira še v mnogih naših krajih, kjer nimajo dovolj mehanizacije. V Kočevju so se kupov ob cesti pravočasno lotili in glavne ulice so že skoraj čiste! (Foto: Peter Šobar ml. — druga nagrada za »Fotografijo tedna«, ORVVO NP 20, stopetindvajsetinka, zaslonka 4)
PRED NOVIM LETOM ŠE ENA RIBNIŠKA
Kaj sta doživela oče Matevž
Matij ec v mestu
Matevžu so krstili sina za Matij ca in je Matijec lepo ime, ne dosti manj postavno kakor Matevž, in jo bil Matevž zadovoljen 7. imenom in sinom tudi. In ko je bil Matijec toli ko dorasel, da je z očmi segal čez mizo, ga je vzel oče s sabo v majsfcu, da se fantu razbistri glava.
Premerila sta maj sto od dolenjega konca do gorenjega, potrdila sta cerkev, obrekla, da nimajo pri hišah nič gnoja, in potem je povedal mali Matijec svojo sodbo, da se mu vidi maj sto sila lačen kraj.
»Lahku je lačnu,« je rekel oče Matevž, »ko najsi kruota od davi nič jajlu. čakaj, greva južinat. Vajš, ljlibi moj lajpi sin, v maj-stu je vse drugače kakor doma; odprte drži oči in nepni ušesa, de se kaj ne-učlš, de boš vajdel in znal, ko boš ruobo onegavil po svajtu!
— Lej in poglej, zlata sklajdica se guglje na palčki nad diirmi! Vajš, sklajdica pomajni gostilno, notri bova južinala, sevaj de za denar, in pa nemško besedo moraš znati, hinderhonder tajč pohrustan, drugače ti ne postrežejo. Le za mano j sto-
in sin
pi, poslušaj in klobuk vzemi v roke!«
Vstopila sta skoz duri, ki je nad njima bingljala zlata skledica. Taka skledica je že od nekdaj oz-
Odlomek iz »Stihe robe«, ki jo je 1920 uredil Fran Milčinski, ilustriral pa Hinko Smrekar.
nanjala, da se ondukaj brije, češe in striže; tudi kri so puščali njega dni v takih brivnicah in rvali zobe. Ali lončar Matevž tega ni vedel, pa mu ni zameriti — nihče ne ve vsega. Snela sta torej vsak svoj klobuk in vstopila, da si okrepčata lačno telo.
Notri sta bila dva moška, gosposki oblečena, starejši in mlajši, zgovorno sta se klanjala, hider in honder.
Matevž je dejal: »Ljubi moj lajpi sin, tiikaj si jemlji zglede, kakšne vladajo svajt manire!« — pa že sta ga prijazna dva gospoda posadila v široki stol, migala sta mu in kimala, eden z desne, dru-
gi z leve, in ga izpraševala hinder in honder.
Matevž je bil izkušen po svetu in ni bil v zadregi za odgovor: pokazal je na usta, da bi rad kaj za pod zob zase in za lepega svojega sina. Pa so se čuda hitro sukali v tej gostilni. Komaj je Matevž pokazal, kaj bi rad, že ga je držal mlajši gospod za glavo, že mu je segel starejši s kleščami po zob in škrip in rsk — izdrl mu ga je.
Take j užine ni pričakoval Matevž, — še mu je bila ljubša ona v graščinski kehi. Nak, kar sit je
bil, in je hitel in vstal, da mu ne bi stregii še naprej. Ozrl se je po sinu. Tega pa je zgrabil strah, da pridejo zdajle s kleščami še čezenj, zatulil je kakor zver in se v diru pognal iz čudne gostilne, kjer pitajo ljudi s kleščami namesto z žlico.
»Kruota je mladu, zgubilo se mi bo po majstu,« se je zbal oče Matevž in jo je ubrisal za sinom, niti ni utegnil vprašati, koliko znaša račun, in sta bežala, da sta se dobila šele zunaj maj sta na mostu.
’ 'V:	‘	i:>
-
'/m* I
Z 4 |;
-	**	ijj
Na mostu sta se oddu-škala.
Matevža je bolela čeljust, nabasal in nažgal si je pipo, da si prežene bo-
31 is Si o ljubezni
VOLTAIRE:
Ljubezen je izmed vseh strasti najmočnejša, kajti ona napada istočasno glavo, srce in telo.
ZOLA:
Ljubezen je čudež življenja, opojen vonj, ki slajša grenkobo motečih dni.
A. DE MUSSET?
O brezumneži, ki mislite, da ste možje in si upate modrovati o ljubezni! Ste jo li videli, da morate o njej govoriti? Ne, čutili ste jo. Izmenjali ste pogled z neznanim bitjem, ki je šlo mimo vas. in kar naenkrat se je sprostilo v vas nekaj neznanega, nekaj, kar nima imena.
SAND:
Ljubezen je sreča, ki jo dajemu drug drugemu.
'j'
MM
>- 'Su
v >;*< ' >?&■..;;	#a;
:.............................................
.-|V;
lečine. »Vajš, ljubi moj lajpi sin,« je dejal, »nemška besajda čiidno pedja: če ukažeš južino, ti iade-ro zob, če pa rečeš, da tl izdero zob, ti postrežejo z južino. Tu si zerpomni fant, ti pride še k pridu, ko boš z ruobo hodil po svajtu! — Glej ribice, ka-ku se igrajo!«
»Oče,« je svaril Matijec, »pipa vam bo padla v vodo.«
»Ne bo,« je rekel Matevž. Pa ko je zinil besedo, res mu je pipa smuknila iz-med zob in pljusnila v vodo.
Popraskal se je po glavi in žalosten pljunek poslal za vajeno pipo.
šla sta molče naprej. Pa ko sta bila za streljaj od mosta, je vprašal oče Matevž sina Matijca: »Ljubi moj sin, po pravici mi povej, kaku si vajdel, de mi bo pipa padla v vodo! Pozna se ti, de si bilu v majstu: v majstu se glar va bistri.«
Tako ju je pripeljala pot spat v kraje, kjer so ljudje odzdravljali po domače.
Na hišici je bil naslikan vinski grozd, tja noter sta jo mahnila. Oče je naročil, gospodinja se je zasukala, kmalu je prinesla vsakemu par v mehko kuhanih jajc. »Oče, slišite,« je rekel sin, »v temle jajcu je pa pišče.«
»Kruota, tiho bodi!« ga je zavrnil oče. »če sli&i gospodinja, brž zera j ta ne-mc-stu jajca celega piščanca.«
Drugega se jima to pot ni primerilo posebnega, da bi bilo vredno spomina.
To je samo kakor neko posojilo; saj tudi država jemlje tako na posodo od svojih državljanov, kadar je sila; kadar si opomoreš, kdo ti pa brani povrniti zopet sčasom, kar si vzel za posodo, ako bi te pekla vest. Bodi torej pameten, Sodnik, in ne odganjaj sreče, ki se ti ponuja, morebiti zdaj zadnjikrat.«
Mirno je poslušal Sodnik te krive nauke; pač bi bil lahko mnogokaj na to odgovoril izkušnjavcu; vendar je bil v takem stanju, da se mu ni vse, kar je slišal, zdelo tako ničevo, kakor je bilo v resnici. Ogibajoč se pravega vprašanja, začne ga strašiti:
»Ali si pa prav premislil, Ndsan, kaj delaš, da meni take stvari pripoveduješ? Ali ne veš, da te imam zdaj v svoji pesti?«
»Sodnik, izdajalec, ovaduh? Ne, dobro vem, kaj delam. Lahko bi ti bil dejal, da mi daj roko in besedo, da ostane med nama, kar ti bom povedal; pri tebi tega ni treba; predobro te poznam, četudi se nam ne pridružiš, vem, da se nam tebe ni treba bati. človek mora vedeti, s kom govori; mož ostane mož, naj se mu še tako hudo godi Torej, Sddnik, nič pomisleka, odloči se, udari mi v roko kakor mož možu, in tvoje stiske je konec.«
»Ne, Nosan, tu ni treba nič pomisleka. Slabo se mi godi res, kaj bi tajil, saj tebi tako ne morem, ko bi hotel. Siromak sem, berač, a do zdaj še pošten, če ne morem drugega, pošteno ime hočem zapustiti svojim otrokom, da se jim ne bo treba sramovati svojega očeta še po moji smrti, če mi ne veš drugega sveta, pusti me in.hodi z bogom!«
»To je torej tvoja zadnja beseda?«
»Kakor sem rekel.«
»Kakor te je volja. Komur ni svetovati, njemu ni pomagati. Drugih imam dovolj na izbiro, ki z veseljem sp rej mo mojo ponudbo. Saj ni, da bi moral ravno ti biti.« Vendar čez nekaj časa se premisli:
»Ne, Sodnik, tako te ne morem pustiti. Veš, mnogo dobrega sem pri tebi užil, ko se ti je še dobro godilo. Nehvaležen bi bil, ko bi šel drugam. Premi-
sli se, bodi naš. ne boš se kesal. Kaj boš s svojo poštenostjo? Beračit pojdeš lahko z njo in tvoji otroci. Ali ni dolžnost očetu storiti za svoje otroke, kar more? Bojiš se, da bi nas zalezli? Nič se ni bati; mi smo previdni in vemo, kaj delamo; moja koža je meni tako ljuba kakor tebi tvoja. Poskusi samo, videl boš, kako je to lahko in brez nevarnosti, samo jezik za zobmi! Nekaj srčnosti seveda je treba. Ali pomisli, da ti ni druge pomoči. Nekdaj so možje v takem stanju, v kakršnem si zdaj ti, o polnoči v ris hodili, hudiča klicali in mu svojo dušo zapisovali. Dandanašnji ni več taka navada. Hudič se zdaj ne da več priklicati, menda ima že toliko duš v peklu, da se za nobeno več ne zmeni. — Tiho, nekdo prihaja! Premisli to stvar čez noč; jutri pridem zopet o tem času na to mesto. Bodi pameten, Sddnik. Srečno!«
Nato izgine kakor senca. Sddnik je mirno obsedel na svojem mestu. Ni mu dejal, da-naj pride ne da naj ne pride.
XVI.
Bilo je zvečer. Okoli velike mize pri Korenu je sedela kmečka druščina. Možje so se menili kakor po navadi o slabih časih, potoževali si svoje težave in nadloge in pili dobro Korenovo kapljico za tolažbo. Nazadnje se govorica obme na posebne dogodke med njimi.
»Saj pravim,« oglasi se suh možiček v kotu, »mačko vrzi kakor hočeš, vselej ti pade na noge. Tega Sddnika ni ugonobiti. Kdaj smo že mislili, da mu je vrat zadrgnilo, vendar še diha in prav krepko diha. Nas pa da le kaj dregne, pa že ležimo na tleh, da se ne ganemo več. Kaj menite, možje, kako si je zdaj zopet opomogel? Jaz pravim, v loteriji je zadel kako veliko temo. Srečo ima ta človek, da nič takega. Moja stara stavi in stavi, pa še ambe ni nikoh zadela.«
»Ti in tvoja večna loterija!« zavrne ga mož z zavihanimi rokavi ter krepko pljune pod mizo. »Brezar mu je pomagal, nič drugega. Kako da ne? Njegovo hčer ima rad in petičen je tudi, zakaj bi ne pomagal možu, ki bo danes ali jutri njegov tast!«
»Ta je bosa!« oglasi se rjavolas, pegast mož, ki je sedel predgovorniku nasproti: »Ko bi imel Brezar toliko stotakov, kolikor ima desetakov, potem bi se govorilo. Kaj veš ti, koliko ima Sodnik dolga! Vse vkup, kar imamo mi, ki tukaj sedimo, ni toliko vredno! In ko bi mu tudi Brezar mogel in hotel dati, kolikor potrebuje, da izgazi, potlej se še le vpraša, ali bi hotel Sddnik pomoči od Brezarja. Saj menda veš, kako ga sovraži in zaničuje. Ti ne poznaš Sodnika, ako meniš, da bi se kdaj pred Brezarjem tako ponižal. Ali ni bolj pametno misliti, da se je sin Matija usmilil svojega očeta? Dobro se mu godi, kakor govore, tam na Nemškem ali kje je. Bogati trgovec, pri katerem je bil v službi, vzel ga je za tovariša; edino hčer ima in Matija bo njegov zet.«
»Tudi takisto ne bo, kakor ti praviš, Martin,« seže mu v besedo zaripljen možak, ki je do zdaj, brado s komolci podpirajoč, mirno poslušal to modrovanje. »Vi možje, vsi nič ne veste. Mene poslušajte in potem mir besedi! Meni je pravil Mejačev Jurij, ki ga je sam slišal, in on bo menda vendar vedel, odkod ima denar. Dobil je pravdo s tistimi možmi, ki so pri nas tovarno zidali. Vsega res ni dobil, kar so mu dolžni, a vendar toliko, da se more zopet gibati; ali upa sčasom še več. Tako, zdaj veste!«
r*
Franček Saje:	LLi
ODMEVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Zavoljo vsega tega je razburjenje v Brežicah raslo »od minute do minute bi to tem bolj, ker nismo od nikogar mogli dobita zadostnega števila orožnikov z drugih postaj«. Zlasti so se bali boljševiškega napada iz oikolice Dobove, kjer je že nekaj tednov trajal širok upor.
»Iz Cerkelj je drvelo proti Brežicam kakih 150 boljševi-kov . . .«
Proti večeru je brežiški okrajni glavar poslal vojaškemu poveljstvu v Zagreb brzojavno prošnjo za pomoč, deželni vladi v Ljubljani pa je brzojavil:
»Na kranjski strani so se pojavili včeraj boljševiki, obstoječi večinoma iz vojnih obvezancev Drveli so, kakih 150 mož, od Kostanjevice čez Cerklje proti Brežicam. Med potjo so orožništvo razorožili in bili že 2 km pred Brežicami v Krški vasi. Ker orožniška moč samo en mož, smo organizirali na mostu civilno stražo. Istočasno smo brzojavili v Zagreb za vojaško pomoč. Iz Krške vasi so se obrnili stran čez Skopice proti Krškemu in so Brežice sedaj izven nevarnosti.«
Deželna vlada je že nekaj prej zvedela za upor na Krškem polju, ker ji je štab dravske divizije poslal naslednjo brzojavko:
»Bodjševiške tolpe, močne kakih 200 mož, so prestrigle na kakih petih mestih južno Krškega telegrafski spoj z Zagre-bom. Prosimo za intervencijo orožnišbva in vojaška oblast bo dala nekaj vojaštva na razpolago.«
Stab IV. armijske oblasti v Zagrebu pa je 3. junija 1919 brzojavno poročal vrhovni komandi:
»V Brežicah, Krškem (Gurkfeld) na ozemlju dravske divizijske oblasti so nastali nemiri. Uporniki so presekali telefon sko zvezo Ljubljana — Zagreb.
Komandantu savske divizije smo ukaza li, da pošlje dve četi, komandantu dravske divizije pa, da pošlje četo s strojnicami.«
Oboroženi uporniki, ki so že ves dan križarili po Krškem polju, so se kasno popoldne spopadli z orožniško intervencijo, ki so jo proti njim poslali iz Krškega. Med vasema Vihre in Mrtvice jih je v zasedi pričakalo šest orožnikov pod poveljstvom orožniškega poročnika Lavriča. Po krajšem spopadu so se orožniki umaknili, ker so se bali, da jih bodo puntarji obkolili.
Uporni kmetje so po tem spopadu za vili na Gorico in vso noč brezskrbno sla vili svoj zmagovit pohod.
Medtem pa sta vojaško in orožniško poveljstvo izdelala načrt za zadušitev ne varnega uporniškega gibanja, ki je zajelo južne predele krškega in brežiškega okraja od Kostanjevice do Dobove.
Orožniški kapetan Josip Mlakar je dobi) že 2. junija zvečer nalog, naj sestavi kombinirani oddelek in mu poveljuje V Celju je takoj vzel 12 orožnikov in dobil 21 vojakov celjske posadke, iz Ljubljane pa so mu v Zidani most poslali 3 oficirje in 89 mož s štirimi strojnicami, še zvečer se je ta oddelek, ki je štel 125 mož, z vlakom odpeljal proti Krškemu, da energično na stopi proti »javljenim boljševiškim tolpam«.
Protinapad bataljona srbskih vojakov in domačih orožnikov
Polovico tega oddelka je v zgodnjih jutranjih urah 3. junija izstopilo v Krškem Tam so se tej enoti pridružili domači orožniki, nakar so vojaki in orožniki v treh kolonah po 24 mož krenili proti Kostanjevici in Brežicam.
Z drugo polovico svojega oddelka se je kapetan Mlakar odpeljal v Brežice, kjer je že našel dve četi iz Zagreba, ki sta šteli 240 mož in imeli šest strojnic. Tudi ti četi je kapetan Mlakar razporedil v več kolon za splošno čiščenje Krškega polja in sosednjih krajev. Da ne bi nihče ubežal, so se v druge kraje z vozovi odpeljale patrulje. Tako so sklenili obroč okrog uporniškega ozemlja.
' Kolone in patrulje so dobile povelje, naj aretirajo vse zasačene vojne obveznike in po hišah iščejo orožje in strelivo.
Po uporniških krajih se je naglo razvedelo o prihodu vojske in orožnikov. Zato so kljub obkolitvi Krškega polja do večera
3.	junija uspeli aretirati le okoli 20 obveznikov in najti 28 pušk.
V očiščevalnih akcijah 4. in 5. Junija so v krškem okraju zajeli še 18 obveznikov, v okolici Dobove v brežiškem okraju pa 12.
V prvih treh dneh je bataljon srbske vojske s pomočjo domačih orožnikov areti-
L
ral le 48 vojaških beguncev in zaplenil kakih 50 pušk.
V brežiškem okraju so očiščevanje nadaljevali tudi 6. in 7. junija, ker se je večina vojnih ubežnikov še skrivala po gozdovih, nekateri pa so se zatekli na Hrvaško.
Zaradi slabega uspeha očiščevalne akcije je kapetan Mlakar 6. junija predlagal vojaškemu poveljstvu, naj ostane srbska posadka po 30 mož z dvema strojnicama vsaj še tri tedne v Kostanjevici in Brežicah. »Ako bode to neodzvance podpirajoče ljudstvo in ne odzvanci ■videli, bodo svojo slabost kmalu spoznali ter se sami odzvali.«
»Upornemu ljudstvu se bode resnost državne oblasti pokazala!«
Tudi v krškem okraju so nameravali ponoviti očiščevanje in še posebej tam iskati orožje. »Perlustracdja Krške doline se bode še enkrat 7. 6. izvršila intenzivno, da se bode upornemu ljudstvu resnost državne oblasti pokazala.«
V Kostanjevico je 5. junija prišel tudi poverjenik za notranje zadeve Golia, ki je na kraju samem raziskoval uporniško gibanje. Dognal je, »da se je sicer v krškem političnem okraju pojavilo med vojnimi obvezanci gibanje boljševiškega značaja, pa ne v toliki meri, kakor se splošno govori«.
Nadalje je Golia spoznal, da je orožni štva premalo. »Sploh se pa opaža pri orož-ništvu nekaka pasivna rezistenca, mogoče ker čuti, da je preslabo. Kazalo bi orožništvo polagoma zamenjati in znatno pomnožiti. Podpreti bi ga bilo z močnejšimi oddelki srbskega vojaštva, ki naj bi imelo svojo garnizijo v Brežicah.«
Golia je menil, da je na čelu uporniškega gibanja stalo pet kmečkih fantov. »Eden od teh — Jerele — je bil pred kratkim aretiran in izročen sodišču. Isto tako je bil pred kratkim aretiran neki vojak Lon-go, ki je pobegnil s koroške fronte in pre-strigel opetovano brzojavne žice.«
Orožniško poveljstvo v Ljubljani je 14. junija sporočilo poverjeništvu za notranje zadeve, da je sodišče že 8. junija spustilo Justina Longa iz Velikega Podloga, ki je bil glavni povzročitelj vseh nemirov, in dodalo: »Na ta način je orožništvo brez vsake moči in ves veliki trud je bil zaman.«
Tudi komanda dravske devizi j ske obla sti je bila nezadovoljna, ker je sodišče spustilo Longa.
Okrajno sodišče v Krškem je na zahtevo poverjeništva za notranje zadeve pojasnilo, da je bil Longo 16. junija ponovno aretiran in je prišel pred okrožno sodišče v Novem mestu.
Dogodki na Krškem polju so zaskrbeli tudi notranjega ministra Pribičeviča, ki je deželni vladi brzojavno naročil, naj sporoči, kaj je ukrenila, da ne bo več prišlo do takih napadov na orožnike, in kaj je s krivci.
Notranji minister je ostal brez odgovora, ker se je deželna vlada v Ljubljani morala ubadati s številnimi novimi skrbmi, ki jih ji je prinašalo naraščajoče revolucionarno delavsko gibanje ...
V Beli krajini se je začelo na Semiču
Tudi Belo krajino so po prevratu razgibale revolucionarne ideje. Prvo uporniško žarišče je postal semiški konec, kjer je uporno ljudstvo že prve dni novembra
1918	odstavilo župana, nato razbijalo klerikalne in liberalne shode ter bilo v ostrem sporu s tamkajšnjimi žandarji, ki so le z majhnim uspehom uveljavljali odredbe meščanske oblasti.
Zaradi glasov o širjenju boljševizma je prihitel v Belo krajino poseben odposlanec deželne vlade, da bi se na kraju samem prepričal, če je nevarnost velika. Ker ni prisluhnil ljudskemu razpoloženju, temveč se je zadovoljil s pomirjevalnimi izjavami nekaterih črnomaljskih in metliških meščanov, je 3. januarja hitel poročati iz Metlike, da ni nevarnosti pred boljševizmom, ker se širokoustijo samo posamezniki.
Semiški orožniki, ki so imeli stalen stik z ljudmi, pa so menili drugače. Tako je stražmojster Anton Kobal 17. aprila iz Semiča zaupno pisal svojemu sorodniku, viniškemu županu Konigu, kako hudi časi so. Ker je bil »vesten služabnik« stare Avstrije, ima zdaj »težko stališče«.
Orožnik Kobal: »Bodem službo kmalu pustil...«
Zlasti je orožnika Kobala skrbelo, ker se »boljševizem precej širi, načrti se delajo sedaj še samo tajno ... Vojna nas je jako daleč prinesla, tako da človek (tj. orožnik, opomba F. S.) še po dnevu m varen. Ako se ne bode kmalu na bolje obrnilo, bodem službo kmalu pustil in se kam drugam preselil.«
Hkrati je orožniški stražmojster Kobal opozoril župnika na Vinici, da viniški boljševiki »mislijo g. šterka in tudi Vas napasti, in sicer v kratkem, najbrž na velikonočni ponedeljek To mi je povedal orožnik, kateri je bil nekaj časa na Vinica in je prišel včeraj zopet semkaj.«
Orožništvo je torej že kak teden pred uporom na Vinici izsledilo, da revolucionarno ljudstvo pripravlja neko uporniško akcijo, in celo predvidevalo točen dan.
Kako je bilo v resnici z »buno« na Vinici?
O »buni« na Vinici, kot so jo tedaj ljudje imenovali, je bilo že veliko napisanega. Vsi opisi pa so bolj ali manj navzkriž z zgodovinskimi dejstvi, ki jih je možno izluščiti po kritičnem pretresu bogatega arhivskega gradiva, ki je že dolgo časa znano in dostopno za preučevanje. Ker se opisi naslanjajo na obledele spomine nekaterih udeležencev in njihovo kasnejšo povezavo ter razlago posameznih dogodkov, ko je viniški upor prehajal že v legendo, so dosedanja pisci opisovali predvsem legendo o »viniški republiki«.
Zato je že skrajni čas, da ugotovimo osnovna zgodovinska dejstva, ki prav nič ne zmanjšujejo veličine viniških dogodkov, temveč jim s svojo tehtnostjo dajejo pravo zgodovinsko mesto, ki je še pomembnejše, kot jim ga je možno prisoditi po dosedanjih opisih. Prav zaradi te pomembnosti je viniški upor že kmalu prišel v legendo.
Ob prevratu je nadučitelj Franc Lovšin, liberalni prvak na Vinici, na poziv v časopisju ustanovil krajevni narodni svet. V ta namen je po vsej občini razposlal pozive, naj se ljudje L.jiovembra 1918 zbero na Vinici.
V	vlogi, ki jo je občina Vinica s podpisi več odbornikov 6. maja 1919 poslala preiskovalnemu sodniku, so podrobno opisani dogodki 1. novembra. Ko so se ljudje na Lovšinov poziv zbrali v županovi hiši, je začel Lovšin »govor na svobodo in republiko« in postavil sebe, Jurija Ster-ka in Pera Maliča »za občinske prvake, na kar mu ni nobeden ugovarjal«. Pojasniti je treba, da jih je pravzaprav predlagal za funkcionarje krajevnega narodnega sveta. Zatem vloga nadaljuje:
»Mi vsi prisegamo na svobodo in republiko ...«
»Potem je pričel Franc Lovšin govor, kako nas je zatirala Nemčija in Avstrija... Možje in fantje, od današnjega dneva vas več nikdar ne smejo siliti ali gnati k vojakom, kateri bojo šli sami radi za dobro plačo .. Od danes več ne bojo nikdar žandarji, ampak policija.
Potem je g. Lovšin vprašal, kateri je na j starejši mož med nami. Oglasil se je sivostari mož, do 80 let star. Tega je postavil g. Lovšin za prezidenta in ga je postavil za sredo mize in g. Lovšin je zapovedal prinesti 2 sveči in svečnika in božje razpelo.
Po svojem dolgem govoru, ki je govoril na svobodo ali republiko, da več ne bomo imeli nikdar ne cesarja ne kralja, ampak zdaj bo svoboda, kakor je v Ameriki, Angliji in Franciji. Nato je zapovedal g. Lovšin vsem dvigniti desno roko in 3 prste kvišku in smo morali izgovarjati besede na svobodo ali republiko za g. Lovšinom. Kakor bo on govoril, tako moramo tudi mi vsi za njim. Ko so bile sveče prižgane, smo prisegli vsi.
Mi vsi prisegamo na svobodo in republiko vpričo živega Boga tako resnično in tako nam Bog pomagaj.
Priseglo jih je gotovo blizu 500 oseb. Ko smo prisegli, je vzel g. Lovšin barjak sam v svoje roke in ga je nesel sam osebno okoli cele Vinice. Kot eden smo vikali: živijo svoboda, da živijo republika, živijo Wilson. živijo Amerika.
Ko smo prišH do žandarmerijske postaje, so rekla novi prvaki občine, da morajo takoj tablo sneti z žendarmarijske postaje. Med tem so dali nebrojne strele.
Od tistega dneva je vse ljudstvo kranjsko in hrvaško pobunjeno. Se drži slavne prisege...«
Te navedbe potrjujejo tudi uporniki Ivan Kobe, Peter Balkovec iz Zilj in Peter Balkovec iz Krnice, Peter 2ugelj in Jožef Juršinič v svojem pismenem zagovoru, ki so ga sestavili 7. februarja 1920. Tudi besedilo prisege so navajali po smislu enako:
»Mi prisegamo na svobodo in republiko vpričo živega Boga tako resnično, kakor nam Bog pomagaj.«
Vsi so bili prepričani, da je Lovšin tedaj tako delal »po višjih navodilih«.
»Ljudstvo je bilo republikanskega mišljenja...«
Pismeni zagovor podčrtava, da je bilo »od tega časa naprej ljudstvo republikanskega mišljenja in prepričano, da mora držati storjeno prisego, kajti prisega je sveta stvar«. Niti Lovšin ali kdo drug jih ni kasneje odvezal od te prisege ali jim pojasnil, da je neveljavna.
Ta zagovor, ki je nastal skoraj leto in pol po dogodku 1. novembra, prvič omenja njegovo kasnejšo ljudsko razlago. Tako navaja, da je Lovšin pozval najstarejšega v občini »in ga napravil za predsednika naše krajevne republike, češ to bo naš predsednik, naš Wilson«.
V	številnih drugih poročilih in zaslišanjih iz prve polovice leta 1919 še nihče ne omenja take razlage volitev v krajevni narodni svet. Zato je ideja o »krajevni republiki« ali »viniški republiki« kasnejšega izvora. Nastala je več mesecev po viniški »buni« 21. aprila 1919.
Viniški krajevni odbor narodnega sveta je takoj po izvolitvi in manifestaciji po trgu poslal Narodnemu svetu v Ljubljano naslednji dopis:
»Podpisani »Krajevni odbor« naznanja »Narodnemu svetu«, da se je dne 1. 11.
1919	sledeče sestavil:
France Mihelič, župan, Vinica 35; Franjo Lovšin, nadučitelj, Vinica 5, predsednik, Pero Malič, Vinica 26, tajnik, Jurij šterk, Vinica 2, blagajnik.
Odborniki: Jože Balkovec, Preloka 21, France Cvetaš, Zilje 42, Mate Gasparič, Nova lipa 1, Jože Juršinič, Perudina 7, Niko Vitkovič, Podklanec 23, Jure Benetič, Vinica 63.
Krajevni odbor prosi, da se ta krajevni odbor za občino Vinica, Bela krajina blagohotno potrdi.
Vinica, dne 1. 11. 1918.
Franc Mihelič, župan. 2ig: Občina Vinica na Kranjskem
Franjo Lovšin predsednik, Pero Malič tajnik. Jure šterk blagajnik.«
Kasneje je Lovšin pred sodiščem izjavil, da se je 1. novembra v županovi hiši zbralo 50 do 60 ljudi. Lovšin jam je razložil, da smo sedaj v svobodni državi, »kaj bodo imeli, ali republiko ali monarhijo, še ni gotovo in jim je rekel: živela jugoslovanska država in ji ostanimo zvesti«. Nato je pozval: »Najstarejši naj nas zapriseže.« Prisegli so, da «... ostanimo zvesti svobodni jugoslovanski državi«.
Lovšin in sploh liberalci so bili tedaj že vneti monarhisti. Zato je v pričevanju zamolčal svoje navdušenje za republiko 1. novembra 1918, ki se je v strahu pred revolucionarnim gibanjem hitro ohladilo.
Nezaupanje do veljakov po proglasitvi kraljevine
Med ljudstvom pa se je širilo in krepilo republikansko razpoloženje. Ker se s proglasitvijo kraljevine republikanske in druge napovedi viniških veljakov niso uresničile, so ljudje postali nezaupni do njih. Proti Josipu šterku so začeli vlagati razne ovadbe zaradi nepravilnega vodstva aprovizacije. Fantje niso hoteli hoditi k vojakom, otrok pa niso puščali v šolo.
Uporniško gibanje v viniški občini je bilo odmev oktobrske revolucije, hkrati pa se je razvijalo pod vplivom spontanega revolucionarnega kmečkega gibanja na Hrvaškem, ki ga je začel organizirati Radič v Hrvatsko republikansko seljačko stranko.
Med povratniki iz ruskega ujetništva, čeprav jih je bilo več, sem v arhivih zasledil le izjavo Jurija žagarja, kovača iz Vinice, ki se je januarja 1919 vrnil iz Sovjetske Rusije. Čeprav je kasneje kot priča pred sodiščem rekel, da doma »ni imel časa niti volje se zanimati za politične stvari«, je znancem in prijateljem gotovo pripovedoval o boljševiški revoluciji.
J
PREDKONGRESNO POSVETOVANJE O KULTURI
Kaj imamo in kaj hočemo?
Množičnost, kvaliteta, kader in sredstva — osnovne zahteve v predkongresnem času — Zanimiva spodbuda v Spodnjem Posavju
S pokrajinskimi posveti o kulturi so se v Sloveniji začele priprave na republiški kongres ZKPO. Tak posvet je bil 14. decembra tudi v Novem mestu, vodila pa sta ga tajnik republiške zveze ZKPO Martin Zakonjšek in predstavnica zveze delavskih univerz Tilka Blaha.
Predstavniki ZKPO, SZDL, ObS in zavodov za kulturno
FARAON
V založbi Mladinska knjiga je v zbirki Levstikov hram izšel pre vod dela »Faraona Boleslava Prusa. Obsežno delo, ki ga preneka-teri slovenski filmski ljubitelj že pozna, saj so Poljaki po tem romanu posneli zelo dober film, Je prevedel France Koblar, ugledni literarni zgodovinar in prevajalec. S Faraonom se je knjižna polica dobre književnosti povečala za delo, ki sodi v vrh poljske besedne umetnosti. Prus, Sienkiewiczev sodobnik je v Faraonu iz ra a 1 občutje, da človekova misel in njegovi pačrti prihajajo sicer 17 spoznavanja narave in njenih zakonitosti, iz volje po napredku in boljšem življenju, vendar je nad vsem še neka skrivnostna in ne-piemagljiva usodnost. Pred nami stoji podoba starega Egipta in st ob zapletljajih propadajoče moči razkriva v nasprotjih: gre za po skus mladega faraona, kako poraziti mogočne duhovnike z njihovimi tisočletnimi pravicami. Fa raonov poskus žalostno propade.
V času, ko je Boleslav Prus pi sal svoje delo (1896 do 1897), se je egiptoslovje močno razmahnilo Prtisa je s svojimi nerešenimi ugankami tako privlačilo, da je v delu, ki je pred nami, razkrival na literaren način skrivnosti starega Egipta Podal je plastično podobo življenja cij Nilu in razem zgodbe s svojo filozofijo je roman privlačen prav zaradi spoznavanj« nekdanjega Egipta.
dejavnost iz občin Novo mesto, Sevnica, Krško, Brežice in Črnomelj (iz Metlike in Trebnjega jih ni bilo) so načeli več perečih vprašanj. Sodeč po njihovem pripovedovanju, dobijo v posameznih občinah za kulturne dejavnosti premalo denarja, čedalje manj pa je tudi ljudi, ki so ob tem in drugih problemih še pripravljeni delati na področjih kulture. Ugotavljali so, da dobe kulturni delavci premalo javnih (moralnih in materialnih) priznanj. »Res pa je tudi,« je menil Jože Bogovič iz Sevnice, »da nismo znali izrabiti vseh možnosti.«
Predstavniki iz Spodnjega Posavja so povedali, da se dogovarjajo o tesnejšem medsebojnem sodelovanju na kulturnem področju. K temu naj bi jih bil pripravil občutek osamljenosti po ukinitvi novomeškega okraja, ki je tudi na kulturnem področju povezoval dolenjske in spodnjeposavske občine.
Pripomnili so, da ni prav, če prepustimo skrb za kulturo samo poklicnim zavodom ali celo posameznikom, ki v njih delajo. Tak način
dela ne bo nikoli pogasil žeje občanov po kulturi, kakršno sami želijo. Ce je vse delo osredotočeno na en zavod ali na enega človeka, tudi ni množičnosti, ki jo v kulturni dejavnosti vselej zahtevamo.
Več predstavnikov je menilo, da je treba v programiranju kulturnih dejavnosti napraviti korak dalje in ne zahtevati, da lahko dela kulturna skupina le tedaj, če je članica ZKPO. Dramska in glasbena prireditev tudi nista vse, kar se da še narediti.
Na posvetovanju je bilo zlasti poudarjeno, da je treba v kulturno-prosvetni dejavnosti zagotoviti množičnost, kakovost dela, kader in sredstva, osrednjo pozornost pa posvetiti mladini. Take in podobne pripombe bodo tudi v tezah za kongres. V tezah, ki bodo javno obravnavane, bo med drugim odgovor na vprašanje, kakšna stopnja organiziranosti na področju kulture je v slovenskih občinah.
Rudi Simcic: PTIC FENIKS (grafična kreda, 1963)
Arheološke najdbe na Gorah nad Bizeljskim
Prva številka „STEZIC
Naposled je po dolgih razpravah, pripravah in nestrpnem pri. čakovanju izšla prva letošnja številka »Stezic«, ki so tudi letos ostale glasilo novomeških srednješolcev. Gimnazijci so sicer hoteli »Stezice« proglasiti za svoje glasilo. vendar so ugotovili, da »rez pomoči drugih srednjih šol ne bo šlo V zadnjem trenutku je prišlo do sprememb v uredništvu, glavni urednik Zdravko Slak je namreč iz razlogov, ki jih širši krog ni poznal, odstopil. Njegovo mest« je prevzel Milovan Dimitrič, ki se pa ni takoj znašel. Odgovorna urednica je postala Meta Lavrič, ki je hkrati predsednica mladin
Gorjupova razstava -pojde v Maribor
Kot smo zvedeli, se bo Gorjupova razstava, ki sedaj gostuje v Dolenjskem muzeju, po vsej verjetnosti preselila v Maribor. Dolenjski muzej že pripravlja vrsto razstav, med njimi retrospektivno razstavo del Vladimirja Lamuta ter razstavo del dr. Antona Dolenca iz Ljubljane. Morda bodo v prihodnjem letu videli v Dolenjski galeriji tudi izbor del slikarja in gradika Mihe Maleša.
Čas nespečnosti
V	knjižni zbirki Sivi kondor Je izšla zbirka sodobne češke proae. Zbirka ima značilen naslov Cas nespečnosti V njei se nam s kratko prozo predstavljajo avtorji Ludvik Aškenazy, Josef Škvorecky, Milan Srnohk, Karel Misaf, Milan Kun dera. Hana Proškova, Karel Mi-chal, Josef Podany, Vera Linhar tova. Ivan Vyskočil ter Bohumil Hrabal Slika češke proze je bila zadnja leta za slovenskega bralca zelo pomanjkljiva Knjigo predstavlja vrsto avtorjev z njihovimi naj boljšimi dosežki na polju kratke proze in je izvrsten vpogled v so debno češko literatumo tvornost, zlasti v delo tistih, katerim so se vrtita v svet tiskane besede kljm dolgoletnemu ustvarjanju šele nedavno odprla.
Kosovelovi integrali
Cankarjeva založba v Ljubljani napoveduje te dni izid Kosovelove pesniške zbirke Integrali 26, kar bo po besedah univerzitetnega profesorja dr Antona Ocvirka velik kulturni napredek za našo javnost in tudi za literarno zgodovino Do slej neznana Kosovelova poezija, njegova iskanja v smeri modernega konstruktivizma in nenavadnih miselnih zvez bo razdeljena v šti r: poglavja prinesla pa bo tudi urednikovo izčrpno študijo Prese gala bo tristo strani Za grafično opremo knjige )e poskrbel arh Jože Brumen Knhgo se tiskali ln ffnifično urejali skoraj leto dnd ln Pol.
skega aktiva v gimnaziji, medtem ko so v uredniškem odboru dijaki: Vute, Trdan, Skrabelj, Škerlj, Vovko, Berovič in Furlan Se najdalje je mentor prof. Jože Sever.
Spremenna v uredništvu je privedla do nekaterih posledic Tako se je obseg rubrike »Mladi iiterat« precej zmanjšal, več prostora pa so dobili šport, moda in politični pregled. »Mladi literat« je tudi letos pod nadzorstvom glavnega urednika. Po izboru prispevkov in komentarju pesmi je videti, da Dimitrič v poeziji ni najbolj »podkovan«. Najbrž se zaveda, da bi bilo bolje, če bi urejevanje te ru brike prepustil komu. ki sta mu bolj jasna pojma »modema« in »sirna« poezija, kar sam prečesto zamenjuje.
V	prvi številki so bili vsekakor najboljši prispevki dijakinje, ki se podpisuje Fani, Dopadljivi sta predvsem pesmi »Razsuli sni« m »Ob nevihti«, medtem ko se v »Nerimani poemi — življenju« čuti Prešernov vpliv. Ankino protestno pesem »Ko bi imela tako moč« je bržčas narekovala moda, ne pa iskreno čustvo. Nemara bi bilo bolje objaviti precej boljšo Fanino »Sužnji smo«. Benova »Kulturna nedelja« je med najslabšimi prispevki in šolski primer diletantstva. Precej dobri so likovni prispevki, ki so zelo poživili glasilo
R. V.
Zgodovinar germanskega plemena Langobardov Pavel Diakon pripoveduje, da so Langobardi na velikonočni ponedeljek leta 568 iz ozemlja današnje Slovenije odšli na pot proti zahodu v Furlansko nižino. Ker so se na izpraznjeno ozemlje takrat začeli naseljevati Sloveni, jemljejo zgodovinarji letnico 568 za začetek naseljevanja Slovencev, ki so do konca 6. stoletja — v nekaj več kot 30 letih — naselili ozemlje svoje nove domovine.
Prihodnje leto bo torej minilo 1400 let, odkar so se začeli Slovenci naseljevati v naše kraje. Te zgodovinske obletnice se želi spomniti tudi Arheološko društvo Slovenije s pojačeno raziskovalno dejavnostjo na področju staroslovenske arheologije. S son-dažnimi, ponekod pa tudi s sistematičnimi izkopavanji naj bi v prihodnjih letih ugotovili žarišča in smeri najstarejše slovenske naselitve, ki so arheološko še zelo malo raziskane.
V predvideni raziskovalni dejavnosti se arheologom zdijo kraji ob najstarejših slovenskih cerkvah še zlasti zanimivi, saj so te največkrat nastale tam, kjer so se prvotno Slovenci najgosteje naselili oziroma so tam imeli svoje kultna mesta že pred pokrist j an j en jem.
V okviru bližnjih razisko-
valnih prizadevanj je Posavski muzej v Brežicah v mesecu novembru izvedel poskusno arheološko raziskovanje okoli kapel na Gorah nad Bizeljskem. Dve izmed štirih kapel na Gorah sodita namreč med najstarejše cerkvene stavbe na Slovenskem. Na eni od njih je ohranjena najstarejša slovenska kiparska upodobitev in napis z znaki, ki ga evropsko znanim strokovnjakom za pisave iz Italije in švedske doslej ni uspelo razvozlati.
štirinajstdnevne raziskave na Gorah so nam dale vsestransko zanimive podatke.
S sondami v tleh prero-manske Jurjeve kapele smo odkrili temelje manjše, prvotne kapele, ki je bila, sodeč po nekaterih znakih, sezidana najbrž v drugi polovici 9. stol. Tako se ta sveto-gorska kapela uvršča med
Veliko zanimanje za gledališče
Odkar posamezne gledališke predstave v Novem mestu niso več v »zakupu« posameznih delovnih organizacij v taki meri, da ne bi bi-
lo	moč dobiti vstopnic, je zanimanje za gledališče poraslo. Celjske uprizoritve Brechtovega dela švejk v drugi svetovni vojni se je udeležilo precejšnje število Novomeščanov.
najstarejše cerkvene stavbe v Sloveniji. Nastala je najbrž kot plod intenzivne irske pokristjanjevale akcije med Slovenci v dobi, ko so se naši predniki morali dokončno podrediti frankovski nadoblasti.
Muzej namerava odkrite temelje prvotne kapele — ki je bila široka le dobra 2 metra — utrditi in jih prekriti s steklom, da bi ta spomenik naše najstarejše cerkvene arhitekture ostal viden vsako leto številnejšim obiskovalcem priljubljene izletniške točke Gorski dom nad Bizeljskim.
S sondami ob zunanjih temeljih svetogorskih kapel smo odkrili tudi slovanske skeletne pokope z zanimivimi okrasnimi predmeti in orožjem iz brona in železa. Bili so to lepo ohranjeni uhani, prstani in sulica. Železno sulico datirajo v začetek 9. stoletja, najdeni uhani posebne inačice belobrdskega tipa pa so bili v rabi v 11. stol. Sodeč po teh najdbah, so prostor ob kapelah uporabljali za pokope dokaj dolgo.
Raziskovalna dela je vodila arheologinja Paola Korošec iz Ljubljane.
Prihodnje leto namerava Posavski muzej nadaljevati letos začete raziskave na Gorah.
S. škaler
Navdušenje ob Mozartu
14.	decembra je bil v Novem mestu III. abonmajski koncert. Nastopil je komorni orkester Slovenske filharmonije s solistom — tenoristom Mitjo Gregoračem. Orkester je pod taktirko Mairka Muniha izvajal dela slovenskih u-metnikov Dolarja in Srebotnjaka ter Mozartove, Griego-ve in Holbergove skladbe. Predvajane stvaritve je komentiral Kristijan Ukmar. Popoldanske prireditve, ki je bila v Domu kulture, se je u-deležilo 200 učencev osnovne šole, dijakov in drugih obiskovalcev. Zvečer je bil koncert v Dolenjski galeriji. Obiskalo ga je okoli 50 ljudi. Poslušalce so najbolj navdušile Mozartove in Dolarjeve skladbe. Naslednji abonmajski koncert bo januarja.
TV zapis o Podbevšku
Novinarji RTV Ljubljana so pretekli teden obiskali novomeškega intarzista Cirila Podbevška. O njem in njegovem delu so posneli reportažni zapis. Odkar je dobil Ciril Podbevšek Trdinovo nagrado, se še z večjim veseljem posveča tej redki zvrsti likovnega izražanja. Trenutno se ukvarja z upodabljanjem starih novomeških motivov.
120 let Linhartovega Matička
V	začetku januarja bomo proslavljali 120-letnico uprizoritve Linhartove igre Ta veseli dan ali Matiček se ženi. 6. januarja 1848 leta so novomeški igralci uprizorili to Linhartovo igro, in kot je znano, je to njena prva uprizoritev na Slovenskem. Umestno bi bilo, da bi v Novem mestu ta dan proslavili s kakšno kulturno prireditvijo.
Trebelno: »zgodovina« se ponavlja
»Otroci zdaj čakajo avtobus, ki ga ni od nikoder. Drsajo se, toda drsati že znajo,« je nazorno opozoril trebanjsko občinsko skupščino odbornik Žagar. S prevozi ni nič bolje, kot je bilo lani. šolski pouk trpi veliko škodo. Ko je skupščina spomladi obravnavala zahtevo Trebeljanov, ki so hoteli imeti na Trebelnem tudi višje razrede, je bilo obljubljeno, da bo pri prevozih ukrenjeno vse potrebno, da otroci ne bodo prizadeti. Zdaj je na mestu odločna in javna zahteva ljudi, da bo ta obljuba tudi izpolnjena.
Mladina osnovnih šol tekmuje za značko Otona Zupančiča
(Nadaljevanje in konec)
Kandidati za bralno značko na osnovnih šolah bodo tekmovali po starostnih stopnjah, in sicer:
1. in 2. razred za cicibanovo značko, ki je enotna za vso Slovenijo in se izjemoma podeljuje šele ob koncu šolskega leta;
3 in 4. razred za bronasto značko;
5. in 6. razred za srebrno značko;
7.	in 8. razred za zlato značko.
število del, ki jih morajo prebrati kandidati, je za letos nekoliko manjše kot drugod (3—4—5), to pa zato. ker je naše učiteljstvo močno obremenjeno s šolskim delom, ker so naše knjižnice na splošno slabo založene s knji> gami in ker še nimamo potrebnih izkušenj. Zanimivo je, da so nekatera vodstva
šol takoj po uvedbi tekmovanja začela sistematičneje nabavljati knjige za šolske knjižnice, kar je vsekakor vredno pohvale.
Stanje je sedaj tako:
v septembru so šole dobile pravilnike in navodila za tekmovanje. V skladu s pravilnikom je vsaka šola morala izdelati tekmovalne pogoje za svoje učence, predvsem pa izbrati upoštevaje možnosti v svojih mladinskih knjižnicah, katera dela morajo prebrati učenci posameznih starostnih stopenj. Večina šol je v oktobru tudi že razglasila tekmovanje, kakor je bilo dogovorjeno. Kandidati se bodo ob pomoči učiteljskih zborov
—	tekmovanje je namreč stvar vsega učiteljskega zbora! — v prihodnjih mesecih pripravljali in se v februarju prijavili k tekmovanju.
Da bi preizkusi znanja potekali čimbolj sproščeno in čim manj šolsko, bo na zim-
skem seminarju predavateljica iz Ljubljane razložila učiteljem slovenskega jezika, kako poteka tekmovanje na šolah, kjer je delo dobro organizirano. Tekmovanja sama pa morajo biti opravljena tako, da bo lahko v aprilu, za mednarodni dan lepe knjige, slovesna podelitev značk.
Ker so nam šole, verjetno v delovni vnemi, pozabile sporočiti, kdaj so razglasile tekmovanja m kakšno je približno število kandidatov (podatek bi potrebovali predvsem zaradi izdelave značk), trenutno ne vemo natančnega stanja. Kaže pa, da je število šol, ki ne bodo tekmovale, zelo majhno, in da je med ■prvimi začela z delom, prav šola na Vinici, se pravi v kraju, kjer se je rodil veliki pesnik in rodoljub Oton Zupančič, po katerem nosi naša značka ime. Vemo pa, da so pridno zagrabili za delo
tudi v Šentrupertu, Dol. To-pilcah, Šmihelu, Mimi peči, Novem mestu in drugod.
Tekmovanje je torej steklo, odbor Zupančičeve značke pa čakajo še druge naloge: skrb za izdelavo značk po plaketi, ki jo je izdelal kipar Stane Jarm, tisk diplom oziroma izkaznic, organizacija slovesnih prireditev oziroma izleta v počastitev značkarjev itd. Seveda pa je največja skrb, kje dobiti denar za vse to. V drugih krajih krijejo stroške sveti za šolstvo, društva prijateljev mladine, različna podjetja itd. Doslej so bili pri nas zaprošeni za pomoč vsi štirje sveti za šolstvo pri občinskih skupščinah, vendar se je odzval samo novomeški. Upajmo, da bo odziv, ko se bo odbor Župančičeve značke ponovno obrnil za pomoč tudi na podjetja in družbene organizacije, boljši. Zavedajmo se, da je naložba v tekmovanje za bralno značko dolg vse naše skupnosti slovenski mladini. Pisatelj Seliškar je ob neki priložnosti zapisal tole: »Trdno sem prepričan, da je zamisel bralnih značk ena
naj večjih kulturnih akcij pri nas... To je zares tiha, v kulturno resnost poglobljena akcija, ki se širi brez hrupa od šole do šole, od učenca do učenca ... A če je bralno značkarstvo boj dobre knjige proti slabi, tedaj je sočasno tudi boj vobče dobrega in lepega proti vobče slabemu in grdemu, skratka je tudi boj za dobrega človeka«. — In kdo ne bi podprl tega boja?
K. Bačer
NEKAJ LITERATURE O ZNAČKARSTVU:
I.	Bizjak: Tekmovanje za bralno značko. Sodobna pedagogika 1965, 214
S.	Kotnik: Prežihova značka. Jezik in slovstvo VII, 26 P. Dobri!a: še o bralnih značkah. Glasilo DPM 1966, št. 9
Glasilo DPM 1967, št. 4. (Celotna številka posvečena značkarstvu; v njej je objavljen tudi seznam knjig, primernih za posamezne starostne stopnje tekmovanja, ki ga je sestavila Pionirska knjižnica v Ljubljani.)
ALI STE SE ŽE ODLOČILI, KOMU BOSTE ZAUPALI GRADNJO SVOJEGA DOMA?
10. 1«
'
HITRO, SOLIDNO, IZ KVALITETNEGA MATERIALA IN PO KONKURENČNI CENI VAM GA DO ZAŽELENE FAZE ZGRADI
GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE
NOVO MESTO, Germova 4,
KI ŽE SEDAJ SKLEPA POGODBE ZA GRADNJE V LETU 1968.
Kolektiv s svojimi obrati: gradbenim, mizarskim, pleskarskim, kleparskim, ključavničarskim, vulkanizerskim in šiviljskim, čestita vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem za
m
p
m
IH
ti
novo leto 1968
in se priporoča za naročila!
mm
odprt vsako noč, razen ponedeljka, od 22. do 4. ure Vstopnina 2500 Sdin. od tega 1000 Sdin konzumacija
mednarodni program
STRIP-TEASE 0
LEKARNA NOVO MESTO
obvešča zdravstvene zavode in prebivalstvo, da bo letni popis blaga po naslednjem j! razporedu:
Lekarna Novo mesto: 27. in 28. 12. 1967 Lekarniška postaja Šentjernej: 25. in 26.12.1967 Lekarniška postaja Dol. Toplice: 25. 12. 1967 Lekarniški depo Škocjan: 3. 1„ 1968 Lekarniški depo Žužemberk: 3. 1. 1968
V navedenem času bodo Lekarna in njene enote zaprte.	,
Zdravila bomo izdajali samo na NUJNE recepte.
Upravni odbor
BELOKRANJSKEGA
MUZEJA V METLIKI
razpisuje
ŠTIPENDIJO
za mesto
muzejskega
kustosa
za šolsko leto 1967/68.
Prošnjo s prepisom zadnjega šolskega spričevala oziroma drugih dokumentov o študijskem uspehu obenem s kratkim življenjepisom je treba predložiti do 31. 12. 1967 upravi Belokranjskega muzeja v Metliki, Trg svobode 4.
OBVESTILO
Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu
opozarja aktivne zavarovance, upokojence in druge občane, da
poteče 31. 12. 1967 rok, v katerem je možno zahtevati, da se ugotovijo in priznajo stare zaposlitve in službe s pričami.
Po tem datumu ne bo mogoče več vlagati predlogov, da se o starih službah zaslišujejo priče. Izjema bo veljala le za tiste stranke, ki niso mogle vložiti pravočasno zahtevka iz kakega utemeljenega razloga.
Opozarjamo stranke, ki so že vložile predloge za ugotovitev pokojninske dobe pri občinah ali neposredno pri tem zavodu in ki do sedaj še niso prejele odločbe, da bodo prejele odločbe kasneje, pri tem pa naj upoštevajo, da Je zavod prevzel okrog 4.000 nerešenih predlogov te vrste.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
obrestuje navadne o PA Q/ hranilne vloge po D« 3U /0
Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri
Cestnem podjetju v Novem mestu
razpisuje
JAVNO LICITACIJSKO PRODAJO
OSEBNEGA AVTOMOBILA FIAT 1300
v voznem stanju, letnik 1965, z radioaparatom.
Izklicna cena 15 000,00 Ndin. Licitacija bo 28. 12. 1967 ob 9. uri na upravi podjetja, Novo mesto, Ljubljanska 8.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene. Ogled avtomobila je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure na upravi podjetja.
Informacije dobite po telefonu: Novo mesto 21-085.
Kolektiv
RIBNICA
podjetja
čestita vsem delovnim ljudem NOVO LETO 1968
in jim želi mnogo delovnih uspehov.
Proizvajamo: vse vrste vprežnih plugov, snežne pluge, betonske mešalce (80 1), samokolnice z nalito ?umo, japariarje, njivske brane, posipalce za ceste proti poledici in nudimo usluge iz kovinske stroke. Izdelujemo vse vrste jeklenih in cevnih konstrukcij v varjeni izvedbi.
Priporočamo se za naročila.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
ZAVODA ZA KULTURNO PROSVETNO DEJAVNOST ČRNOMELJ
razpisuje
mesto
DIREKTORJA
— Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo s 5-letno prakso na kulturno-pro-svetnem področju ali
— da ima srednjo izobrazbo z 8-letno prakso na kultumo-prosvetnem področju.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi dokazi o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa na naslov: »Razpisna komisija« pri Zavodu za kulturno-pro-svetno dejavnost Črnomelj
OBVESTILO
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta turistično-rekreacijskega centra Trebnje
Svet za urbanizem, komunalne in' stanovanjske zadeve pri občinski skupščini Trebnje obvešča vse občane in delovne organizacije, da bo v smislu 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67)
javno razgrnjen osnutek zazidalnega načrta turistično-rekreacijskega centra v Trebnjem.
Osnutek bo razgrnjen 30 dni, računajoč od dneva objave, v pisarni referenta za urbanizem pri ObS Trebnje vsak dan od 7. do 12. ure. Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave o razgrnitvi.
SVET ZA URBANIZEM, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI TREBNJE
Za sodoben
okus...
k/*!
izključni proizvajalec v Jugoslavlfl
Destilacija »DANA«
VIIRNA na Dol
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto
Bližajo se prazniki ...
Svojim bližjim želite izkazati pozornost in jih obdarovati. KAKO? NE POZABITE!
lepa, dobra knjiga
NAJPRIMERNEJŠE IN NAJPLEMENITEJŠE DARILO ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO PRILOŽNOST JE LEPA, DOBRA KNJIGA.
Založba MLADINSKA KNJIGA je pripravila POSEBEN BARVNI PROSPEKT DARILNIH KNJIG. ZAHTEVAJTE GA V NAJBLIŽJI KNJIGARNI!
MLADINSKA KNJIGA
Ob pretehtanem izboru darilnih knjig založbe MLADINSKA KNJIGA se vam ne bo težko odločiti.
Razveseliti vse najmlajše!
s ; ’ - '
Odbor za novoletne prireditve v Novem mestu je 13. decembra razpravljal predvsem o zbiranju denarja in drugih oblikah pomoči za praznovanje dedka Mraza v otroških vrtcih in osnovnih šolah. V šolah in vrtcih nameravajo prirediti otroške zabave s primernimi kulturnimi sporedi in pogostitvami najmlajših, potujoči kino bo za učence 27 osnovnih šol predvajal sovjetski pravljični film »Na šfukino zapoved« V Novem mestu bodo od 24. do
29 decembra vsak dan ob 15. uri uprizarjali zimsko pravljico »Dedek IVIraz in škratje«. Odbor bo poskrbel za okrasitev naselij in še posebej Novega mesta, kjer bodo med drugim postavili in osvetlili 32 novoletnih jelk V priprave za novoletno praznovanje so razen predstavnikov večjih delovnih organizacij pritegnili tudi predstavnike družbeno-političnih organizacij, krajevnih skupnosti šol in druge.
Krajevne skupnosti na rešetu
Nedeljska druga seja občinske konference SZDL Novo mesto je posvetila glavno po-
»Veter v vejah Sasafrasa«
Jutri, 22. decembra ob 19.30 uri, bo v novomeškem Domu kulture gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s satiro »Veter v vejah Sasafrasa«, ki jo je napisal Rene de Obaldia. Delo je naštudiral Žarko Petan. To bo tretja abonmajska predstava v Novem mestu. Vstopnice bo-
do tudi v prosti prodaji. Nekaj abonmajev za naslednje skušali poiskati primemo pot,
zornost obravnavanju dela krajevnih skupnosti v občini Novo mesto. Razen tega so razpravljali še o proračunu občinske organizacije.
V zelo razgibani razpravi je bilo poudarjeno, da se krajevne skupnosti vedno bolj uveljavljajo Njihov prispevek pri širjenju samoupravnega mehanizma je precejšen. Člani pa so se vprašali, kolikšen bi lahko bil prispevek, če bi znali rešiti določena vprašanja, kot so: financiranje dejavnosti, kadrovsko vprašanje ter sodelovanje z ostalimi organizacijami.
Največ so člani razpravljali o razpisu samoprispevka in
predstave je še na voljo pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu.
da bi na najbolj demokratičen način izpeljali samoprispevek.
Fantje iz umetniške skupine novomeške garnzije, ki bo v decembru obiskala mladino in občane v občini Novo mesto in Trebnje, so te dni obiskali ŠKOCJAN, POD-HOSTO, DOLENJSKE TOPLICE in imeli nastop tudi v NOVEM MESTU. 22. decembra bodo nastopili na PREVOLAH; 24. decembra na DVORU in ŽUŽEMBERKU; 25. decembra na OTOČCU in dan kasneje v TREBNJEM. — DOBRO JIH POGLEJTE. TO SO FANTJE, KI SO VAS S KVALITETNIM PROGRAMOM PRESENETILI. KAJ NI TAKO? (Foto: S. Dokl)
S SKUPŠČINE KLUBA DOLENJSKIH ŠTUDENTOV
Najvažnejše: štipendije in zaposlitev
»Dolenjski študent« mora še izhajati
študentje iz novomeške in trebanjske občine, združeni v klubu dolenjskih študentov, so imeli 14. decembra zvečer v Ljubljani redno skupščino. Ob navzočnosti predstavnikov iz obeh občin so kritično ocenili dosedanje delo kluba in razpravljali o programu za prihodnje obdobje. Izvolili so tudi nov odbor.
Nova pot pred Zvezo komunistov
Prenovljena organizacija Zveze komunistov v občini Novo mesto oblikuje svoj program — Disciplina, zavest in odgovornost so osnove za ugled in
uspeh organizacije
Po občinski konferenci Zveze komunistov, ki je bila konec oktobra, se opravljajo intenzivne priprave za ustanovitev noviH1, večjih osnovnih organizacij. Namesto dosedanjih bo odslej le 26 osnovnih organizacij, od teh le 5 v večjih delovnih organizacijah
Nova organizacijska struktura omogoča osnovnim organizacijam in njihovemu članstvu aktivno delovanje v krajevnih skupnostih. Obenem pa se pred članstvo postavlja zahteva, da aktivno delajo kot komunisti v svoji delovni organizaciji in se tu borijo za uresničevanje ciljev gospodarske in družbene reforme.
Komunisti, ki so vključeni v osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, se bodo sestajali po potrebi: tudi v delovni organizaciji kot
vne organizacije v krajevni skupnosti, v kateri žive.
S takšno dvojno povezavo želimo doseči, da se komunisti ne bodo zapirali zgolj v okvir svoje delovne organizacije, marveč bodo tudi neposredno udeleženi pri obravnavi in reševanju problemov krajevne skupnosti.
Skratka:	povsod, kjer se
bije boj za družbeno reformo, morajo komunisti najti svoje mesto aktivnega oblikovalca novih odnosov v družbi.
Sama sprememba v organizacijski strukturi še ne pomeni nove vsebine dela. Popolnoma razumljivo je, da lahko dosega uspehe le tista organizacija, ki ima disciplinirano, zavedno in ta delo pripravljeno članstvo. Delo komunistov v okviru lastne organizacije š« ni dovolj. Njihovo delo Je v organih
V razpravi so opozorili na vprašanja, ki bi jih moral klub reševati ali o njih razpravljati s pristojnimi družbeno - političnimi dejavniki. Večina teh vprašanj se nanaša na preživljanje in druge možnosti študentov med študijem. Klub naj bi nenehno zahteval, da je treba dati študentom večje in več štipendij, zlasti pa naj bi skupaj s pristojnimi predstavniki obeh občin pretresli mož-
delajo občani, v svojih organizacijah se komunisti usposabljajo in dogovarjajo za
delo, sprejemajo skupna sta--------------------------------------■
lišča in ocene, svoje izkušnje pa morajo prenašati na Zupanc spet peče kruh vso družbo. Komunisti se ne
moremo odreči delu na vseh področjih družbenega življenja, ker bi se s tem odrekli samim sebi in avantgardni vlogi, ki jo je Zveza komu nistov imela in jo mora ime ti tudi v bodoče.
Za uspešno uveljavljanje Zveze komunistov v družbenem življenju pa je v prvi vrsti potrebna zavest, disciplinirano izvajanje nalog in čut odgovornosti. Kdor vsega tega nima, kdor ne mo-	popravili skupno	pot.	Gradi-
re prevzemati odgovornosti,	vo in prevoze je	plačala žu-
kdor se noče ali ne more	žemberška krajevna	skup-
V Dolenjskih Toplicah so spet dobili pekarno Uredil in odprl jo je Milan Zupanc, ki je pred leti že pekel kruh. Prebivalci pravijo, da bodo tvegov kruh radi kupovali, ker ga peče v peči, kurjeni z drvmi.
—■ps
Pot so popravili
Vaščani Mačkovca in Gornjega Kota so pred kratkim
aktiv komunistov. Komunisti, krajevne samouprave, v sa-
ki bodo še naprej vključeni v osnovne organizacije v po-
moupravnih organih delovnih organizacij, v društvih in
djetjih, pa se bodo morali družbenih organizacijah, po-vključevati tudi v delo osno- vsod, kjer se združujejo in
boriti za program Zveze komunistov, ne spada v njene vrste. Zaostriti moramo zahteve sami do sebe. To smo dolžni storiti zaradi ugleda organizacije in zaradi dela, ki je pred nami.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
nost.
nosti za ustanovitev sklada za štipendiranje. Klub bo naredil pregled študentov, ki potrebujejo štipendijo in na podlagi tega analizo, s katero bo nastopal v pogovorih. Navržena je bila tudi misel, da bi na važne razprave občinskih organov in družbenopolitičnih organizacij vabili tudi predstavnike študentov
V razpravi so povedali, da do klub zastopal le interese tistih študentov, ki mu bodo zvesti, oziroma tistih, -ki bodo z vsem srcem pomagali uresničevati njegov program Zato bodo zdaj prvič uvedli tudi obveznosti za članstvo: članarino in izkaznice
Na skupščini so povedali, da želi ta klub sodelovati z drugimi pokrajinskimi klubi v Sloveniji, tesnejše stike pa bi radi navezali zlasti s klubi iz občin, ki jih pokriva Dolenjski list. To željo so ponovili, ko so govorili o nadaljnjem izhajanju glasila »Dolenjski študent«.
Poleg omenjenega bodo študentje iz novomeške in trebanjske občine še nadalje gojili dosedanje oblike delovanja (obiski občinam, izlete, prireditve, zabave itd.) ter pripravili pogovor s pristojnimi ljudmi iz občin o štipendiranju in zaposlovanju.
USPEŠEN REFERENDUM V NOVEM MESTU
Pekarna pripojena k „ŽITU”
Slaščičarna poslej pod upravo šolskega centra za gostinstvo
novomeška kronika
■ MESTO DOBIVA PRAZNIC- ■ ZIMA JE ZAVRLA POSTAVI-
NO podobo. V izložbenih oknih TEV DOLENJSKEGA samopostrež-DOLENJKINIH, MERCATORJE-	nega paviljona ob Cesti herojev
VIH NOVOTEHNINIH In drugih pri Novakovi gostilni. Na gradbi-prodajaln je bilo že v torek do- 5ču je zdaj le čuvaj, ki varuje poldne videti lepo okrašene jelke gradbeni material. Ustavili so tudi in s srebrnimi in zlatimi trakovi dela na drugih gradbiščih v me-ovite razstavljene predmete. V	stu. Poslovna stavba ob Cesti ko-
trafikah in kioskih na Glavnem in	mandanta Staneta pri lekarni Je
Kot smo že poročali, se je kolektiv novomeške	do do preselitve pripravili na	Novem trgu na kandijskem križi-	že skoraj končana,
pekarne 12. decembra z referendumom odločil za industrijsko ^koknim v-no.	ob	“	ieBorPSffiSod ^ “b™
pripojitev k ljubljanskemu živilskemu kombinatu	vin prostorin. ^ameve ooao	stitk in razglednic. Po novoletnih	vanje kadrov v torek popoldne v
»2ito«. Referenduma se niso udeležili delavci slašči-	precej večje od sedanjih, saj	voščilih pa sprašujejo tudi v pro-	Domu jla. zanimivo predavanje
čarne, ker je ta tri dni prej. 9. decembra, prenehala bo nova pekama pekla na	knjige	™
biti enota podjetja. Delavski svet pekarne je tedaj aan ao 1011 Kruna. ti- okraslli proceije z raznobarvnimi g v ponedeljek je bila tri-glasoval za pripojitev slaščičarne k šolskemu centru T° 150 plačalo vse Stroške izo- žarnicami. Podobno bodo do proz- vse do 9. ure bolj prazna, za gostinstvo v Novem mestu.	braževanja delavcev v svoji	nikov msveOili to	ker je mraz marsikatero kmetico
novomeška delovni enoti. fii^triovincest vmdu sita ““k**1*»“• v	s
S pripojitvijo je postala no- Imela bo svoje organe uprav- Vodstvo novomeške pekar- teden bodo na vidnejših krajih v St poMva^^lo^je^paS! vomeška pekama samostojna ljanja, v centralnem delav-	ne ne skriva zadovoljstva ob	mestu postavili več kot 30 novolet-	da se je pod kostanji razvil že
delovna enota kombinata 21- skem svetu kombinata pa bo uspešnem referendumu. Kot	™w ° pravi »Ponte rosso« v malem. Na
TO Obdržala je vse sklade, vsak njen deseti delavec.	^ »1  	P^vanje vodi poseben odbor.	tržnicl lmeii jajca po lOOSdin,
s skladi, ki jih bo sama ustvarila, pa bo lahko gospodarila še tri leta po formalni pripojitvi S tem denarjem
bo obnovila svoje prodajalne nja bodo izvedli po preselit-in izboljšala preskrbo s kru- vi v nove postore. Kot je zna hom	no, bo dalo novo pekarno po-
Razen samostojnega obra- staviti 2ITO, gradilo pa jo čuna do novomeška pekama bo SGP Pionir.
_ „ .	,	,	praznovanje vodi poseben odbor.
smo poročali, Je glasovalo	orehe po 350 Sdin kg ali	orehova
Do izgradnje nove pekarne za	pripojitev 47 delavcev ali	gostinci tudi tokrat	jedrca	po 2500 sdin, smetano	v
v Ločni bo novomeška pekar- 92 odstotkov vseh zaposlenih, poskrbeli, da bodo občani pri- skodelicah po 300 Sdin, radič na
__	„-„h	„iQ memo dočakali novo leto. Silve- merice po 100 Sdin itd. Nekatere
trije so 0111 proti, eno gia- stroVanje bodo priredili poleg ženske so se pritoževale, ker niso sovnico pa SO razveljavili.	Obeh hotelov tudi restavracije in	smele	prodajati novoletnih Jelk,
Pravijo da se je trelja za tak druga gostišča. Za tiste, ld ne zato pa Je bilo sklenjenih več usnph zahvaliti nrftdvspm vr- 6060 hote11 v Blišča, bo priredil kupčij za jelke v tistem vogalu, uspen zanvanti preavsem vr silvestrovanje Zavod za kulturno kjer je Gozdno gospodarstvo prosti uspešnih sestankov S ko- dejavnost v Domu kulture. Veliko dajalo smrekice vseh velikosti po ektivom, organi upravljanja prebivalcev se je odločilo, da bo razmeroma nizkih cenah, in	dni7hpnn nolitiiViimi oren.	novo leto dočakalo doma ob ra-	■ GIBANJE PREBIVALSTVA	—
rn	aruZDeno-poiltlcmmi orga.	dijskih ta televizijskih sprejemni-	rodila	Je: Jadranka Mladinec	iz
na poslovala tako kot do zdaj. Reorganizacijo poslova-
obdržala tudi vse zaposlene. V novomeški pekami se bo- nizacijami v podjetju.
kih.
Ragovske ulioe 6 — Gino.
Akademija ob 26-letnici JLA
V ponedeljek, 18. decembra zvečer, je bila v novomeškem Domu kulture slavnostna akademija v čast dneva JLA. Ob 26-letnici ustanovitve JLA so nastopili: ljubljanski sindikalni simfonični orkester, pevski zbor glasfoene matice, solisti ljubljanske opere Ladko Korošec, Rajko Koritnik in Edvard Sršen ter recitatorji. Izvajali so dela slovenskih in jugoslovanskih umetnikov in ruske narodne pesmi. Poslušalce, med katerimi smo med drugim videli komandanta novomeške garnizije polkovnika Ivana Slapnika in starešinski kader iz njegovih enot ter druge občane, so navdušili predvsem opemi solisti. Prireditev je bila dva dnd prej, kot je bila prvotno napovedana, morda zato ni bila bolje obiskana
Reelekcija po zaključnem računu
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu je 15. decembra popoldne razpravljalo o reelekciji in notranji zakonodaji v delovnih organizacijah. Reelekcijo bo treba opraviti predvidoma v 45 delovnih organizacijah. Menili so, naj bi bil zaključni račun delovne organizacije eno od meril za nadaljnje zaupanje v direktorje. V premislek je bila dana tudi ugotovitev, da imajo delovne organizacije (najbrž) premalo časa za to, da ovrednotijo sposobnosti tistih, ki se prijavijo na razpisano delovno mesto. V razpravi so navrgli misel, da je direktorjeva kvalifikacija verjetno odraz kvalifikacijske strukture zaposlenih. Glede notranje zakonodaje v delovnih organizacijah so menili, da 10 bo treba v marsičem spremeniti oziroma jo dopolniti.
Velika izbira televizorjev
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu lahko nabavite televizor naslednjih znamk: ATLAS, TELE-VOX, OTELO, DIPLOMAT, MAJOR 67, SILVA DE LUX, »RUDI CAJAVEC«, ADRIA-TIK in GRAND. Prav tako boste dobili v prodajalni vse potrebne pripomočke, kot so antene, stabilizatorji s priključno žico za anteno, nosilci in drugo. Tudi adapter-je za UHF področje za televizorje, ki ga še nimajo vgrajenega, lahko kupite v tej prodajalni.
Volitve in dedek Mraz
Odbor DPM v Dolenjskih Toplicah je pred kratkim na prvi seji izvolil za svojo predsednico Cveto Pelko. Sklenili so, da bodo za najmlajše nudi letos organizirali prihod dedka Mraža. Ob prihodu dedka Mraza bodo uprizorili mladinsko igrico.
Mlinar se je izkazal
Pred dvema letoma so začeli zbirati les za popravilo pomembnega lesenega mostu pri Rojčevem mlinu v Žužemberku na desnem bregu Krke. Potrebovali so več kot 100 kub. metrov lesa, nekaj deset kubičnih metrov ga je dal sam mlinar Ivan Rojc, okoli 80 kub. m pa so prispevali prebivalci, večinoma iz Budganje vasi, enkaj pa tudi žužem-berčani. Mlinar Rojc je sam posekal precej lesa, opravil večino prevozov in poskrbel, da so les obdelali in ga vgradili. Izračunal je, da ga most velja milijon in pol Sdin, sicer pa stane popravilo več kot 7 milijonov Sdin Poleg mlinarja je za most zaslužen 70 - letni tesar Kmlc iz Stavče vasi pri Dvoru, ki Je že drugič delal na tem mostu.	•
PTT
svetuje
Da bo vaša novoletna voščilnica prispela pravočasno v roke naslovniku, vam svetujemo, da jo odpo-šljete č i m p r e j,
Za upoštevanje našega nasveta se Vam zahvaljujemo ter vam v letu 1968 želimo mnogo delovnih uspehov ter osebne sreče!
ZDRUŽENO PODJETJE ZA PTT PROMET
— LJUBLJANA
Napadalca sta skočila s tovornjaka
Karel n Stanko Plut, avtoprevoznika iz Metlike, obsojena na zaporno kazen
Občifl5 ® sodišče v Črnomlju je	kratkim obsodilo
Karla . u^a, avtoprevoznika iz Met*11-e, na 1 leto in 10 dni zapo^, Stanka Pluta, prav tak o iz etlike, pa na 1 leto zapora-
Dokazano ji^ je bil0 da sta v med 18. in 19. sep-tembro lani v bližini gostišča	okoli	pol enih
ponoči - °čila s tovornjaka znamke srcedes, zelene barve s, °^°ni napadla -mopedista Antona Kastelca, ki se je v ~^i s Težakom pri-peljal Ko sta napadalca Porn. 4la. kar se je dalo, sta sk°c a v avtQ ^ ge od. peljala, J^stelic pa je ostal tam ^ P°škodovan.
Ta pa Plutovima ni bil dov -l. Kmalu zatem sta na ja^ *®sti še enkrat ustavila **	® lotila Janeza in
Jožeta 2ugija p0(jiria sta
ju oa 4 ^ brcala in pretepala, nat° » spet pobegnila s
tovornjakom, vendar si je Žugelj zapomnil registrsko številko, razen tega je enega od napadalcev prepoznal. Jože Žugelj je bil v pretepu težko poškodovan, vendar tudi sodišče ni moglo ugotoviti, kdo ga je udaril. Plutova sta tol-
kla, žugljeva se branila, mahali so vsevprek, tako da niti poškodovanec ne ve, kdo ga je.
Za objestnost in napad na mirne občane sta Plutova prejela kazen, o kateri bosta lahko leto dni premišljevala.
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko, i če pa pije,	V
pije Hermeliko {
Ukradli meso poginule krave
Nameravali so poceni priti do mesa, a so ga drago plačali
Valvasor o naših trgih in gradovih
Sefi i o U v«5 MarcKt
Nas skx f ve 5
3cr«—'■
MOKRONOG
Kje trg in grad Mokronog leži. Vzrok za nastanek takega imena. Lepa lega kraja. Mokronog je bil nekoč mestece. Ali je bil tu nekdaj samostan. Nekdanji lastniki tega kraja. Kdo je bila bi. Hema. Na kak način je bil ta kraj izbran za samostan. Kraj za ustanovitev samostana so izbrali s parom volov. Samostan je bil poseljen z moškimi in ženskimi osebami. Kdaj je bila krška škofija dokončno ustanovljena. Prvi krški škof. Mo* kronoško gospostvo pride pod krško škofijo. Jan Vitovec osvoji gospostvo. Graščina pride zopet pod krško škofijo. Grad oropajo puntarski kmetje. Mokronog dobi zopet nove gospodarje. Prejšnji lastnik umorjen. Sedanja lastnica tega gospostva. Opis gradiča Zagorice- Zagorica je bila nekdaj pristava in last mirenske graščine. Kdo je danes lastnik gradiča.
Trg in grad Nassenfuss, po kranjsko Mokronog, po latinsko Madipe-dium, ležita na Dolenjskem, od Ljubljane devet milj oddaljena.
Nemško, kranjsko in latinsko ime sta dobila zaradi lege kraja, ker so tla v času deževnega vremena blatna, vlažna in mokra. Kraj leži na zelo rodovitnih tleh, ima lepa polja, čedne travnike, različne vrste sadnega drevja in mnogo vinogradov. Kar zadeva trg sam, leži ta na ravnem in je bil nekoč majhno mestece, toda vseuničujoča vojna in pogosti požari so ga spravili v revščino, tako da ga zdaj štejejo le za trg.
Grad stoji precej nad trgom, na lepem prijetnem ter nizkem hribu ali gričku, če smemo verjeti ljudski govorici, ki pogosto prodaja laži za resnico, naj bi pred leti, kjer stoji zdaj
grad, bil ženski samostan; ker pa nune niso živele tako, kakor se zanje spodobi, naj bi ga eden krških škofov ukinil in si gospostvo prilastil. Ta trditev pa zato ni videti resnična: če bi bil tu kdaj ženski samostan, bi se pač našlo kakšno poročilo ali kakšna vest v starih dokumentih ali spisih, ki sem jih vseskozi prelistal — našel pa nisem ničesar. Menim, da ima ta izmišljotina svoj pravi vzrok za nastanek v krškem samostanu na Koroškem, ki ga je ustanovila bi. Hema, ukinil pa salzburški nadškof, o čemer bom spodaj še nekaj več povedal. O samostanu so mnogi slišali, vendar govorice niso nikoli prav pretehtali, in jih tako prenesli na ta grad, ki je bil v lasti nun krškega samostana.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
Zadnje vojaške vaje enot zagrebške vojne oblasti so pred tedni pokazale veliko usposobljenost naših borcev in komandnega kadra, kakor tudi najsodobnejšo vojaško tehniko, s katero danes razpolaga JLA. Uspeh vojaških vaj na Kordunu in v Beli krajini je znova potrdil verike moralne kvalitete naše ljudske vojske, ki je pripravljena vsako uro na obrambo domovine, naših meja, svobodnega Jadrana in neba nad nami.
Za jutrišnji praznik JLA naše prisrčne čestitke vsem borcem in voditeljem ljudske armade, kakor tudi vsem nekdanjim partizanom, borcem in aktivistom naše osvobodilne vojske ter vseljudske revolucije!
Kruh ni edina brana
Mi da smo sivčki?
Na nedeljskem občnem zboru Dolenjske turistične zveze v Sevnici je več delegatov govorilo o pomanjkanju mladine v turističnih društvih.
»Pogleqmo se, sami sivčki sedimo za mizami!« je pristavil eden.
»Kakšni sivčki! Mi smo — starejši mladinci!« je pribil predsedujoči Maks Toplišek in spravil vso dvorano v dobro voljo.
Požar z veliko in malo začetnico
Med sejo komisije za družbene in ekonomske odnose pri občinskem komiteju ZK je zatulila sirena. Gorelo je v Tovarni pohištva. Sekretar Franc Bukovinsky-je precej glasno zaklical: »Požar!« »Ja. prosim«, se je hitro oglasil član komisije Rudi Požar, ki je tedaj ravno razpravljal in najbrž preslišal klic sirene.
Umrli bi jih spravil v zagato
Ko je bilo treba pred ne kaj dnevi na prepolnem po kopališču v Ponikvah pr Trebnjem pokopati preminu lega občana, so zanj komaj našli zadnji kotiček.
»Tako, zdaj je polno, kaj naj naredimo, če še kdo umre?« je vprašal odbornik s tistega konca.
»Izdati je treba odločbo proti temu,« je pristavil nekdo iz odborniških vrst.
»Saj bi jo, pa ne vem, če jo bodo upoštevali,« je bolj zase kot za druge pripomnil načelnik.
Neuspel vlom
Vlomilci v banke prihajajo na različne nove zamisli. To pa seveda še ne pomeni, da morajo z njimi tudi uspeti. V neki madridski banki se je pojavil deček s kovčkom v roki. Približal se je Dlagaj-ničarki in ji pomolil .istek s tole vsebino: »če dečku takoj ne izplačate 300.000 peset, bom na daljavo aktiviral bombo, ki je v kovčku.«
Deček denarja ni dobil, prišla je policija. Strokovnjak: so odprli kovček in v njem res našli bombo, ki jo je bilo mogoče aktivirati na daljavo. Hitro so pretrgali spoj, da je drzni razbojnik res ne bi vžgal. Deček je kasneje povedal, da mu je dal neznan moški 25 pezet in ga poslal k blagajni.
Splošno sodijo, da bi se naša država lahko ognila uvozu pšenice, predvsem, če bi pridelala več lastnega žita. Nič manj ni važen ukirep, da se ta žitarica manj porabi. Celotni pridelek pšenice se je pri nas po letu 1950 povečal za 50 odst., kljub temu pa še vedno ne krijemo vse večje porabe žit. Zato uvozimo povprečno okoli 90.000 vagonov pšenice letno.
Po uradnih podatkih svetovne organizacije za kmetijstvo (FAO) je naša država	skoraj na	prvem	mestu
v	seznamu,	ki	kaže let-
no porabo žita na vsakega državljana. Podatki za razdobje od 1962 do 1965 pa povedo, da je v naši državi vsak prebivalec porabil 197 kg	žita, medtem	ko	pride
za isti čas v Avstriji 98,2, na	Danskem	75,1,	v	Holan-
diji 74, v ZDA 65,5, na Madžarskem 133, v Italiji 130, v
V Indiji 142 kg na Približano enako veliko v rabij0 žita na osebo v juniji, to je 196,5
ta	ga	P^bLj0
več. 10 ■ 223 kg na osebo.
Vel$e _ezerve se skrivajo tedaj *
'večli Porabi žito-r'C’ - h n ^°rabi povrtnin, bolj hranljiv* * «h.	s	T
Februarja letos je bil opažen traktorist, ki je peljal poginulo kravo na mrho-višče proti Komarni vasi. Tisti, ki ga je videl, je obvestil znance, in tako so se Franc Gole, Jože Gole, Anton Gole v družbi z Albinom Hudorov-cem ter Jožetom Trplanom odpravili za njim. Vsak si je odrezal kos lepega mesa, približno 6 kg, nato pa so se ob misli na sočno pečenko veseli vračali domov.
Drugi dan je lovski čuvaj opazil, da manjka pol krave, ki je ob telitvi v Semiču poginila, okoli ostankov mesa pa je bilo v snegu vse polno sledov. Goletovo skupino so zasačili, zato se je morala zagovarjati pred občinskim sodiščem v Črnomlju. Razen njih pa so morali s tega mr-hovišča odnašati meso še drugi, neznani tatovi.
Občinsko sodišče v Črnomlju je odmerilo Francu Gole-
tu 9.000 S din kazni, Jožetu Goletu 10.000 S din, Antonu Goletu 10.000 S din, Albinu Hudorovcu 10.000 S din in Jožetu Trplanu 9.000 S din kazni.
Požar v Podgori
15. decembra dopoldne je v Podgori pri Straži zgorela lesena hiša Jožeta Levstika. O-genj je uničil tudi vso opremo. Škodo so ocenili na 40 tisoč Ndiin, Levstik pa je imel hišo zavarovano le za 8000 Ndin.
Levstik je odšel zjutraj na delo, njegova žena, ki se je vrnila z nočnega dela, pa je odšla spat. V kuhinji se je igral 3-letni sin Milan. V štedilniku je gorelo. Otrok se je verjetno igral z ognjem in najbrž zažgal papir v zaboju pri štedilniku. Ogenj se je tako hitro razširil, da reševanje ni bdlo mogoče.
		f
M		
R
tc velikoj zelenik % in mnogottf rož po zernli
’. Hcrmclft
/je naj
ime
nitne/
TOVARNA: RASTLINSKIH SPECIALITET
Spet so prijeli hazarderja
Balić16 na hitro zaslužil 5000 Sdin in uro — Nezaposlenost je tudi en izmed vzrokov za kriminalna dejanja
10#iz okolice Bi-hač*» e brez stalne zaposlitve« J *2; ripppmhra ir Vr,.
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
slitve' »pr decembra v Ko čevJu j^ardiral« 30 dni zapor 00 n djn denarne kaz OJ;
iJ-8 Prejšnji dan P°P° ¥ Peljal iz Ljub-lja®	in	si	skušal
s k .v>J'em »prislužiti« izo v,Varni »Zvezda« je na v S°žiI 5 škatlic vži-Pa držal zmečka11 vaJja Papirja. Goste je na^.od k« ^ 2 njim stavi-j°' f. ustj«.1,0 škatlico vžiga-w	Kdor	ne	u|a-
ne’_J>	S	din. kdor
ugafJ	od njega 1000
ti t!?3 Marjan Mal-nar>. jJj®«kušal srečo, ni niK0» H	katero
škatlico je papirček, ker ga je Balič vednd držal skritega v roki in nato rokohitrsko spretno pokazal, kot da je papirček potegnil izpod ene izmed preostalih štirih škatlic. (To sleparsko spretnost je Balič pokazal tudi na postaji milice.) Malnar je tako izgubil 5000 S din.
Potem sta šla Balič in Malnar še v gostilno »Kmet«, kjer je z istim trikom Balič obral Matijo Ozaniča. Ker Ozanič ni imel denarja, mu je Balič vzel uro, vredno 13 tisoč S din.
Miličniki so Baliča nato prijeli, sodnik za prekrške ga je obsodil, žrtvi pa sta dobili denar in uro nazaj.
Na postaji milice je Bajič
dejal, da bi s to igro lahko na večer zaslužil 50.000 do 100.000 S din. Potem pa je še izrazil željo, da bi ga sodnik obsodil vsaj na 3 mesece, da bi preživel zimo na toplem.
Nova hazarderska prigoda kaže, da so Kočevarji še vedno precej lahkoverni in nasedajo raznim sleparjem ter hazarderjem. Ne smemo pa prezreti tudi druge strani: Vedno večje število nezajpo-slenih nujno vodi nezaposlene, ki nimajo denarja za preživljanje, na kriva pota.
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov!
Dva vloma v Krškem
Leopold Horvat, delavec brez zaposlitve in brez stalnega prebivališča, sd 17. decembra zgodaj zjutraj, ko je vlamLjal v prodajalno KOZMETIKA v Krškem, najbrž na mislil, da bo čez nekaj minut prijet. Mimo je pripeljal avtobus, tik za njim pa osebni avtomobil. Potniki v avtobusu so opazili razbito šipo na vhodnih vratih v prodajalno in neznanca v lokalu. Avtobus in osebni avtomobil sta se ustavila, potniki pa so prijeli vlomilca in ga izročili postaji milice v Krškem.
V noči od 16. na 17. december je neznanec vlomil skozi okno pisarne skladišča AGROKOMBINATA v Krškem. Prebrskal je več pisalnih miz in omaro, pa ni nič našel. Storilcu so na sledi.
Joan Baez obsojena zaradi demonstracij
Popularna ameriška pevka Joan Baez je bila skupaj s 106 drugimi obsojena na deset dni zapora, ker je sodelovala v demonstracijah proti vietnamski vojni. Demonstracije so bile pred centrom za novačenje vojakov v Oaklandu v Kaliforniji.
POLJE »OMEGA«
u
16. Bolj ko sta opazovala človekovo bivališče, bolj se jima je vsiljevala primerjava z razmerami na Zemlji. Res je, vse dimenzije so bile tu stokrat, tisočkrat povečane in na Zemlji tudi ni bilo kdo ve koliko več takih koč v enaindvajsetem stoletju. Slika, ki sta jo gledala, je spominjala na čas okrog leta 1920.
Da je bila primerjava še popolnejša, se je zdajci zapodila po kmečkem dvorišču gigantska kokoš. Stekla je naravnost proti njima. Ko bi vesoljca ne imela oprtanih raket, bi po vsej verjetnosti klavrno končiila v kurjem želodcu. Tako pa sta odskočila na okno koče«
k0&'	?	skoz	umazana stekla v notranjost
“^žina je sedela okrog mize. Molče si ie -12 borne sklede.
razSledoval po notranjosti koče. Primi-teH^MK^bf’ zaka.ieno ognjišče in ostala šara po flO'iea ‘ S0	0	skrajni	revščini	njenih	sta-
J&PS J® pogled nazadnje ustavil na sliki, ki je Jean & naPel oči- Bil Je Pogled na ttfd» • Podrobnosti ni bilo moči razločevati. Toda obstaja mesto na tem planetu, je bilo
za vesoljca dovolj presenetljivo. Trudila sta se, da bi ugotovila karkoli oprijemljivega. Kar ni uspelo Jeanu, je uspelo Petru: pod sliko je odkril napis. In ne samo to! Uspelo mu je spoznati posamezne črke, sestaviti
besede!
To, kar je prečital, je bilo sicer presenečenje, ki ga doživijo lahko le vesoljci — bilo pa je tudi potrditev sumnje, ki je vse razločneje nadlegovala obadva. Pisalo je: »Rio de Janeiro«. To se pravi, da se ne nahajata nikjer drugje kot na naši ljubi Zemlji!
Armada se smeje
— Mojster, ali čistite tudi orožje?
(F\
ZRAČNI DESANT
— Pa si res prepričan, da si bil v civilu strokovnjak za popravilo televizorjev?
— Kaže, da je spet nekdo uredniku kar po telefonu ponudil idejo za novo karikaturo ...
X
— Kaj se čudiš? Ukazali so, da se moramo maskirati!
(karikature iz časnika »ZA DOMOVINO«, lista zagrebške vojne oblasti)
Sneg je prinesel otrokom tisoč radosti. Sankališča in smučišča so oživela, šolarji se zelo veselijo športnih dnevov, ki jih bodo preživeli na snegu. Na sliki mladež iz Velike Doline pred štartom na klancu. (Foto: J. Teppey)
Odlok o podporah ni dovolj pravičen
Na občne zbore Združenj borcev NOV bodo letos povabili tudi udeležence oktobrske revolucije. V brežiški občini marajo biti zbori končani do 15. januarja. Na njih bodo obravnavali med drugim spremembe občinskega odloka o podeljevanju študijskih podpor in priznavalnin.
Trenutno prejema v občini študij sike podpore 34 otrok, priznavalnine pa 38 borcev. Razprave borcev opozarjajo na to, da nekateri členi odloka ndso pravični, zato bodo predlagali ponovno spremembo omenjenega odloka. Kdor bo želel biti o vsem pravilno in pravočasno obveščen, se bo moral odzvati vabilu na
Obhodi dedka Mraza
Društvo prijateljev mladine iz Brežic pripravlja prvi obisk dedika Mraza 24. decembra v Krški vasi, šentle-nartu in Buikošku. V petek, 29. decembra, ga bodo pr/čakali predšolski otroci iz Brežic, Zaikota in Trnja. Isti dan bo dedek Mraz obislkal male bolnike na otroškem oddelku brežiške bolnišnice. Pri cicibanih iz otroškega vrtca se bo dobri dedek ustavil v četrtek, 28. decembra. Letos malčki ne bodo dobili vabil na dom, zato naj se starši ne pozabijo pozanimati za liro dedkovih obiskov. Prostovoljni prispevki v dvoranah dobrodošli.
občni zbor. Tako se bodo v organizaciji ZB otresli negodovanj, češ da borci niso vedeli za to in ono.
Na zborih bodo obravnava-
li	odnose med borci, kakor '.udi sodelovanje borcev z drugimi družbeno-političnimi
organizacijami. Starejšim invalidom priporoča sekretariat občinskega združenja ZB NOV, naj se udeležujejo sestankov krajevnih organizacij ZB, ker delo v sekcijah ni zaživelo.
V. P.
Vojaki na obisku v vasi
Najprej skupen program na prireditvi v vojaškem klubu, nato pa skupen obisk aktivu mladine
name in knjižne nagrade. Na dan republike pa je glasbena skupina vojaškega kluba z več pevci in recitatorji v sodelovanju z mladino iz orešnjic priredila program v vasi Vihre. Takšna medsebojna srečanja in sodelovanje so že tradicionalna oblika dela. Za to imajo v garnizonu veliko zaslug tovariši Dušan Maraš in Ivica Markovič ter nekateri drugi, ki dajejo pobude za medsebojne obiske vojakov in mladine.
M. JAHANOVIC
V	okviru proslav dneva republike je bila v vojaškem klubu garnizona Cerklje zabavna prireditev »Mikrofon je vaš«. V programu je sodelovalo veliko pripadnikov garnizona, gostji pa sta bili sestri Silva in Majda Grozina iz črešnjic, ki sta zapeli nekaj zabavnih melodij. Za najboljše pevce, recitatorje in tiste, ki so največ znali o nastajanju naše ljudske oblasti, so bile pripravljene de-
Zaledenele ceste
Zadnji sneg je prinesel voznikom motornih vozil veliko nevšečnosti. Ceste so bdle slabo preorane in nič posute, tako da so :elo avtobusi poplesavali po njih. Vse kaže, da je zima presenetila tiste, ki so dolžni skrbeti za varno vožnjo. V sosednji krški občini so se hitreje znašli. Zakaj ne bi tako organizirali dela tudi na cestah občine Brežice?
NOVO v BREŽICAH
DOM JLA VABI MEŠČANE NA SVEČANO KULTURNO PRIREDI.
TEV v počastitev dneva JLA, 30-letnice prihoda Tita na Celo partije in 50-letnico Oktobra. Nastopili bodo dmmsld, operni in baletni prvaki Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba. Prireditev bo nocoj ob 19.30 uri v Prosvetnem domu. Vstop prost za vse občinstvo.
V	MALI DVORANI PROSVETNEGA DOMA bodo nocoj ob 18. uri odprli dokumentarno foto razstavo iz življenja in dela pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Razstavo prirejata dom JLA in Fotoklub Brežice. Razstavljenih bo okoli 250 fotografij. Člani fotokluba fjodo prikazali tudi nekaj filmov, ki so Jih posneli sami.
ZA SOLARJE IN VOJAKI: BODO
umetniki Hrvatskega narodnega gledališča nastopili danes ob 17. uri. Prireditev bo v prosvetnem domu.
DEDEK MRAZ SPOROČA STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK,
kdaj naj pripeljejo svoje malčke na novoletne prireditve. V nedeljo, 24. decembra ob 14. uri, se bo ustavil v gasilskem domu v Krški vasi in obdaroval cicibane. Isti dan ob 15. uri bo že prihitel v gasilski dom v Sentlenartu, kjer pričakuje otroke iz Gornjega Lenarta, šentlenarta, Brezine in Črnca. Ob 16. uri bo prispel dednk Mraz v gasilski dom v Bukošku. Pozdravil in obdaroval bo najmlajše iz Bukoška in Cundrovca.
Cic bane v otroškem vrtcu bo obiskal dedek Mraz v četrtek, 28. decembra, ob 8. uri. Svoj obhod po Brežicah in okolici bo končal v petek, 29. decembra. Ob 15.30 vabi v prosvetni dom otroke iz mesta Brežic, iz Zakota in Tmja
V	brežLSki bolnišnici pričakujejo njegov obisk isti dan ob 17. 30.
Dve leti plodnega dela
V	Brežicah se je zbralo 9. decembra na občnem zboru ObSS 73 delegatov, 10 članov obeh občinskih odborov sindikata, predstavnik republiškega sveta, predstavnika ObSS iz Krškega in Novega mesta ter predstavniki občinskih političnih vodstev. Načelnemu referatu Francija Volčamška je sledila stvamej-ša razprava . Občni zbor je pokazal prizadevno delo sindikalne organizacije v minulih dveh letih in je spodbuda za plodno nadaljevanje začetega dela. Za predsednika ObSS so navzoči delegati izvolili Francija Volčanška.
RADIO BREŽICE
PETEK, 22. DECEMBRA: 18.00 —19.30 — Obvestila — Nove plošče RTB — Pravljica za najmlajše — Pran Miličinski: Laž in njen ženin
— Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 24. DECEMBRA: 11.00
— Poročila — Stane škaler: Ob 30-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ — II. del — Ta teden v Delavski enotnosti — Z občnega zbora krških sindikatov — Za nnše kmetovalce: inž. Darko Jelčič: Naprave za dosuševanje sena — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofoaski zapis: Razgovor s Simo Mrkšičem o akcijah štaba za pomoč pred elementarnimi in drugimi nesrečami — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. — 12.30
— Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 26. DECEMBRA: 18.00
— 18.50 — Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Naši športniki co koncu tedna — Iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled. 18.50—19.30 — Mladinska oddaja.
Krajevna skupnost Podbočje je bila ustanovljena maja 1965. Upravlja jo 11-članski svet, izvoljen na zboru volivcev. Ta krajevna skupnost obsega 20 naselij s 431 hišami in 445 gospodinjstvi. Vseh ljudi živi na njenem območju 1820. Od tega je 129-1 kmečkih prebivalcev.
V	Podbočju imajo osnovno šolo z eno podružnico. V šolskem letu 1966/67 je bilo na obeh šolah 247 učencev v desetih oddelkih. Pouk so obiskovali v dveh izmenah.
Iz okoliša te krajevne skupnosti je pri občinski skupščini vpisanih 18 obrtnikov raznih strok in 7 obrtnikov, ki se' ukvarjajo z obrtjo kot z dopolnilno dejavnostjo.
Družbeno denarno pomoč uživa v tej krajevni skupnosti 39 občanov, 12 jih prejema splošne socialne podpore, 17 priznavalnine NOV, 7 podpore žrtev fašističnega nasilja, a za 2 otroka in 1 odraslega plačuje skupnost vzdrževanje v domovih.
Skupni katastrski dohodek za to območje znaša 104,016. tisoč S din, od tega od gozdov 8,952 tisoč S din, od dru-
gih površin pa 61,374 tisoč S din. Prispevek za kmečko zavarovanje doseže 19,724 tisoč
S	din, skupna obremenitev pa 40,072.500 S din.
V	krajevni skupnosti je
34.000	klometrov cest. Cest IV. reda je 11.000 kilometrov, krajevnih poti pa 23.000 kilometrov. Na tem območju so štirje vodovodi in pet zajetij iz vodnjakov. Javno razsvetljavo ima samo eno naselje. Skupna dolžina nizkonapetostnega električnega omrežja meri 24.054 kilometrov.
Letos bo prejela krajevna skupnost Podbočje 950.000 S din iz cestnega sklada in 40 tisoč S din dotacije iz občinskega proračuna. Vsota iz
obeh virov je zelo skromna in ne zagotavlja solidnega temelja za uresničitev širšega programa krajevne skupnosti. V prihodnje se bo moralo spremeniti, zlasti, še, če bodo krajevne skupnosti prevzele del poslov, ki jih za sedaj opravlja še občinska skupščina.
' Kljub temu pa je zanimiva primerjava med vsotami, ki jih prispevajo ljudje v proračun, in med vsotami, ki se v drugih oblikah vračajo nazaj na to območje. Tako znašajo na primer letni izdatki za šolstvo po planu za letos 27,353 tisoč S din, izdatki za družbeno pomoč pa 7,030.650 S din.
Prisluhniti težnjam delavcev
Akademija na Senovem
V petek, 22. oktobra, bodo obiskali Senovo vojaki garnizije Cerklje. Za občinstvo tega kraija bodo priredili svečano akademijo v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade. Vojaka so se za svoj letošnji praznik pridno pripravljali. Nastopili bodo v vseh treh spodnjeposavskih občinah.
Proslava dneva armade
V Krškem je bila sinoči na programu akademija v počastitev dneva JLA. Priredil jo je vojaški klub garnizije Cerklje. Nastopajoče so v Krško povabile družbeno - politične organizacije.
Kolektivne obdaritve pionirjev
Na vseh šolah pripravljajo za konec leta šaljive prireditve, da bo pričakovanje dedka Mraza bolj veselo. Sodelujejo prosvetna društva, šolski kolektivi in društva prijateljev mladine. Povsod bodo pionirje in cicibane tudi pogostili. Denar za to zbira občinska zveza DPM pri gospodarskih organizacijah. Dedek Mraz bo obiskal vse šole. Pionirski odredi bodo prejeli kolektivna darila.
PEČI NA OLJE
17.	decembra je bilo v Krškem občni zbor ObSS. Delegati so ugotovili, da bo moral sindikat tudi v bodoče bdeti nad razvojem diružbe-no-ekonomskih odnosov in samoupravljanja v delovnih organizacijah. Sindikalne podružnice naj postanejo pri tem nosilec teženj delovnih ljudi. Sindikat se bo tudi v bodoče zavzemal za izobraževanje samoupravljavcev ter za splošno izobraževanje zaposlenih. Uvajanje deljenega delavnika prinaša kopico nalog, kot so: urejeno otroško varstvo, družbena prehrana in prevozi zaposlenih. Sindikat pa se bo vse prihodnje leto resno ukvarjal z reelekcijo vodilnih kadrov, ki se ne sme več izroditi v kampanjo. Govorili so tudi o štipendii/jski politi-
EMO-5
dobite za 64.000 Sdin v prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem
Postaja LM na Senovem ukinjena
Odborniki občinske skupščine Krško so na zadnji seji izglasovali ukinitev postaje ljudske milice na Senovem.
V	'razpravi so se nekateri zavzemali za to, da še ostane, po temeljiti obrazložitvi, da je to poitirebno zaradi modernizacije službe javne varnosti, pa so se vsi strinjali s tem predlogom.
V	čigavih rokah je oskrba naselij?
Odborniki občinske skupščine v Krškem so 14. decembra izglasovali odlok o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena za to območje. Sem sodi oskrba naselij z vodo, odstranjevanje smeti, snega na javnih površinah, vzdrževanje ulic, oskrba naselij z elektriko, javna razsvetljava, urejanje pokopališč, skrb za red na tržnicah, vzdrževanje parkov in zelenic, urejanje športnih igrišč, varovanje motornih vozil na parkiriščih in še nekatere druge dejavnosti. Za vse to skrbijo v občini zavod za komunalno dejavnost, stanovanjska podjetja, poslovna enota ELEKTRO Celje in krajevne skupnosti.
200.000 Sdin za otroke
Peta ekonomska enota tovarne papirja je namenila
200.000	S din za pomoč otrokom iz revnih družin. Del te vsote bodo ponekod porabili za nakup oblačil, del pa za šolske malice, saj je še veliko šolarjev, ki nimajo denarja za obrok v šoli. Delavci pete ekonomske enote iz CELULOZE so dali lep zgled kolektivom v občini, pa tudi sindikalnim podružnicam.
ki in o tem, da je treba notranjo zakonodajo v delovnih organizacijah nenehno prilagajati času in razvoju.
Spet obet za nov stolpič
Gradbeno podjetje PIONIR bo v prihodnjem letu gradilo na Vidmu nov 20 stanovanjski stolpič. Objekt bo namenjen tržišču. Stanovanja lahko odkupijo delovne organizacije in posamezniki. Po predlogu gradbenega podjetja bo kupec plačal ob podpisu pogodbe 10 do 20 odstotkov vrednosti, med gradnjo 60 do 80 odstotkov in ob vselitvi 10 do 20 odstotkov pogodbene vsote. PIONIR je poslal delovnim organizacijam anketo, s katero želi zvedeti za približno sliko potreb po stanovanjih v delovnih organizacijah na območju Krškega.
Odeja bo dovolj dolga
Dosedanji dotok dohodkov v občinski proračun kaže, da so bili zmerno planirani. Sredi leta so bila iz proračuna izločena sredstva za izobraževanje, sicer pa ni večjih odstopanj. Skupščina je na predlog sveta za finance sprejela nekatere spremembe in dopolnitve odloka o proračunu.
Kmetovalci, pohitite!
Pod pokroviteljstvom kmetijske šole GRM iz Novega mesta bo delavska univerza v Krškem organizirala dveletno z insko šolo za kmetovalce. Pouk bo Ir. jal vsako z mo po fit'ri mesece. Slušatelji ga bodo obiskovali vsik delovni dan dopoldne. Ob koncu drugega letniVa b> do lahko opravljali 'z.*1 za traktorista.
V	šolo se lahko vp še vsak, kdor je uspešno dokončal osemletko. Sp e-jeti bedo tudi kand dati s šestimi razredi osnrvne š; le, vendar ti ne bodo d b li verifciranili spri-čev 1, ampak le usrana potrdila. Prijave sprejemajo vsi kraje-ni urr.d in delavska univerza v K' š em. P h tit*, če ?e še nis‘.e prijavil !
SVETU KS POMAGAJO ODBORI ŠESTIH NASELIJ
Odnos daj-dam med občino in KS
Krajevna skupnost Podbočje bo letos prejela za delo 1,350.000 Sdin - Velikih načrtov s tem denarjem ne bo mogla izpeljati, krila bo le najnujnejše
izdatke
BREŽIŠKE VESTI (
Inž. Miro Blaznik, zaposlen v mizarski zadrugi, vneto navezuje stike, da bi bilo zbranega' kar največ gradiva, ki bi verodostojno prikazalo zgodovinski razvoj pokrajine ob Savi, od Zidanega mosta tja proti Krškemu.
»Zakaj čutite tako živo potrebe po zbiranju zgodovinskega gradiva in narodopisnih zanimivosti?«
»Naši kraji niso v nobeni zbirki, v nobeni knjigi načrtno prikazani. Ni jih opisal Ivan Vajkard Valvasor, zgodovinski dokumenti so raztreseni po zbirkah tja do Gradca v Avstriji, kjer so shranjeni predmeti iz rimskega najdišča iz Vranja pri Sevnici. V nobenem muzeju
ni večje zbirke o naših krajih, čeravno si jih .lastita' celjski in brežiški muzej.«
»Zbiranje zahteva tiho in vztrajno delo, ki ne rodi kaj hitro sadov. Kaj vas veže nanj?«
»Domačin sem. Ali bi ne bil prijeten občutek, če bi mogli predstaviti naše kraje obiskovalcem ali mlajšim rodovom, na primer preraščanje obrti v industrijo, skrivnosti gradov in molilnic. Tudi razvoj turizma narekuje, da je treba te stvari raziskati, pri tem pa bodo denarno pomagala tudi naša podjetja.«
»Kakšen je načrt komisije za prihodnje leto?«
»V letu 1968 bosta v sevni-
Zlata poroka v Zabukovju
Nedavno sta praznovala zlato poroko, 50-letnico skupnega življenja, zakonca Ivan in Katarina Roštohar iz Zabukovja pri Sevnici. Tiho, pa vendar srečno sta se med svojimi najbližjimi spominjala tistega dne, ko sta si obljubila zvestobo.
V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, ki so vsi odšli od doma. Njuno življenje je bi-
lo tako kot življenje mnogih drugih, ki so morali skrbeti za številno družino. Mati kot babica ni veliko zaslužila, oče pa z delom svojih rok tudi ni mogel veliko iztrgati zemlji-
Zlatoporočenca sedaj mirno uživata majhno pokojnino in si želita le to, da ju zdravje ne bi zapustilo.
PAVK
SEVNIŠKI PABERKI
■ »HLAPCI« V SEVNICI. Jutri zvečer bo ob 19. uri v domu Partizana gostovalo celjsko gledališče. Predstavilo se fx> s Cankarjevo Igro »Hlapci«.
■ SPET PLESNE VAJE. V ne deljo popoldne so se v sevnlškem mladinskem klubu znova začele plesne vaje Organizatorji računa Jo, da jih bo obiskovalo dovolj mladine.
■ 20 SE JIH JE PRIJAVILO.
Za kmetijsko šolo, ki jo bo orga nizirala delavska univerza, se je prijavilo 20 mladih kmetovalcev Ge ravno Je rok prijave že potekel, se še vedno lahko prijavite.
■ 36 KRAT JE DAROVAL KRI Poštni uslužbenec Tine Klemenčič Je na nedavni krvodajalski proslavi v Sevnici prejel diplomo kot priznanje za 36-kratno darovanje krvi. Ob tej priložnosti je bilo razdeljeno tudi 64 srebrnih značk &a 5-kratno darovanje in 13 zlatih Ra desetkratno darovanje. Na pro slavi je bil ob prisotnosti uglednih Bostov izveden tudi lep kulturni Program
■ 7 NOVIH OMARIC PRVE POMOČI. Osnovna organizacija RK v Boštanju je druga najštevilnejša organizacija Rdečega križa v sev niški občini. Letos Je med drugim pripravila tudi 7 novih omaric pr ve pomoči. Štiri je brezplačno na redil Tone Zupančič, prepleska) Pa jih Je predsednik OO RK Rudi Lisec
■ JOŽETU SMODEJU PRIZNA
SEVNIŠKI
VESTNIK
NJE ZA DE1». Sevniško turistič. no društvo je na občnem zboru v ponedeljek, 11. decerrnra, podarilo ćelavcu Jožetu Smodeju, ki ima velike zasluge za obnovo Lutrove kleti in gradu, lepo spominsko sliko sevniškega gradu. Na zbo.u so ob ravnavali tudi najvažnejše naloge turistične dejavnosti v prihodnjem letu.
»Partizanovo«
silvestrovanje
Silvestrovanje v »Partizanovem« domu je že dolgo ena najbalj priljubljenih prireditev v Sevnici. Letos bodo za pričakovanje novega leta na voljo vsi prostori v domu TVD Partizan. Prireditveni odbor si prizadeva, da bi se silvestrovanje kar najbolj posrečilo.
Seja skupščine
23. decembra bo v Sevnici seja občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o občinskem proračunu, o proračunu temeljne izobraževalne skupnosti ter o prispevkih in davkih občanov. Na seji bodo sklepali tudi o odloku o družbeni pomoči borcem NOV in o spojitvi sevniškega zdravstvenega doma s celjskim.
ški občini dva pomembna dogodka, ki zadevata to področje; odprta bo Lutrova klet, Sevnica pa bo slavila stoletnico drugega slovenskega tabora, ki je bil pomembna oblika narodnostnega osveščanja. Do takrat bomo skušali narediti kar največ, k sodelovanju pa kličemo vse, ki bi imeli ali vedeli za gradivo. Lep turistični vodič, ki bi prikazal tudi zgodovinske znamenitosti, bi veliko pripomogel k razvoju sedanjega časa.«	M.	L.
Edini sklep: spet na razprave
14. decembra so v Krmelju na zboru otočanov obravnavali delo krajevne skupnosti. Osrednje poročilo je dal predsednik Franc Vitman. Ugotovili so, da so s prispevki občanov, podjetij in družbenopolitičnih organizacij veliko naredili. Zdaj bi bilo potrebno urediti kanalizacijo in javno razsvetljavo. Občani so pripomnila, da predvidenega zneska za ta dela (okoli 7,5 milijona Sdin) ne bi zmogli. Menili so, naj bi kaj več dala občinska skupščina. Odbornik Vlado Senčar, direktor krmeljske METALNE, je rekel, da bi bilo treba urediti tudi vodovodno omrežje. Občani so sklenili samo to, da bodo o perečih vprašanjih spet razpravljali januarja 1968.	B.	D.
Starši se dogovarjajo mimo pogodb
Kot je pokazala anketa 149 vajencev v sevniški občini, je v odnosih do vajencev in vajenstva še vrsta pomanjkljivosti, ki pripomorejo, da so razmere vajencev še težje. Ugotovoijeno je, da se jih več kot tretjina vozi več kot pet kilometrov daleč, večina njih nima urejene prehrane, opravljajo veliko dela, ki ni v zvezi s poklicem, nagrade pa so marsikje prenizke.
Ugotovljenih je več primerov, ko se obrtniki in starši dogovarjamo mimo učnih pogodb. Zdaj, ko primanjkuje učnih mest, delodajalci izsiljujejo starše; le-ti pristanejo na vse, samo da gredo otroci v uk. Vse te pomanjkljivosti bi bilo lažje odpravljati, če bi bili predpisi bolj urejeni.
st. 51 (926)
RAZTEGLJIVA MIZA:
V mizarstvu »Hrast« v Šent-lovrencu izdelujejo tudi raztegljive mize. (Foto: M. Legan)
Volitve in imenovanja
Za novega vodjo štaba za zaščito pred nesrečami je bil na zadnji seji skupščine imenovan predsednik ObS Ciril Pevec, za namestnika Jože Godnjavec, za novega člana pa Ivan Longar. Namesto pok. Janeza Smoliča je bil v svet za finance in družbeni plan izbran Ignac Jarm. Novi predsednik upravnega odbora oestnega sklada je Jože Govednik, v komisiji za vprašanja borcev pa je Franc Zidar nadomestil Cirila Bukovca, k; je prevzel druge dolžnosti. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo je predlagal skupščini, naj izvoli novega člana, ker dosedanji član Tomo Strel ne priha-jaja na seje.
Mokronog: cesta je v načrtu za leto 1969
Kot smo že poročali, cesta Slovenska vas -r- Mokronog ni na spisku republiškega cestnega sklada za prihodnje leto, znano pa je tudi že, da ni računati na udeležbo pri povečanem prispevku od bencina, ki bo šel za modernizacijo slovenskega cestnega »križa«, po katerem gre 60 odstotkov celotnega cestnega prometa. Mokronoška cesta je v načrtu za leto 1969, cestni sklad pa je pripra* 'jen dati garancijo, na katero bi bilo mogoče dobiti posojilo, da bi cesto vendarle lahko modernizirali že prihodnje leto.
Občina na zatožni klopi
Republiški sekretariat za finance je vložil tožbo zoper trebanjsko občino - Predsednik ObS Ciril Pevec: »Odločni smo v svoji zahtevi: republika je prevzela sredstva okrajnih družbenoinvesti-cijskih skladov, zato naj prevzame tudi letna odplačila od naložb v zdravstvo. Naša občina denarja - nima.«
Gre za 62 milijonov S din anuitet iz letošnjega in lanskega leta. Ker občinski proračun ni imel denarja, da bi jih poplačal, je Dolenjska banka zasegla ta znesek pri republiškem proračunu. Sekretariat za finance je sprva protizakonito za toliko zmanjšal dotacijo občini, kasneje pa je dotacijo vendarle nakazal in se hkrati odločil s pomočjo tožbe izterjati dolžni znesek.
Ker tuda komunalna skupnost za socialno zavarovanje ne prevzame plačevanja letnih odplačil za zdravstvene objekte v trebanjski občini,
Knežja vas: pomanjkljiva dostava pošte
»Telegram s sporočilom o smrti sem dobil, ko je bil sorodnik že pokopan. Je to kakšna dostava, čeravno človek pošteno plača?« je vprašal na letni konferenci krajevne organizacije SZDL prizadeti član organizacije. Prisotni so mu pritrdili in zahtevali od vodstva, naj posreduje njihove pritožbe vodstvu PTT podjetja v Novem mestu. Na zadnji seji skupščine je na prošnjo odbornika Perparja občinska skupščina sklenila zahtevati od pošte, naj uredi dostavo tako, da bodo ljudje čimbolj zadovoljni.
so stvari do kraja napete. Vodstvo trebanjske občinske skupščine pri tem odločno poudarja, da so drugod zdravstvene objekte gradili iz družbenih skladov, v katere je prispevala tudi trebanjska občina, in da ni prav, da bi jih le ona morala graditi iz že tako skromnih sredstev občinskega proračuna.
Na zadnjem sestanku s predstavniki komunalnega zavoda za socialno zavarovanje je bilo sklenjeno, da bo zavod plačal del letošnjih anuitet, vendar je usoda drugega dela še vedno negotova.
Proslavitev dneva armade
Kot je bilo sklenjeno na nedavnem sestanku ravnateljev osnovnih šol in predstavnikov občinske konference SZDL, bodo za dan Jugoslovanske armade na vseh političnih šolah trebanjske občine učenci gledali filme o JLA, oficirji JLA pa bodo mladini govorili o pomenu obrambe, ki sloni na vse’ vd-ski obrambi in dragocenih iz kušnjah iz partizanskega vr skovanja. Na omenjenem po svetu so govorili tudi o orga nizaciji letošnje novoletne jelke.
TREBANJSKE
NOVICE
Inženir je, ne zgodovinar ali muzealec, vendar ni nič manj zavzet za starine
KAJ NAMERAVAJO MLADI NA MIRNI
Volja je, samo prostorov ni
Slavljenca Katarina in Ivan Roštohar med svojimi najbližjimi. Jubilanta sta tudi naročnika Dolenjskega lista in uredništvo jima želi še mnogo zadovoljstva v skupnem življenju.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA TURIZEM PRI SZDL
Pred stoletnico slovenskega tabora
Dramska sekcija je že začela delovati, zanimanje pa je tudi za druge sekci je in krožke, predvsem za fotografskega in modelarskega
Čez dvajset mirenskih mladincev se zbira vsako soboto v prostorih šole, ki jih sprejema pod streho, ker nimajo lastnih prostorov. Na letošnji mladinski konferenci so dobili zagotovilo, da bodo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami dobili prostor, kjer . se bodo lahko zbirali in delali.
Na letni konferenci se je pokazalo, da se mladinci in mladinke zanimajo za delo sekcij, prosvetni delavci pa so jih voljni, voditi. Dramska sekcija, ki jo vodi Ivan
Polajnar, je že začela delovati in je pripravila program za praznovanje dneva republike.
Glasba vedno vleče mladi rod, zato so tudi Mirenčani vneti za lastni ansambel. Ker pa nimajo inštrumentov, so zanje zaprosili prosvetno društvo. V letnem programu je zapisano, da bodo organizirali plesne vaje, ki jih bo vodil Darko Krhin.
Nekdaj je na Mimi že deloval fotografski krožek, pa tudi modelarji so nastopili
na več prireditvah. Ti dve panogi bi bilo treba oživiti in zanje navdušiti čimveč mladih, hkrati pa si prizadevati, da pomanjkanje prostorov ne bo ovira za uresničitev teh načrtov. Vodstvo aktiva, ki ga vodi Anton Gorenc, sestavljajo pa še Marko Kocjan, Bojan Plavštajnar, Matjaž Zakrajšek, Dragica Ivanc, Miro Novak, Boris Jerman in Janez Smrke, pa bo skušalo kar največ narediti, da bo mladinska dejavnost v kraju zaživela.
A. KOMAR
Krompirjevih vojn konec?
Na pobudo zvezne direkcije za prehrano in republiškega sekretariata za gospodarstvo izdelujejo te dni strokovnjaki Kolinske tovarne iz Ljubljane študijo o možnostih predelave krompirja v krompirjevo moko, ki nadomešča pšenično moko in kakovost kruha celo izboljša. Končni rezultati raziskave bodo znani ob koncu prihodnjega meseca, že zdaj pa je znano, da gre za tovarno, kn bo zadovoljevala potrebe vse Jugoslavije. Za ta obrat se poteguje trebanjska občina, ki ima že sedaj do 40.000 ton letnih presežkov kakovostnega krompirja in največji poprečni hektarski donos v republiki. KZ Trebnje bo prispevala tudi del stroškov za raziskave.
Tak obrat bi pomenil za pridelovalce zanesljivega pogodbenega kupca, kar bi verjetno pomenilo konec krompirjevih vojn
Ribiči vložili krape in linje
Vložili so 500 kg mladic krapov in linjev, kar jih je veljalo 750.000 Sdin
Ribji lov v Rinži je bil že od nekdaj zanimiv, kar vemo tudi iz starih poročil. 2al se pogoji zelo hitro sreminjajo, a vedno na škodo ribištva. V nekem starejšem poročilu beremo: »V Rinži žave ščuke do 15 kg težke, linji do 3 kg težki in razne belice. Svoj čas je hila Rinža bolj bogata rib. V njej so živeli razen krapov tudi žlahtm raki, ki so leta 1895 popolnoma izumrli vsled račje kuge.« To poročilo je izpred	35	let	Pa danes?
Tudi letos kot vsako leto so ribiči vložili ribji zarod. Kupili so 500 Kg krapov in linjev,	za	kar	so dali 750.000
Sdin,	ter	jih	vložili na	več
krajih	struge.	Mladice so	bi-
le različno velike. Ribiča zagotavljajo, da bodo, če bo šlo
vse po sreči, že v dveh letih godne za odlov.
Marljivi ribiča delajo precej vztrajno, da bi uredili ri-bogojne m ribolovne pogoje v Rinži ter tako po svoje prispevali k turizmu v Kočevju.
-ko.
Predlog za združitev
Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje je na zadnji seji razprav-
Nov asfalt
v Kočevju
Asfaltiranje stare in nove Tomšičeve ceste bo veljalo skupaj z ostalimi deli nad 47 milijonov S din. Polovico te vsote bo dano iz občinskih virov, ostalo polovico pa bo potrebno zbrati pri delovnih organizacijah. Obe cesti bosta asfaltirani, ko bodo dopuščale vremenske razmere. Občinska skupščina se prizadeva tudi, da bi čim-prej asfaltirali cesto na Trato in za ureditev nekaterih ulic v Kočevju.
Za ceste odgovorne KS
Za vzdrževanje občinskih cest četrtega reda in mest-
ljal o komunalni dejavnosti nih ulic bodo po sklepu ob-in ugotovil, da nekatera de- činske skupščine Kočevje la opravlja več komunalnih morale skrbeti krajevne skup-delovnih organizacij. Cia- nosti, ki bodo dobile v ta na-ni sveta so zato menili, naj men v letu 1968 okoli 24 mi-bi se komunalne dejavnosti lijonov S din. Krajevne skup-združile v eno, močnejšo de- nosti (Kočevje, Stara cerkev, lovno organizacijo. Tako bi Rudnik in Predgrad) bodo
-----------------------------------bilo mogoče delo bolje orga- sklenile s komunalo pogodbe,
nizirati in bolje izkoristiti de- da bo ona skrbela za vzdrže-ObrtniŠtVO in divjad lovna sredstva ter ljudi. Ob- vanje cest in ulic. Krajevne
činska skupščina bo ta pred- skupnosti bodo vzdrževalna log posredovala komunalnim dela nadzorovale in jih pla-delovnim organizacijam.	čevale.
Danes (21. decembra) bo v Kočevju seja sveta za gospodarstvo. Na njej bodo razpravljali o obrti in šušmar-stovu, potrdili gozdnogospodarski načrt za enoto Zeljne-Laze in sprejeli plan odstrela divjadi za lovsko leto 1967/68.
Dedek Mraz v šolah in kolektivih
V kočevski občini bo letos jo slab črna kruh in da kru-
Slab črni kruh v Kočevju
Pekarija bi morala peči boljši kruh, razen tega bi ga morala napeči dovolj
dedek Mraz obiskal in obdaril otroke v delovnih kolektivih in šolah. Tako so sklenili člani pripravljalnega odbora za pripravo novoletnih prireditev. Odbor je pri občinski konferenci SZDL, v njem pa so razen predstavnikov SZDL in Zveze prijateljev mladine še zastopniki delovnih organizacij.
Zastopniki odbora v teh dneh obiskujejo delovne organizacije m zbirajo prispevke za obdaritev področnih šol. Šole bo dedek Mraz obdarjal od 25. do 28. decembra.
Razen tega so predstavnika odbora predlagali delovnim organizacijam, naj bi okrasile mesto z novoletnimi jelkami in ostalim. Predlagali so še, naj bi delovne organizacije izkoristile okrasitev tudi za svojo reklamo.
Dedek Mraz bo v teh dneh obiskal tudi delovne kolektive in obdaroval otroke. Kakor že lanri tako bo tudi letos odpadel novoletni sejem in sprevod dedka Mraza v Kočevju.
ha pogosto zmanjka, predvsem ob sobotah.
V pekariji smo zvedeli, da je črni kruh slabši zato, ker ga. delajo iz 60 odstotkov domače moke in 40 odstotkov uvožene. Včasih je bal kruh boljši, ker je bilo razmerje med mokama 50:50; črni kruh pa je bil tuda že slabši, kot je danes, ko so ga
Gospodinje se pritožujejo, pekli iz 70 odstotkov domače da v kočevski pekariji peče- moke. Peki pravijo, da bo
kmalu boljši, ko bo začel mleti. aprila prihodnje leto novi mlin »Žita« v Ljubljani. Zvedeli smo tudi, da kruha zmanjka !e takrat, kadar je povpraševanje po njem občutno večje, kot bi bilo normalno.
Izgovori predstavnikov pekarije oziroma »Žita«, katerega obrat je kočevska pekarija, so navidezno opravičljivi. Vendar pa potrošniki kljub temu sumijo, da pekarija in »Žito« nista ukrenila vsega, da bi jedli kočevski potrošniki boljši kruh in da bi ga bilo tudi vedno dovolj naprodaj.
Konference bojevniških organizacij
V decembru in januarju bodo letne konference krajevnih organizacij ZB, ZVVI in ZROP. Po vaseh bodo imele vse tri organizacije skupno konferenco, v mestu pa vsaka organizacija ločeno. Na konferencah bodo pregledali dosedanje delo, sprejeli programe za bodoče delo in Izvolili nova vodstva organizacij.
Zaprto
stranišče
V Kočevju so konec novembra uredili v stavbi poleg avtobusne postaje stranišče za avtobusne potnike. Stranišče pa še danes ni odprto, ker se občinska skupščina in SAP še nista sporazumela, kdo ga bo vzdrževal. Potniki pa še naprej uporabljajo stranišča bližnjih gostišč, predvsem »Restavracije«.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ »LISIČKA JE PRAV ZVITA ZVER« poje narodna pesem. Pa ni vedno tako. PejSnJi teden
S morala gospodinja iz Mestnega ga (šahen) hitro odpotovati v Ljubljano in ni utegnila pogledati okoli hiše, kako Je s kokofimi Ko se Je vrnila domov, Je opazila, da so v kumiku pomorjene vse kokosi, lisica pa je preplašeno čepela v kotu. Na pomoč je prišel sosed in s sekiro pokončal lisico. Tako Je obležalo 10 kokoši in ena lisica Vprašanje je, kdo bo plačal ško do, ki je dejansko povzročena po divjačini, in kako dobiti denar za povničilo Škode iz sklada lovskih družin.
■ ■ ■ TEPE2I VINJENIH in drugače razjarjenih fantičev pa tu. cti starejših so skoraj vsak dan Zadnji, na mračnem parkirnem prostoru, je privabil veliko gledalcev, ki so imeli kar obilo brezplačne zabave. Pretepačev ni skušal nihče pomiriti, pač pa so gledalci navijali za enega ali drugega Umirila sta se šele, ko sta bila že pošteno upehana in krvava. Na srečo sto se tepla le z rokami.
■ ■ ■ VISOKA VSTOPNINA za mladinske plese moti marsikaterega mladinca Nekateri menijo, da je pretirana Vstopnina Je visoka zaradi dragih ansamblov oel. roma inštrumentov. Veliko je takih ki vstopnine ne morejo pla
čatl, tako postaja mladinski ples domena ooih, ki imajo kaj pod palcem, bodisi da sam izaslužijo ali pa da jim to lahko nudijo
starši.
■ ■ ■ SVETLOBNI NAPISI SO nas zelo razveselili, posebno ker jih Je vedno več. Zal pa so se ie pojavili pobalini, ki s kepami razbijajo neonske črke in tako kvarijo ne le cevke posameznih črk, temveč celo skupino. So pa nekateri svetlobni napisi, ki so se sami pokvarili, podjetja pa ne čutijo potrebe, da bi jih popravila. Tako svetijo samo nekatere črke, često v prav smešnih zlogovnih oziroma besednih kombinacijah.
H ■ ■ ZARADI SLABEGA KRU. HA se potrošniki zadnje čase zelo pogosto pritožujejo. Kruh je včasih preveč soljen, drugič pa premalo. To velja posebno za črni kruh. Monopolistični položaj pekarne še ne opravičuje takega odnosa do potrošnikov. Konkurence žal, ni v Kočevju,
H ■ ■ HLADNO VREME ln bližnji novoletni prazniki so pospešili domače veselje in hišne praznike — koline. Vsepovsod kolteio, zato peljejo pogosto kolone fičkov iz Kočevja proti vasem ob Kolpi. Na krvavice pa je treba k očetu! Vsaj ta narodni običaj se Je obdržal.
m N ■ NA SILVESTROVANJE SE PRIPRAVLJAJO tudi kočevski gostinci Tudi. letos bodo uvedli rezervacije. Preurejena »Restavracija« bo imela vse prostore odprte do 2. ure, vendar brez rezervacij. Nekateri kolektivi bodo priredili silvestrovanje v svojih podjetjih Torej bo za Silvestrovo dovolj zabave. Nekateri bodo šli praznovat tudi v druge kraje.
Mrzla čakalnica
Čakalnica avtobusne postaje v Kočevju je nezakurjena, čeprav mraz že neusmiljeno pritiska. Zvedeli smo, da peči ne kurijo zato, ker še niso dobili premoga, čeprav so ga že naročili. Vendair pa ta odgovor preanraženih potnikov ne potolaži. SAP, katerega last je avtobusna postaja, Je imel namreč vse leto čas, da bi priskrbel premog.
Ceno v Kočevju in Ribnici
(cena v Krompir sveže zelje
kislo zelje kisla repa fižol v zrnju čebula česen solata paradižnik korenje peteršilj ohrovt cvetača Jabolka hruške pomaranče limone banane grozdje ribe jajca
(cena za kos)
Kočevje Ndin za 1 0,93 1,12
1.72
1.72
4.48 2,07 13 3,15
7.80
1.48
3.90 1,70
3.75 1,30 do
3.75
4.80 4,85 5,50
4.90 8,56 0,80
Ribnica
kg)
0,80
2,40
(novo)
1,80
4
2,10
14
5.60 8,30 1,50
3.60
2,93
3.60 1
3,90
4.60 5
5,10
4,50
0,85
Zima in poledica nista nevarni le za motorna, ampak tudi za vprežna vozila. Na poledenelem križišču cest v žlebiču je te dni spodrsnilo konju (Foto: Mohar)
Delo v storitvenih dejavnostih
Občinski sindikalni svet Ribnica je imel 11. decembra občni zbor. Iz lepe udeležbe se je dalo razbrati, da vlada za delo sindikata precejšnje zanimanje. Na občnem zbo-
Za 30-letnico Titovega vodstva
Šolska mladina v ribniški občini se vneto pripravlja na svečano proslavo 30-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije. Po osnovnih šolah v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku bodo v 7. in 8. razredu predavanja o zgodovinski poti tov. Tita in razvoju revolucionarnega gibanja pri nas. Učenci bodo pisali šolske naloge na to temo, najboljše naloge bodo nagrajene. Najboljše naloge posameznih šol pa bodo nagrajene tudi na slavnostni seji občinskega komiteja ZK v januarju. Razen tega namerava občinski komite ZMS prirediti posebno proslavo v počastitev 30-letnice Titovega vodstva.	-r
Dedek Mraz za socialno prizadete
Pred novim letom bodo obdarili 20 socialno najbolj ogroženih članov Zveze borcev v ribniški občini. Tako bodo tem ljudem pripravili lepe novoletne praznike. Občinski sindikalni svet pa bo obdaril pred novim letom 35 članov sindikata iz območja občine. Predloge, koga naj obdare, so dale sindikalne podružnice. Tako bodo obdarjeni tisti člani sindikata, ki so do pomoči najbolj upravičeni.
ru so razpravljali o raznoterih stvareh, ki se pojavljajo zaradi reforme v gospodarstvu.
Precej je bilo govora o težavah, v katere je zašel GRADBENIK. Menili so, da je zaman zvoniti po toči in da je zdaj glavna naloga zaposliti člane tega kolektiva. Delegat iz GRADBENIKA se je zavzemal za to, da bi GRADBENIKOVO dejavnost prevzelo podjetje ZIDAR iz Kočevja.
Kovinsko podjetje je že prebrodilo glavne težave, to, kar so preživeli, pa bo članom kolektiva dobra šola.
O zaposlovanju so govorili precej, čeprav na zavodu ni prijavljenih posebno veliko število ljudi, ki iščejo službo. Menili so, da zlasti sindikatu ne more biti vseeno,
ali število nezaposlenih pada ali raste. Ugotovili so, da se število službo iščočih ljudi zadnje čase povečuje. Prav zato je bilo na občnem zboru poudarjeno, da je treba odpirati nova delovna mesta v podjetjih, uvajati večizmen-sko delo in zaposlovati nove ljudi v storitvenih in obrtnih dejavnostih.
Za mnoga podjetja bo rešitev v poslovnem sodelovanju in v poslovnih stikih s sorodnimi podjetja. Sindikati se bodo zavzeli, da bo referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za dograditev šol dobil potrebno večino. Na zboru so izvolili novo vodstvo občinskega sindikalnega sveta ter delegata za občni zbor republiškega sveta Slovenije.
Proslava dneva armade
Danes ob 16. bo v Ribnici v počastitev dneva JLA zabavna prireditev za vojake. Na njej bodo nastopili pevci: Marjana Deržaj, B^rt- Am-
Čakalnica še letos?
- V Ortneku in Podpoljanah
so v minuli jeseni, ki je bila zelo lepa, pripravili vse potrebno za postavitev čakalnic na avtomobilskih postajališčih. Računajo, da bo še kaj lepega vremena, saj bi radi čakalnici postavili še letos.
Kaj se vsak tf-cen zgodi pri nas. varo pove
DOLENJSKI LIST
Vel. Poljane brez pitne vode
V vseh vodnjakih le še 50 kubikov vode - Vozili jo bodo s tovornjaki - Občani so sprejeli samoprispevek za gradnjo vodovoda
V vseh vodnjakih v Velikih Poljanah je le še 50 kubičnih metrov vode. Tako smo zvedeli pretekli teden od predstavnikov domače krajevne skupnosti, ki so se prišli na občinsko skupščino Ribnica dogovarjat o dovozu vode na Poljane in o gradnji vodovoda
Hkrati smo zvedeli, da so občani Velikih Poljan uvedli krajevni samoprispevek za gradnjo vodovoda. Sklenili so, da bo znašal samoprispevek za vsako hišo 12 kubičnih metrov lesa in še po 1,20 kubičnega metra lesa na hektar gozda. Kdor nima lesa, bo moral prispevek plačati v denarju.
Bife pri trgovini
V podaljšku samopostrežne trgovine v Ribnici ureja trgovsko podjetje »Jelka« bife, ki bo začel obratovaitd februarja ali marca prihodnje leto. Oprema zanj je že naročena. Dela zanj izvaja Gradbenik. Ureditev bifeja bo z opremo vred veljala Okoli 8 milijonov starih dinarjev.
Poljane se nameravajo priključiti na ortneški vodovod. Napeljava vodovoda za 34 hiš bo veljala okoli 19 milijonov Sdin. S samoprispevkom bodo nabrali 9 do 11 milijonov Sdin, kje pa bodo dobili še ostalo, ne vedo. Vodovod bodo začeli graditi spomladi. Ko bo zmanjkalo denarja, ga bodo začeli spet zbirati.
Veliko vlog za posebno dobo
Občinski odbor ZZB Ribnica je na zadnji seji ugotovil, da so bile komisije zelo delavne. Največ dela Je imela _ komisija za priznavanje posebne dobe, ki Je letos obravnavala 70 zadev, zelo veliko pa Je še nerešenih. Komisija za ZROP Je dobro pripravila zimsko strokovno izobraževanje članov, komisija za stanovanjska vprašanja borcev pa Je razdelila nekaj denarja za gradnje. Delavni so bili tudi invalidi, v bodoče pa bo treba bolj skrbeti za zdravje bivših borcev in Jim zagotoviti klimatsko zdravljenje.
brož in Peter Dimitrijevič ter ansambel JLA iz Ribnice.
Zvečer ob 20. uri pa bo svečana akademija v počastitev dneva JLA, na kateri bo do spet nastopili ljubljanski pevci, ribniški moški pevski zbor, na programu pa bodo recitacije vojakov in šolarjev.
Jutri bo imela ribniška vojaška enota slavje, na katerem bodo med drugim prebrali pohvale in odločbe o napredovanju posameznih pripadnikov enote.
Tečaj za gostince končan
Pretekli teden je 1 končan dvomesečni tečaj za zasebne gostilničarje, ki ga je organizirala delavska univerza Ribnica. 21 tečajnikov je pridobilo praktično in teoretično znanje iz strežbe in kuhanja ter teoretično iz kletarstva, blagoznansitva, nauka o prehrani, higieni in družbeni ureditvi SPR Jugoslavije. Zaključni izpit so uspešno opravili vsi tečajniki.
Več pomoči za Vietnam
Občinski	odbor ZZB Rib-
nica Je sklenil, da se bo v bodoče odločneje lotil zbiranja pomoči za preganjano vietnamsko	ljudstvo. Razen
tega Je sklenil, da bodo v januarju in	februarju letne
konference	vseh krajevnih
organizacij ZB, ZROP in VVI, občinska konferenca občinskega ZZB NOV Ribnica pa bo v marcu 1968.
•r
Štiri nova gostišča
Preteklo soboto Je odprla v Goriči vasi Milka TomŠ'č novo gostilno. Za dan repu*
’ blike je odprla v Grčaricah bife Anica Černe. Pri občinski skupščini Ribn*ca pa 9ta še dve vlogi za otvoritev gostišč; vložila sta Ju Alojz Lovši-' Iz Sušja in Prane Pri* jatelj iz Vinc. TaVo bodo v
ribniški občini v razmeroma
kratkem času odprto štiri nova gostišča.
REŠETO
KOČEVSKE
NOVICE
Z NEDAVNE OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Kdaj bo poklic kmeta upoštevan?
Poleg organizacijskih zadev je občinska konferenca SZDL 12. decembra obravnavala zaposlovanje v pogojih reforme — Kot kaže, obstajajo možnosti za nova delovna mesta edinole v obratu BETI, v zasebnem kmetijstvu
in v terciarnih panogah
Uvodno porodilo o delu izvršnega odbora je konferenca sprejela, hkrati pa je poudarila, da bi morali doseči že pred leti zastavljeni cilj: naj bi SZDL vključevala vsaj 75 odstotkov vseh volivcev.
Zaposlovanju v pogojih reforme je bila namenjena glavna točka dnevnega reda. Kakor so ugotovili, nezaposlenost v črnomaljski občini še ne predstavlja večjega problema, dokler občani odklanjajo zaposlitve, ki jim niso všeč. V bližnji prihodnosti črnomaljska podjetja ne bodo povečevala delovnih mest, pač pa ta možnost obstaja samo v obratu tovarne BETI. Tu je ob preusmeritvi proizvodnje predvideno povečanje kapacitet, potrebovala pa ba 172 milijonov S din obratnega kredita, Če bo tovarna dobila zaprošeno posojilo pri Kreditni banki v Ljubljani, bo lahko na novo zaposlila 172 ljudi, zato so sklenili v Črnomlju Betone
načrte vsestransko podpreti.
Druga možnost zaposlovanja pa se poleg možnosti v terciarnih panogah nudi na področju zasebnega kmetijstva. Če bi ostarele, včasih bolehne gospodarje zamenjali mlajši, bolj izobraženi ljudje, ki bi bili pripravljeni opustiti tradicionalno proizvodnjo in se prilagajati zahtevam trga, bi delo na kmetijah nedvomno omogočalo zadovoljivo življenjsko raven.
Kar zadeva zaposlovanje mladih, ki po končani osemletki ostajajo doma, je ugotovljeno, da so dostikrat temu sami krivi. Za možnosti,
ki se ponujajo v mesarski stroki, v dimnikarstvu, kovaški stroki, v rudarstvu in livarstvu, mladina noče zagrabiti. Prav tako se ne odloča za delo na domačih kmetijah, čeprav bi bila tu mlada delovna sila nujno potrebna. Okoli 100 mladih bi lahko vsako leto našlo polno zaposlitev na kmečkih gospodarstvih, vendar mladina raje križemrok čaka na boljšo priložnost.
Da bi problematiko zaposlovanja še natančneje osvetlili, je konferenga ustanovila sekcijo za zaposlovanje.
Drašiči: malo takih sestankov
Na sestanku Socialistične zveze, ki je bil sredi decembra v Drašičih, so obravnavali kmečko zavarovanje. Drašičani so pristaši popolnega kmečkega zavarovanja, ker menijo, da so kmetje enakovredni proizvajalci delavcem v tovarnah. Razpravljali so tudi o prevozu šolskih otrok s kombijem ter predlagali, naj bi vozil avto še občane vsaj ob torkih, ko je za prevoz največ interesentov. SZDL je povabila na sestanek vodstva vseh drugih krajevnih organizacij, udeležili pa so se ga tudi predstavniki občine, Zveze borcev in drugi gostje.
J.B.
Od novega leta otrok ne bo v šolo!
črešnjevčani in prebivalci okoliških vasi so zagrozili, da od novega leta dalje ne bodo pošiljali otrok v simiško šolo, če dotlej zanje ne bo organiziran prevoz. Otroci morajo zdaj v snegu in slabem vremenu pešačiti dve uri do šole in toliko nazaj — razumljivo, da se starši zanje boje. Da bo prevoz organiziran, jim je bdlo že večkrat obljubljeno, a ker iz vsega ni bilo nič, so se odločili otroke do spomladi obdržati doma. Predstavniki vasi so o tem obvestili občinsko konferenco SZDL, kjer pa so priporočili občinski skupščini, naj v sodelovanju s semiško šolo takoj organizirala prevoz, vsaj v zimskih mesecih.
V mesecu decembru nudimo pri nakupu vsega blaga 10-odstotni novoletni popust
Oeletekstil« ČRNOMELJ
Izvoljeni v sindikalni plenum
Na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Črnomelj so bili v plenum izvoljeni: Vinko Babič iz rudnika, Dragica Bukovec iz semiške Iskre, Vera Jukič iz osnovne šole Črnomelj, Jože Kolenc — ObSS, Janez
Prisrčna proslava BELSADA
Te dni je minilo 20 let, kar je bilo ustanovljeno v Črnomlju podjetje BELSAD. Kolektiv je ob tej priložnosti organiziral skromno slovesnost, na katero so povabili predstavnike oblasti in upokojence podjetja. Trije člani kolektiva, ki so v podjetju že 20 let, so dobili za spomin umetniške slike, nekaj zaposlenih pa je bilo za 10-letno delo nagrajenih s spominskimi urami. Na proslavi, ki je bila v prostorih restavracije Grad, so v kulturnem programu sodelovali učenci domače osnovne šole.
Dragatuš bo tekmoval
Pod vodstvom učiteljice Mare Brodarič se učen-	^
ci osnovne	šole	že	pripravljajo	za tekmovanja,	mogla uporabljati. Nekateri
razpisana	z	Župančičevo	nagrado	mladinca	so si namreč lastili
__________________________________________________posebne	pravice do njega.
enako	izobrazbo,	menijo	Večkrat	se je ob nedeljah
Pred kratkim so se na dra-gatuški osnovni šoli odločili sodelovati na razpisanem občinskem natečaju za Zupančičevo nagrado. Učenci osnovne šole bodo začeli vaditi be-
Vsak bi lahko nekaj dali
Občinska zveza društev prijateljev mladine v Črnomlju že lani in letos od občine ni dobila niti dinarja, zato je v takih pogojih delovanje oteženo. Nujno potrebujejo sredstva vsaj za nekatere akcije in prireditve, kot sta sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, dedek Mraz, za organizacijo kolonij in let-ovanj itd.
Ker ni bilo drugega izhoda, so pred kratkim poslali 42 delavnim organizacijam v občini pismene prošnje za denarno podporo. Do srede decembra je bilo že nekaj odziva. Okoli pod milijona Sdin
so zbrali s pomočjo kolektivov:	STP	Potrošnik,
tovarne BELT, občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZKS, občinske konference SZDL, zdravstvenega doma in tovarne ZORA.
Verjetno bi lahko vsak kolektiv nekaj dal, če bi le hotel, čeprav nobena delovna organizacija ni v rožnatem finančnem položaju. če ni namenskih sredstev za take stvari, obstajajo pa druge možnosti: ko bi se na primer odrekli stotinam novoletnih razglednic ali kaki kolektivni zabavi, ta denar pa namenili otrokom, bi se precej nabralo!
Mladina ima svoj klub
V zadnjem času je mladina posebno delavna
V vasi Krasinec živi okoli 30 mladincev in mladink, ki ob prostem času, posebno ob nedeljah, niso vedeli kam. Sestajali so se kar na cestah, nekateri fantje pa so od dolgega časa navadno zavili tudi v gostilno.
Oktobra so se mladinci zbrali in se dogovorili za organizirano delo v mladinskem klubu. Danes šteje klub že 20 članov, upajo pa, da se bo število članstva v kratkem povečalo. Mladi so s prostovoljnim delom začeli urejati mladinsko sobo in vrt okoli nje. Dela bodo kmalu končana.
Krasinška mladina pa je tudi vneta za šport. Pred kratkim so se s vrstniki iz Gribelj pomerili v nogometu in zmagali z dobrim rezultatom. Kmalu bodo organizirali v vasi še šahovsko prvenstvo.
Ker si mladina želi plesa in zabave, nameravajo kupiti svoj gramofon, za katerega je že zbranega nekaj denarja. Želijo si tudi televizor, vendar ta želja zaenkrat ni uresničljiva.
Delavnost mladih so vaščani pozdravili in jim pri uresničevanju načrtov tudi pomagajo.
IVAN KAPUŠIN
Poslej odkrita in odločna beseda
42 delegatov je v prisotnosti predstavnikov občine ter družbeno-političnih organizacij prisostvovalo občnemu zboru občinskega sindikalnega sveta v Metliki — Zavzeli so se za večjo odločnost sindikalnih podružnic, za boljšo obveščenost članstva in za izobraževanje proizvajalcev — Andrej Smuk novi predsednik ObSS
Kramarič, sodnik, Janez Kunič iz podjetja Belsad, Vinko Kukman iz železniške postaje, Franc Kure iz kmetijske zadruge, Lojze Latemer iz podjetja Zora, Franc Makovec iz Iskie, Fanika Malerič iz gostinskega podjetja, Rudi Novak iz Begrada, Adolf Planinc iz vojne pošte, inž. Tomo Plečko iz rudnika, Marjan Polovič iz splošnega trgovskega podjetja, Jure Perko iz osnovne šole Vinica, Maks Pišec in Anton Repolusk iz Belita, Vera Rožič iz komunalnega podjetja, Janko Stariha iz komunalne banke, Janez Šebenik iz gozdnega obrata, Slavko šiler iz obrata Beti, Ivan Šinkovec iz podjetja Zora, Kamilo Weiss z delavske univerze, Rade Vrlinič iz gozdnega obrata.
Člani nadzornega odbora so: Lojze Stariha iz opekarne, Metod Plut iz osnovne šole Semič in Slavo Vraničar iz kmetijske zadruge.
Kaj je z mladinskim gramofonom?
V Adlešičih imajo mladinski gramofon, ki so ga lani kupili s prostovoljnimi prispevki. Mladina pa je bila razočarana, ker gramofona ni
Po poročilu Maksa Koležnika, dosedanjega predsednika ObSS, o delu v minulih dveh letih, so v razpravi naj-
V Metliki-rebalans proračuna
V soboto, 16. decembra, so na seji obeh zborov občinske skupščine Metlika sprejeli rebalans proračuna, obravnavali premoženjskopravne zadeve ter imenovali odbor za organizacijo proslave ob 25-letnici ustanovitve XV. SNOUB, ki ima domicil v Metliki. Na tej seji so se odločili še za predlog, da bi se Metlika pobratila z italijansko občino Ronchi, kjer živi največ bivših borcev brigade Fontanot. O predlogu bo najprej sklepala skupščina občine Ronchi, zatem pa še metliški odborniki. Pobratenje bi obema občinama s približno enakim številom prebivalstva in gospodarsko močjo lahko koristilo na področju kulturnega, športnega sodelovanja itd.
prej načeli vprašanje obveščanja v delovnih kolektivih, ob tem pa delovanje samoupravnih organov. Menili so, da bi lahko samoupravljanje s pomočjo boljše obveščenosti članov delovnih kolektivov in z dodatnim izobraževanjem precej pridobilo.
Poudarili so, da je treba v sindikatu odkrito in z vso odločnostjo opozarjati na nepravilnosti v odnosih, na fa-miliamost in druge napake, ki hromijo delo kolektivov, in da je treba misel na morebitno zamero enkrat za vselej odstraniti.
Precej je bilo govora o večji skrbi za delavca, kar zadeva njegov letni oddih, nagrajevanje po delu in izobraževanje. Dejali pa so, da ne bi smeli prezreti budi skrbi za mladino, ki konča obvezno šolanje z nepopolno osemletko.
Delavci se pomena izobraževanja še premalo zavedajo, kar se je izkazalo tudi ob nedavno organizirani večerni osemletki. V večerno šolo se je priglasilo samo 11 zaposlenih iz gospodarskih organizacij, čeprav so jih k izobraževanju vabili lepaki v vseh podjetjih in čeprav večina delavstva nima osemletke.
Huliganstvo v metliškem kinu
Na članek »Dogodek v metliškem kinu«, objavljen 7. decembra, smo dobili odgovor, ki ga je podpisalo 16 metliških občanov
Na občnem zboru so predlagali ustanovitev pravne pomoči za člane sindikatov in ustanovitev sklada za izobraževanje, s pomočjo katerega bi nudili pomoč nadarjenim štipendistom.
Na tajnem glasovanju je bil izvoljen nov, 21-članski plenum in 3-članski nadzorni odbor. Kmalu zatem je bila prva seja novoizvoljenega plenuma, kjer je bdi za predsednika občinskega sindikalnega sveta izvoljen Andrej Smuk, vodja obrata Novo-tex. člani predsedstva pa so poštah še:	Maks Koležnik,
Julij Nered, Alojz Sloliber, inž. Ružica škof, Milena Kozole in Marija Orlič.
V pričakovanju dedka Mraza
člani društva prijateljev mladine v Metliki pomagajo te dni dedku Mrazu zbirati sredstva za obdaritev otrok. Te bi dedek Mraz obdaroval predvsem po šolah in raznih organizacijah in podjetjih. Pogostil bo otroke, glavni del pa je namenil za kolektivna darila, tako za diafilme, gramofone, radijske aparate^ knjige za mladinsko knjižnico itd. Dedek Mraz zbira po podjetjih tudi darila v materialu, zlasti za najmlajše, tako igrače za otroški vrtec, blago, šolske potrebščine itd.
Zvedeli smo, da je za 28. decembra tudi sindikat občinske skupščine povabil dedka Mraza, da bi obdaroval njihove najmlajše.
z enako izoorazoo, meni jo veoitra-i se _ učitelji, da bi lahko tudi oni mladina zbrala, da bi poslu-pomagali.	šala glasbo, a ni bilo ključa
Ne glede na to, kaj je bilo od gramofona. Mladi v Adle-vmes, da je prišlo do zastoja šičih postajajo zaradi tega v »rc	Aw.ni »»»« ^ na kulturo-prosvetnem pod- protestih vse bolj glasni in
lokranjske plese in pesmi ob rocju, je razveseljivo, da so zahtevajo, da bi bil v letoš-spremljavi vaškega tambura- g0lniki znova pokazali voljo nji zimi gramofon na razpo-škega zbora, razen tega pa bo - do dela in da so se tako hit- lago.
šolska dramska skupina na ro odločili sodelovati.	Z.	B
študirala spevoigro »Kresni ček«.
Skrb za poživitev kultu-nega delovanja na šoli je znova prevzela učiteljica Mara Brodarič, ki ima v tem že precej izkušenj. Minuli dve leti tudi šolsko kultumo-pro svetno delo ni bilo tako plodno kot prej; zaradi neslog v vodstvih vaških organizacij namreč nihče ni hotel kaj več delati.
Razmere v vasi so se pač spremenile. Včasih so bili učitelji edini izobraženca v vasi in so v glavnem samo oni vodili kultumo-prosvetno delo v organizacijah. Danes pa ve-Cina učiteljev že izredno študira, v šoli opravljajo mnogo več dela, in ker je v vasi tudi že nekaj drugih občanov
Metliške kino obiskovalce Je nemalo začudil članek »Dogodek v metliškem kinu«, ki je bil 7. decembra objavljen na metliški strani Dolenjskega lista in ki ga je podpisal mladinec Bogdan Kon. čar če je ta. po sebi neanaten dogodek le prišel v javnost, je prav, da se oglasimo številni starejši’ kino obiskovalci, ki jim je skrajna nevzgojenost in predrznost mnogih mladincev in šoloobveznih otrok zagrenila veselje do obiskovanja kino predstav
2e pred meseci je Dilo pisano na metliški strana Dolenjskega lista o nemiru, neredu, žvižganju in neprimernih opolzkih opazkah, ki jih mnogi mladinci delajo med predstavo. Pa ne samo to! Nekdo je pred kratkim polomil kljuko na vratth in odtrgal školjko v stra nišču. Nezreli mladi ljudje med predstavo kade, ugašajo cigaretne ogorke na stolih in na novopre-pleskanih vratih. Na stole polaga, jo žvečilni gumi, da se ta ljudem prilepi na obleko, s spretnimi manevri pošiljajo oslinjen čik v zrak in ga prilepijo na strop, da o celih kupih papirja, olupkov in s tem zvezanem šumenju in cmokanju med predstavo niti ne govorimo.
Tako vzdušje je ailo tudi tisto nedeljo popoldne, ko biljeterka ni mogla sama narediti reda v ki no dvorani in je nekdo izmed gledalcev prišel v kabino klicat upravnika kina tov. Silva Mihelčiča, da obiskovalci ne prenašajo več neprestanega vpitja, prerivanja in skitkanja otrok čez stole. Ko je tov. Mihelčič res skušal narediti red, se mu Je Končarjev brat, učenec 5. razreda osnovne šole, pačil v obraz, se mu smejal, nategoval žvečilni gumi in delal neumestne opazke. Ali je potem kaj čudnega, da je upravniku zavrela kri in da je negodneža izvlekel s stola, mu priložil eno okrog ušes in ga postavil pred vrata, kjer naj
bi mu blagajničarka vrnila denar za kupljeno vstopnico?
To je bilo v glavnem vse. Naprej pa se je zgodilo tisto, česar človek ne bi pričakoval. Namesto da bi brat ali kdorkoli domačih osnovnošolčku doma pošte, no izprašal vest in tudi izprašil hlače, če bi imel to za potrebno, je upravnika prijavil sodniku za prekrške in vse skupaj izkrivljeno obesil v časopisu na veliki zvon. In pri tem je zamolčal, da je upravnika zmerjal z (jarbarom in da je s svojo potuho malemu napravil v vzgojnem pogledu, kaj slabo uslugo.
Da, tovariš Mihelčič ve, da ga je zaneslo razburjenje in da ni prav naredil, ker je učenca udaril Tu ima končno besedo sodnik za prekrške, ki bo tudi tako ali drugače uredil to neljubo stvar. Ne ve pa, če zasluži psovko barbar za svoj trud, da bi v kinu le naredil red in dosegel med gledalci kulturni nivo, ne ve, če je zaslušil to psovko za svoje sodelovanje v NOB, za svoje nesebično delo v vseh povojnih le tih bodisi kot občinski odbornik, kot član mnogih’svetov, kapelnik mestne godbe, vodja tamburaške ga zjora, kot požrtvovalen delavec v številnih družbenopolitičnih in ljudskoprosvetnih organizacijah in društvih.
Naj bo dovolj! Žalostno je, da nekoga ne iztrezni ne lepa beseda ne klofuta. Treba bi bilo poseči še po drastičnejših sredstvih, in končno bi morala tu imeti nadzor tudd šola, ki naj pove, katere filme lahko gleda osnovnošolska mladina in katerih ne sme.
Starejši kino obiskovalci pa bi radi v miru gledali filme, zato
rsimo, da bi bil odslej turi vsa-kino predstavi navzoč tudi de-fcumi miličnik.
Mnogi metliški kino-obiskovalci
Predsednik je obljubil vso pomoč
Občinski komite Zveze mladine v Metliki je imel razširjeno sejo, na katero so povabili tudi predsednika občinske skupščine Petra Vujčiča. Razpravljali so o možnostih za ustanovitev mladinskega kluba, obenem pa seznanili predsednika z načrti za poživitev dela v organizaciji. Ker je mladina pripravljena delati in ima lepe zamisli za prihodnost, je predsednik obljubil vso pomoč. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o tej pomembni seji, kjer Je bilo napovedanega marsikaj novega, obširneje poročali prihodnjič.
-ni
Deska ranila avtomobilista
10. novembra ob 17.20 je osebni avto, ki ga je vozil Peter Predovifi a Hrasta pri Suhorju na avtomobilski cesti udarila deska, ki Je visela s tovornjaka s prikolico, Id ga je vozil naproti Ivan Romič iz Sente. Deska je na osebnem avtu razbila vetrobransko steklo in ranila voznika, škodo so ocenili na 1.500 Ndin.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
METLIŠKI
TEDNIK
Vi
mk * > *	*>	'"	Ii
■
{S§f :<^ y -0l'
STRELJANJE
Tekmovanje v domu JLA
V nedeljo je bilo v domu JLA v Novem mestu tekmovanje v streljanju z zračno puško v počastitev dneva JLA. Tekmovanja se je udeležilo 9 petčlanskih ekip. Vrstni red ekipnega tekmovanja: 1. SD Pionir 1168 krogov, 2. SD Borac II 1084 krogov; 3. SD No-voles 1076 krogov.
Člani posamezno: 1. Rems (Pionir) 251 krogov, 2. 2idanek (Pionir) 240 krogov, 3. Premrov (Pi onir) 240 krogov.
Pionirji posamezno: 1 Okroglič (Janez Trdina) 146 krogov. 2. Brodar (JT) 132 krogov; 3. LužjJ (JT> 123 krogov.
Pionirke posamezno:	1. Alenka
Vindiš 129 krogov.	P
Ribničani zmagali
V počastitev dneva JLA so se v Kočevju srečali pripadniki ribniške garnizije ter rezervni oficirji in podoficirji iz Ribnice in Kočevja. To tekmovanje je organizirala organizaoija ZB iz Kočevja s svojimi športnimi sodelavci.
V streljanju je zmagala ekipa gostov iz garnizije Ribnica s 781 krogi, domači tekmovalci pa so dosegli le 745 krogov. A. A.
KEGLJANJE
Kočevje zmagalo
Na kegljaškem turnirju so nastopile štiri ekipe, med temi _ tri moške in ena ženska. Razen ženske ekipe so bile vse druge bolj rekreativnega značaja.
Rezultati tekmovanja: 1. Kočevje (ženska ekipa) 2226 kegljev, 2. Kočevje (moška ekipa) 2210 kegljev,; 3. ZB Ribnica 1863 kegljev in 4. Garnizija — Ribnica 1834 kegljev.
Po končanem tekmovanju so prejele ekipe pokale in diplome, ki jim jih je izročil narodni heroj Jože Boldan — Silni.	A.	A.
Študent : Gimnazija 5:1
Šahisti gimnazije, ki tega tekmovanja niso vzeli resno, so doživeli hud poraz. Rezultati: Lamut — Šporar 0:1, Kosec — Picek 0:1, Dimltrič — Murn 0:1, Podboj — Golobič 0:1, KapS — Gazvoda 1:0 in Verbič — Lapajne 0:1.
^ ji 'P i j i 1 f 1 rMil }j
Mlada in perspektivna ekipa Celulozarja iz Krškega je v pretekli tekmovalni sezoni ' g zabeležila viden napredek. Med najboljše v državi so se plasirali Čargo, Bizjak in	j
drugi. Na sliki I. ekipa Celulozarja, ki je nastopila v Banjaluki. V prvi vrsti čepijo:	g
S. Potočnik, Bizjak in Preskar. V drugi vrsti stojijo: N. Drugovič, Jenkele, Novak,	j
Barbič, Trampuš, Erjavec, Poljanec in S. Drugovič. V zadnji vrsti: Gelb, Kolar,	m
L. Potočnik, Čargo in Žiberna.	v-	h.	|
Celulozar — tri točke prednosti
Pisali smo, da so nogometaši Celulozarja iz Krškega osvojili prvo mesto v celjski podzvezi. Na petem mestu so nogometaši iz Brežic, na šestem pa nogometaši iz Senovega Nogometaši iz Posavja so v jesenskem delu tekmovanja dosegli nepričakovan uspeh in s tem izpolnili vsa pričakovanja.
Končna lestvica jesenskega deda tekmovanja:
1 .Celulozar 12 10 1
2. Osankarica 12	8	2
3. Radeče	12	8	2
12	7	3
12	7	1
12	6	2
4 . Ljubno
5. Brežice
6. Senovo
itd.
1	53:19	21
2	44:14	18
2	46:12	18
2	38:25	17
4	42:25	15
4	40:27	14
Športno srečanje v Krškem
Včeraj je bilo v Krškem srečanje športnih ekip občinskih sindikatov iz Brežic, Krškega. Sevnice in garnizije Cerklje. Tekmovalca so se pomerili v šahu, streljanju z zračno puško in keglja nju. Prireditev je bila organizira-
na v počastitev dneva JLA, 30-let-nice Titovega vodstva v partiji in 50-letnice oktobrske revolucije.
ŠAH
Šribar in Debelak zmagovalca
Agilna šahovska sekcija Svobode Krmelj je priredila v decembru dva šahovska turnirja. Na rednem turnirju je med desetimi udeleženci zmagal Sribar z 10 točkami pred Debelakom (9 točk), Markovičem, Hočevarjem (6,5), Proseni-kom, Kešetom in Perhajem.
Na rednem hitropoteznem turnirju je zmagal Debelak z 8 točkami, pred Sribarjem, Kešetom, Hočevarjem. Perhajem, Medičem itd.
Sekcija je pričela z rednim de lom. Po novem lotu se prične turnir za prvenstvo Krmelja.
D. B.
Kočevje : Ribnica 7:3
Šahovski dvoboj med šahisti Ko čevja in Ribnico v počastitev JLA se je končal z zmago Kočevja z
Izšla je SANJSKA KNJIGA
Naročila: ADIT, Ljubljana, p. p. 171-IV.
Za 24 Ndin vam jo dostavi pošta
Izberite športnika Dolenjske!
Naše uredništvo nadaljuje z vsakoletnim izbiranjem najboljšega športnika Dolenjske. Spet organiziramo posebno anketo, v kateri nam boste vi, dragi bralci, pomagali izbrati najboljšega športnika iz občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
Izpolnite, prosimo, anketni list z imeni športnikov, ki so vas v tem letu najbolj navdušili in katerih športne dosežke še posebno cenite. Sedaj se jim lahko oddolžite za prijetne trenutke, ki so vam jih pripravili. Napišite imena petih športnikov po vrstnem redu. Izrezano odločitev pošljite našemu uredništvu. Najboljšemu športniku Dolenjske smo namenili lep pokal v trajno last. Drugega in tretjega športnika bomo nagradili z lepimi knjiž-
nimi darili. Tudi ostalih se bomo spomnili, to pa naj ostane še skrivnost!
Gotovo se še spominjate letošnjih športnih dosežkov Babiča, Močnikove, Spilarja, Bužančičeve, Slaka, Zlatiča, Penka, Čarga, Hrena, Turka, Ponikvarja, Bizjaka, Pence, šercerjeve, Andolškove, Potočnika, Smoliča in drugih, zato vam ne bo težko izpolniti obrazec.
(prvo mesto — 5 točk, drugo — 4 točke, tretje — 3 točke, četrto — 2 točki, peto — 1 točka.)
Vsak, kdor bo sodeloval pri izbiranju športnika leta, sodeluje tudi pri nagradnem žrebanju. — 10 izžrebanih pošiljateljev ankete bo prejelo knjižna darila.
Anketne liste vrnite do 25. decembra 1967 na naslov: Dolenjski list. Novo mesto, p. p. 33, z označbo: ŠPORTNA ANKETA.
-Izreži
Odločil sem se za naslednje športnike:
Ime m priimek — športna panoga Odrezek za nagradno žrebanje
Ime in priimek  .......................................            poklic	......
Kraj ......................  _............................        ,	ulica......
rezultatom 7:3. Rezultati dvoboja:	g
Mestek : Gorše 1:0, L-isac : Stano-	g
jevič 1:0, Mohar : Kukavica 1:0,	g
Safar : Bojc 1:0, Adamič : Golia	j|
0:1, Primc : Piskalo 0:1, Medako-	g
vič : Debeljak 1:0, 2urga : Stanič	m
0:1, Poje : Radonjič 1:0 in Šobar	=
ml. : Ljubimkovič 1:0.	A. A. |=
Celulozar :	Kopitarna	|
4:3
Šahovski dvoboj med ekipo Ce-	g
lulozar iz Krškega in Kopitarno iz	g
Sevnice se je končal z zmago Kr-	=
čanov. Na posameznih 'deskah so	jj
bili doseženi tUe izidi: inž. Pre-	g
skar: Pfeifer 1:0, Zupanc : Timor remi, Najdvovaki	: Derstvenšek
remi, Novak : inž. Novak 1:0, Ban : Kozamernik 1:0, Pavliha : Stopar 0:1 in Kavčič : Vintar 0:1.
J. T.
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje!
ŠPORTNA RUBRIKA DOLENJSKEGA LISTA
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
/seh znamk in
KMETIJSKI
STROJI
IZREDNO NIZKE CENE!
VSE INFORMACIJE DOBITE:
SOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona (068)21-639 SEVNICA: TOTER,
Heroja Maroka 3
PEROTTI-EXPORT
5. FRANCESCO 41, TRST
-	.	.»♦A**
   - - -
samo prsi n i
odi is
(ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec
v vaši hiši
namesto prihrankov, če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE!
KRI,
KI REŠUJE ŽIVLJENJA:
Zadnjih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzij, ski postaji: Danilo Kovačič. Jože Radovan, Marjeta Bde, Rudi Zupan, Franc Božič in Štefka Gorenc, člani kolektiva No-votoks Novo mesto; Kudi Omalien in iVIarija Šuštaršič, člana kolektiva Krka — tovarna zdravil. Novo mesto; Jože Smrke in Avgust Pavlič, člana kolektiva INIS, Novo mesto; Alojz Može, član kolektiva Novoles, Straža; Marija Bartolj, gospodinja iz Dolnje Straže; Andrej Zupanc, član kolektiva PIT Novo mesto; Franc Štirn in Silvana Živec, člana kolektiva GG Novo mesto; Franc Žitnik, član kolektiva Slektrote-mično podjetje Novo mesto; Vinko Muster in Drago Brulc, učenca poklicne kovinarske šole Novo mesto; Malci Vrscaj, članica kolektiva dijaški dom Šmihel; Danica Mamic, članica kolektiva dijaška kuhinja Novo mesto; Dušan Prudič, Ange a Cirnski Rudi Matoli in Janez Zupančič, učenci gostinske sole Novo mesto; Branka Banič, članica kolektiva Ribja restavra cija, Novo mesto; Marija Murgelj, članica kolektiva ko.od vorske restavracije Novo mesto; Franc Skrbe, član kolektiva Remont Straža; Zorka Klemenčič, gospodinja iz Ločne; Martin Sajfe, kmet iz Dolnjega Kamenja; Alojz Gasior m Sterna Možic, učenca gostinske šole Novo mesto.
Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; Aiuca Pirc gospodinja iz Dolnje Straže; Rozalija Pavček, gospodinja iz Dolnje Straže; Jože šurla, član kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Pavla Košir, gospodinja iz Dolnje Straže, Marija Vidmar, gospodinja iz Dolnje Straže; Jozc Zupan, član kolektiva osnovne šole Šentrupert; Ivan Lovše, upokojence iz Slovenske vasi; Roman Ogrin, član kolektiva obemsi.i komite Trebnje; Franc Videčnik, član kolekuva osnovna sola Mokronog; Anton lllebec, Bruno Bartolj, Milan Siak, Alojz Hrastar, Lado Kovačič, Stane Sebanc in Franc Nova*, člani kolektiva Litostroj, Trebnje; Ana KrOsclj in Dragica Zalazina članici kolektiva občinske skupščine Trebnje; Janez Stefančič Nežka Krese, Milka Kralj, Milka Brunček. Karel Kocjan Majda Mrliar, Viktor Kamlelari. Anton Kotar, franc Pcnca in Ivanka Pavlin, člani kolektiva Iskra, Mokronog. Marjeta Pavlin, gostilničarka iz Trebnjega; Slavka Kralj čla nica kolektiva zdravstveni dom Trebnje; Fanika Ivanc, Olga BOrštnar. Pepca Hočevar. Jože Hrovat, Milan Gracanin Stanka štamcur, člani kolektiva Dana, Mirna; Ana Ivančič, gospodinja iz Mokronoga; Fani Hočevar, gospodinja iz Pu ščave; Anton Krese, upokojenec iz Mokronoga; Marija Reber nik, gospodinja z Mirne; Franc Slak. član kolektiva Petrol. Trebnje; Marija Tori, gospodinja iz Mokronoga; Ana Fran kovič delavka iz Mokronoga: Cvetka Slak, gospodinja iz Trebnjega; Jože Starc, kmet s Selske goic; Marija Gerden, gospodinja s Selske gore; Rezi Cimerman, gospodinja iz Šen truperta; Rado Crv, član kolektiva PL Mokronog; Cecilija Jakoš, gospodinja iz Šentruperta; Breda Mrvar, pletilja s Trebe in ega; Jože Jakopin, upokojenec iz Gorenje vasi; Rudolf Golob, kmet iz Gorenje vasi; Marija Gazvoda, gospodinja s Pristave; Jože Hočevar, član kolektiva Krka, Novo mesto; Jože Blažič, član kolektiva občinske skupščine Novo mesto. Alojz Novak. čdan kolektiva INIS, Novo mesto; Avgust Modic, avtoklepar iz Novega mesta.
STE V ZADRE«! ZA DAltILO?
Šopek nageljčkov je primemo darilo za vsako priložnost! Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni
V'
nageljčke iz vrtnarije Čatež
m
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delavskem svetu podjetja
»DANA«
tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo kemične ali tehnične smeri in najmanj 5-letno prakso pri vodenju proizvodnje v živilski industriji.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v podjetju.
Ponudbe s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite razpisni komisiji podjetja v 15 dneh po objavi.
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
JOŽETA LENARTA
podpolkovnika JLA v pokoju
se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni organizatorjem pogreba, krajevnim organizacijam ZB, SZDL in ZMS Mali Slatnik, občinskemu odboru ZB Novo mesto, predstavnikom JLA iz Novega mesta za izkazano zadnjo čast, kolektivu NOVOTEHNE Novo mesto in vsem govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: žena, hčerki, zet, mama in brata z družinama.
Smolenja vas, Reka.
Pogovor z zdravnikom
Dvoje virov znanja
Bogat vir znanja nudi že samo opazovanje življenja. Iz tega vira čnpa svoje znanje tudi otroik, ker ni ne gluh ne slep, marveč živo bitje, obdarovano z bogastvom čutil, sposobnostjo dojema-nja, razumevanja, presojanja in s tem v zvezi tudi čustvovanja, hotenja ter dejavnosti. Otrok sam od sebe opaža razlike med spoloma, obrok vidi, da živimo ljudje zvečine v dvoje, opaža dvorjenje, nosečnost, dojenje, sliši pogovore o ljubezni, posluša in sam prepeva ljubezenske pesmi.
Iz vsega tega se marsičesa nauči, vse to vpliva nanj, pa če vzgojitelji smo za to ali ne. Ta vir znanja mu je odprt od začetka pa do kraja življenja. Praktično si znanja o spolnosti brez tega vira ne moremo misliti.
Drugi važen vir znanja je besedni pouk o spolnosti, to je pouk, ki ga opravimo z besedami, pa bodi da s kratkimi odgovori na otrokova vprašanja ali pa v daljših pogovorih z njim. Ta pouk naj bi prvenstveno iz opazovanja življenja pridobljeno znanje izpopolnil, uredil ter ga dvignil na zaželeno višino. Kakor znanje iz opazovanja žvlje-nja. tako tudi besed ii pouk dojema otrok že prav kmalu, pa čeprav sprva govorjene besede v celoti niti ne razume. Tedaj jo dojema s celotno svojo bitjo in se mu vtis-
Bi se radi naučili kuhati?
3	--Kuhati dobro in poceni*. Ze v kratkem času boste znali pripravljati odlična kosila in večerje! Kakšno veselje bo to za vas!
Naročite knjigo »Praktična kuharica«
—	v njej boste našli razlago, po kateri boste lahko skuhali nad 100 različnih kosil in večerij! Naučili se boste peči različna peciva, torte itd. Vse to se boste naučili samo za 24 Ndin!
Naslov:
PRAKTIČNA KUHARICA Ljubljana, p. p. 302.
ne v osebnost kot določeno doživetje.
Temeljna vodila za pouk iz opazovanja življenja
Pouk iz opazovanja je odvisen v glavnem od okolja, v katerem otnok živi. Seveda ni takega okolja, v katerem bi se otrok iz opazovanja
ali slej ta dejstva odkrije tudi v primerih, ko smo mu jih zelo vešče prikrivali. V takem primeru lahko začne že iz samega tako posebnega odnosa in vedenja staršev in odraslih siklepati, da so dejstva, ki zadevajo človekovo spolno življenje — čudne in morda celo nečedne narave. | Tako mnenje nujno zavira H v njem izoblikovanje st-
■	varnega in mirnega odno-
mmm.
„V ,
■   . ' ■  - ' ■
MIRO KUGLER: SINEK
življenja im odnosov med spoloma ničesar ne naučil. Gotovo pa se iz samega opazovanja življenja kmečki obrok nauči več kot mestni. Zato potrebujejo mestni otroci glede spolnosti več pojasnjevanja kot otroci, ki žive na vasi.
Nekateri starši mislijo, da je njihova dolžnost usmerjati življenje bako, da bi te vire pouka čimbolj odpravi-
li.	Zato skrajnje budno pazijo na to, da bratec ne vidi gole sestrice — in nasprotno, da ne odilože pred otrokom niti
4	yrbnje obleka, v otrokovi navzočnosti po možnosti ne omenijo ne nosečnosti ne rojstva ne poroke in sploh ničesar kar zadeva spolno življenje in odnose.
Po mojem mnenju je
■ tako prisiljeno prikrivanje | mnogih naravnih dejstev,
■ izvirajočih iz tega, da smo
■ ljudje pač spolna bi ja.
■ nepotrebno in tudi nezdra-
■ vo. Otrok se namreč s | temi dejstvi mora se-na-
■ niti in sprijazniti. Iz'tuš-| nje govore, da jih dojame
■ in sprejme tem laže in na-
■ ravneje, čim bolj nepri-
■ siljeno, naravno in posto-
■ poma jih je odkrival m
■ dojemal. Ce je nam odraslim všeč ali ne, otrok prej
| sa do spolnosti in njego-| vo pravilno spolno zore-
■	nje ovira, ne pa podpira.
Nekateri starši pa ravnajo prav nasprotno. V krogu družine ali tudi izven nje se vedejo v odkrivanju spolnosti in pogojev v zvezi z njo tako svobodno in sproščeno, da s tem onemogočajo, da bd se otroik teh dejstev zavedal postopoma in brez vznemirja-
nja. Taki starši s svojim preveč sproščenim načinom življenja zavirajo v otroku tudi izoblikovanje pravilnega občutja sramežljivosti in smisla za privatnost nekaterih odnosov. Ker starši pri tem po navadi prav nič ne upoštevajo stopnje otrokove zrelosti in s tem sposobnosti, da razume" določene pojave, napravijo s takim ravnanjem več škode kakor koristi.
Ce bi hoteli na splošno odgovoriti na vprašanje, kateri vtisi o spolnosti, pridobljeni iz opazovanja življenja so dobri in primerni, kateri pa neprimerni, bi med slednje morali najprej šteta vse, ki presegajo stopnjo otrokove sposobnosti, da jih dojema mimo in brez vznemirjanja, škodljivi so tudi vsi tisti vtisi, ki kršijo v naši družbi splošno veljavna pravila o intimnosti nekaterh odnosov, dejanj in delov telesa. Razkrivanje telesnih odnosov pred otrokom ali pa razpravljanje o njih, pa tudi o sporih med ljubimci in zakonci, prisotnost ali strežba pri rojstvu mladičev, dokler je otrok še premlad, vse to in še marsikaj podobnega 90 škodljivi in preveč razburljivi vtisi za nedoraslega otroka. Enako vsako preveč sproščeno razgaljanje telesa in še več drugih intimnih zadev o spolnosti. Tako ravnanje odraslih lahko izoblkuje v otroku prej preveč svoboden, lahko tudi prostaški, nekulturni pogled na spolnost, kot pa zdrav odnos do nje.
Kuharske bukvice
OTROŠKA HRANA
Otroško hrano je treba skrbno pripravljati. Premnogo obrok umira v prvem letu zaradi nepravilne prehrane. Ce ne more mati iz kakršnegakoli vzroka dojiiti otroka, mora hraniti dete s kravjim mlekom. Za otroško hrano mora biti mleko brezpogojno od zdravih živali. V prvih treh mesecih mešamo mleko z vodo in ga sladkamo s sladkorjem. Pozneje prilivamo čedalje manj vode. (Natančnejša navodila o tem so v knjižici Rdečega križa: »Naš naj-mlajši«.) Sem in tja daje mati otroku malo lahkega kamiličnega čaja. Pozneje naj daje otroku nastrganih jabolk, za
žlico pretlačenega in malo z mlekom zabeljenega krompirja ali špinače. Dobra je tudi prežganka. Od 2—4 leta dalje naj uživa otrok precej sočivja, zlasti sadja, svežega, kuhanega ali sušenega. Obroke je treba navaditi tudi na uživanje česna, čebule in rdečega korenja. Zelo zdrav je budi peteršilj.
Opojne pijače niso za otroke. Pijače se človek še prehitro navadi in za to otrok nikar ne navajajmo na alkohol, niti ob svečanih prilikah.
Ne pusti otrokom izbirati hrane, da se ne razvadijo; to bi se jim utegnilo zelo maščevati v življenju.
Dobro bi bilo, da bi vsak voznik motornih vozil vedel...
Vsak dan so naše ceste krvave. Skoraj vsak dan Ih-gubimo vsaj eno življenje, vsak dan je na cesti več poškodovanih, nekateri ostanejo invalidi za vse življenje. O materialni škodi, ki gre v težke milijone, ni da bi govoril. Časopisi, radio, televizija nam vsak dan poročajo o grozotah na cestah. Obtožujemo ceste, obtožujemo gost promet, obtožujemo neprevidne voznike, obtožujemo slabo vzdrževana vozila, obtožujemo alkohol. Največkrat pa je kriv voznik. Največkrat pa se voznik svoje krivde niti ne zaveda. In vendar!
Prav zaradi tega poskušam pojasniti nekatere stvari, da bi vsak voznik motornih vozil vedel, da je lahko tudi on krivec nesreče zaradi svoje napake ali bolezni ali pa zaradi tega, ker ni upošteval dejstev, ki bi jih moral poznati. V sedanji dobi silnega razvoja tehnike, motorizacije in splošnega napredka, ko se dviguje tudi znanje in širi obzorje vsakomur, ki to le hoče in ni slep in gluh za svet okrog sebe, ko se neprestano dviga tudi higienska in zdravstvena raven, bi moral vsak voznik motornih vozil vedeti, kaj s svojim zdravjem zmore v prometu in kdaj ni sposoben za vožnjo.
Za vse primere in za vsakogar ni mogoče na tem mestu povedati vsega, poskušal bom pojasniti le nekatere najbolj pogoste stvari.
L Kdo lahko dobi vozniško dovoljenje
Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil (Uradni list SFRJ št. 26 od 14. julija letos) točno določa, kdo ne more dobiti vozniškega dovoljenja. Ker so skupine bolezni naštete v strokovnih izrazih, bom povedal isto bolj po domače.
Vzroki, da kdo ne more dobiti vozniškega dovoljenja, so:
1. katerakoli duševna bolezen ali stanje blaznosti,
2. oslabelost uma, ne glede na vzrok,
3. duševne motnje,
4. stalni uživalec strupov, tudi kronični alkoholik, 5. duševna zaostalost, celo najlažje stopnje, tudi mejni
primeri,
6. padavica v vseh oblikah, pa tudi stanja s krči ix drugih vzrokov,
7. jasno izražene živčnosti,
8. duševna in telesna počasnost,
9. stanje po poškodbi lobanje s okvaro možganskih mren ali možgan ali po hujšem pretresu možgan v prvih
6	mesecih po poškodbi,
10. sifilis osrednjega živčevja,
11. obolenja z okvaro urejenosti gibov (multipla skleroza, okvara malih možgan itd.),
12. tresenje, krči ali togost kot posledice okvare osrednjega živčevja,
13. motnje v govorjenju,
14. hudi primeri obolenja srčnega ožilja (koronark) f pogostimi napadi tesnobe z bolečinami,
15. stanje 6 mesecev po srčnem infarktu, če nd večjih motenj in znakov okvare srčne mišice,
16. hude srčne napake z veliko razširitvijo srca in z znaki izrazite srčne nemoči,
17. hujše oblike zoženja aorte,
18. hudo zvišan krvni pritisk, kjer je posebno spodnja meja nad 120 mm Hg in so izražene resnejše okvare na možganih, srčnem ožilju in so prisotni znaki nezmoglji-vosti ledvic pri voznikih kategorije C in D,
19. popolni srčni blok ali pogosti primeri občasnega hitrega bitja srca in nerednega bitja srca, če so enaki hujše okvare srčne mišice,
20. hujše bolezni jeter ali ledvic ali sladkorna bolezen, zaradi česar lahko nastanejo krči ali nezavest,
21. bolezni ali hibe oči, ki motijo gledanje toliko, da bi bila vožnja ogrožena (dvojnovidnost, obojestransko močno solzenje in trajno bleščanje),
22. bolezni notranjega ušesa z motnjami ravnovesja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Docent dr. Herbert Zaveršnik:
(3)
Želodčna obolenja
Dolgotrajne in vztrajne preiskave so pokazale, da pri 60 odst. bolnikov, ki tožijo, da imajo želodčne težave, na želodčni sluznici ne najdemo sprememb. Preiskave želodčne sluznice so mogoče šele zadnjih 10 let, odkar lahko brez nevarnosti za bolnika odščipnemo košček sluznice in ga nato pregledamo pod mikroskopom. Na ta način lahko točno ugotovimo, če je sluznica vneta ali ne. Preiskave, ki so potekale vzporedno v Beogradu in na našem oddelku, so pokazale, da najdemo pri mladih ljudeh (med 16. in 20. letom starosti), ki niso nikoli imeli kakršnihkoli težav z želodcem ali prebavili, v 20
—	30 odst. spremembe na želodčni sluznici v smislu kroničnega vnetja. Danes vemo, da potekajo lahko zelo težka kronična vnetja želodčne sluznice brez vsakih znakov, da pa nasprotno obstajajo, kot smo že omenili, izrazite želodčne težave pri popolnoma normalni že-
lodčni sluznici.
Akutno vnetje želodčne sluznice, to je tžko, ki se prične prav iznenada, je vsakomur znano. Kdo pa si ni kdaj po kvaril želodca z neprimerno hrano? Večina moških je kdaj v življenju popila preveč žganih pijač, čemur je sledil naslednji dan »maček« z bruhanjem, bolečinami v zgornjem delu trebuha, glavobolom in prav neugodnim splošnim počutjem. Taka vnetja želodca se kaj hitro popravijo, in čez nekaj dni Je človek popolnoma zdrav, pa tudi na želodcu ne bi mogli ugotoviti nikakih sprememb več.
Kako in zakaj nastajajo kronična vnetja želodca, ni znano. Ta kronična vnetja so lahko pri popolnoma zdravem počutju izražena tako, da sploh ne najdemo več normalne želodčne sluznice, pač pa je ta bolj podobna sluznici črevesa. Mimogrede bi omenil, da močno pretiravamo pomen solne ki-
sline za naše počutje in prebavo. Res je, da solna kislina uničuje bakterije in jajceča glist in da nam pomaga pri prebavi. Ce pa pomislimo, da 6 odst. žena že od rojstva nima kisline, s 60. letom pa se ta odstotek poveča na 25 odst. in pri tem ljudje nimajo prav nikakih motenj, se pomen solne kisline znatno zmanjša. Kronična vnetja želodčne sluznice se nikoli ne pozdravijo, ostanejo leta nespremenjena in se kvečjemu postopoma poslabšajo do popolne stanj enosti in afunkcio-nalnosti. Ta vnetja imajo svoj pomen tako pri nastanku želodčne razjede, kakor tudi pri možnosti, da v teku let pride do rakastih sprememb. Pravzaprav bi morali vsakemu človeku, ki nima kisline, vsaj enkrat na leto temeljito pregledati želodec.
O	čiru na želodcu oz. dvanajstniku
Mnogo večje težave povzroča človeku razjeda ali čir na
želodcu oz. dvanajstniku. To je večja ali manjša, včasih površinska, včasih zelo globoka rana, ki sega iz površine sluznice v mišične sloje, včasih celo do pokrivačev želodca, lahko pa se celo zarije v sosednje organe, to je v jetra ali trebušno slinavko. Taka rana lahko predre želodec tako, da ta poči in je potrebna takojšnja operacija. češče take rane načno kako majhno arterijo; v takem primeru nastopi močna krvavitev, človeku postane iznenada slabo, zgrudi se, včasih bruhne kri, včasih pa opažamo samo, da je blato postalo smolasto črno. Tudi v takem primeru je treba bolnika nemudoma poslati v bolnico.
V želodcu, ki je pravzaprav votla mišica, se začenja prebava beljakovin, predvsem mesa. čudno je, da želodec s svojimi sokovi samega sebe ne prebavi
—	to pa zato ne, ker je na notranji strani pokrit z zaščitno plastjo sluzi, ki preprečuje sa-moprebavo Ali bo nastala na želodcu ali dvanajstniku razjeda, je odvisno od količine solne kisline in od obrambe sluznice. če se zveča prva in zmanjša druga, potem slej ko prej nastane razjeda. Raziede na dvanajstniku nastanejo zlasti zaradi povečane količine in
koncentracije solne kisline (mnogo češče pri moških), želodčne razjede pa nastajajo enako pri moških in ženskah, morda v zvezi s prehrano. Pravijo, da je najboljša zaščita za želodec izdatna beljakovinska prehrana in čimveč vitaminov. Razjeda na dvanajstniku je pravzaprav odraz dogajanja v možganih. Obolevajo ljudje, ki so pod stalno živčno napetostjo, ki prihajajo po svojem poklicu ali pa v družinskem življenju do ponovnih konfliktov, in taki, ki opravljajo zelo odgovorne menagerske poklice. Zanimivo je, da oboleva na dvanajstniku predvsem krvna skupina »0«, atletski oz. mišični tip človeka, nizko raščeni, pikničarji, medtem ko obolevajo na želodcu najčešče visoko raščeni in suhi ljudje.
Bolniki, ki imajo rano na dvanajstniku, nam najčešče pripovedujejo, da so bolečine nastopile iznenada, da jih boli predvsem, kadar je želodec prazen, to Je zjutraj na tešče, potem kake 3 — 4 ure po jedi, in kar je najbolj značilno, bolečina jih zbuja iz spanja tam nekje po polnoči, če kaj malega popijejo ali pojedo, bolečina preneha. Tek- je pri teh ljudeh neokrnjen, trpijo pa na trdovratnem zaprtju.
STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE RIBNICA
želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1968!
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA
želi mnogo uspehov v letu 1968!
Obiščite naše prodajalne: DOM v Sodražici, Sv. Gregor, Zapotok, Gora in IZBIRA v Ribnici
Prisrčna voščila za novo leto pošilja vsem delovnim ljudem delovna skupnost
LEKARNE NOVO MESTO
TRGOVSKO PODJETJE
JELKA RIBNICA
SE PRIPOROČA ZA NAKUP V SVOJIH POSLOVALNICAH IN ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM SVOJIM STRANKAM!
OPREMA KOČEVJE
opravlja steklarske, pleskarske in tapetniške usluge, opremlja trgovske in druge lokale ter priporoča avtomobilske ponjave. Prisrčne pozdrave z najlepšimi željami ob vstopu v leto 1968!
TOVARNA SUKNA KOČEVJE
ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER SE PRIPOROČA!
KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE
vošči za novo leto v imenu svojih obratov:
KMETIJSKI OBRATI: Cvišlerji, Koprivnik, Livold, Mlaka, Stari Log, Draga
OBRAT MLEKARNA, MEŠALNICA MOČNIH KRMIL — OBRAT ZA KMETIJSKO KOOPERACIJO — AGROSERVIS — MESARIJA IN KLAVNICA — UPRAVA
GOZDNI OBRATI: Kočevje, Mozelj, Stara cerkev, Grčarice, Pod-preska, Ribnica, Velike Lašče, Špedicija Kočevje in Ribnica, Obrat gozdne mehanizacije in lovišče ROG
C/D
VSEM SVOJIM STRANKAM IN ODJEMALCEM VOŠČI ZA NOVO LETO DELOVNI KOLEKTIV
vabi na prijetno silvestrovanje v kavarni. Rezervacije že sprejemamo! Cenjenim gostom iskrena voščila za leto 1968!
PEKARNE IN
NOVO MESTO
HOTELSKO GOSTINSKO PODJETJE METLIKA
želi vsem obiskovalcem srečno in veselo novo leto in se še nadalje priporoča za obisk v prostorih hotela Bela krajina, v gostišču Veselica, na Vinomeru, v gostišču Grbec in v gostišču Kolpa v Metliki ter na kopališču v Podzemlju!
m
ISKRA
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV
NOVO MESTO
OBČINSKA
SKUPŠČINA KOČEVJE
OBČINSKA
SKUPŠČINA RIBNICA
2ELI VSEM DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE IN DELOVNIM ORGANIZACIJAM SE MNOGO USPEHOV
V	NOVEM LETU, HKRATI PA JIM 2ELI VSO SREČO!
Občinska konfercnca SZDL — Občinski komite ZKS
—	Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet pozdravljajo za novo leto 1968 vse delovne ljudi na področju občine z željo, da bi v prihodnje dosegli še več delovnih zmag!
Občinska konferenca SZDL — Občinski komite ZKS
—	Občinski odbor ZZB — Občinski komite ZMS — Občinski sindikalni svet voščijo srečno novo leto 1968 delovnim kolektivom v gospodarstvu in na področju družbenih služb, prav tako pa z najlepšimi željami pozdravljajo vse občane.
TRGOPROMET KOČEVJE
SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE ZAUPANJE IN ČESTITA OB VSTOPU V LETO 1968!
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA NOVO MESTO
nudi gostom usluge po zmernih cenah in solidno postrežbo. Srečno in veselo leto 1968!
DELOVNI KOLEKTIV
Prijetno boste praznovali novo leto v
VSEM DELOVNIM LJUDEM IZ SPODNJEGA POSAVJA, POSEBNO PA SVOJIM STRANKAM, ŽELIMO SREČNO NOVO LETO!
VSE NAJLEPŠE IN MNOGO USPEHOV V PRIHODNJEM LETU ZELI
Za novoletna darila je najprimernejša odlična čokolada
Cenjenim gostom želimo vso srečo!
TOVARNE ČOKOLADE IN PECIVA
vabi na obisk v prazničnih dneh! Prijetna zabava, dobra postrežba! Vsem dosedanjim gostom želimo kaf največ sreče v letu 1968!
PRISRČNO VOŠČI OB VSTOPU V LETO 1968 TER SE TOPLO PRIPOROČA!
SREČNO NOVO LETO!
PODJETJE
z obratom MIZARSTVO — Dobova, ŽAGO in TAPETNIŠTVOM v Brežicah se tudi nadalje priporoča svojim strankam in jim želi vse najlepše v letu 1968!
Industrija za predelavo papirja, kartona in lepenke
TRGOVSKO PODJETJE
se z obratom VALVASORJEVA TISKARNA priporoča za naročila, hkrati pa želi vsem poslovnim prijateljem, strankam ter prebivalstvu domače občine kar največ zadovoljstva v novem letu!
pozdravlja svoje goste in delovne skupnosti na področju domače in sosednje republike, želeč jim mnogo uspehov ter osebne sreče in zadovoljstva!
se v imenu vseh svojih prodajaln priporoča za nakup, hkrati pa pošilja svojim strankam iskrene novoletne čestitke!
Vsem delovnim ljudem želimo veliko sreče v letu 1968, poslovnim prijateljem pa se priporočamo za nadaljnje sodelovanje!
PRIPOROČAMO SVOJE USLUGE IN ČESTITAMO ZA NOVO LETO!
OBRAT AGROTEHNIKE LJUBLJANA
POŠILJA TOPLE NOVOLETNE POZDRAVE ČESTITKE TER SE PRIPOROČA.
VSO SREČO, ZDRAVJE, ZADOVOLJSTVO IN OBILO DELOVNIH USPEHOV ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NA PODROČJU DOMAČE IN SOSEDNJIH OBČIN, DELOVNIM KOLEKTIVOM PA ŽELIMO V NOVEM LETU ŠE VIDNEJŠIH ZMAG!
ČESTITA ZA NOVO LETO SVOJIM ČLANOM IN VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
priporoča nakup v svojih bogato založenih trgovinah, kjer vas bodo pred prazniki lepo postregli! Srečno novo leto želimo vsemu prebivalstvu Posavja, posebno pa svojim strankam!
Vsem kmetovalcem, poslovnim prijateljem, kakor tudi ostalim delovnim ljudem našega področja pošiljamo prisrčne novoletne pozdrave z najlepšimi željami!
TEKSTILNA TOVARNA
NOVOTEKS NOVO MESTO
ŽELI V NOVEM LETU OBILO USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA, HKRATI PA PRIPOROČA SVOJA KVALITETNA BLAGA;
avto
kočcvjz
PRIPOROČA SVOJE PREVOZNE STORITVE TER ZELI SREČNO LETO 1968 VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN STRANKAM!
Iskrena novoletna voščila pošilja vsem delovnim ljudem za vodno preskrbo
VODNA
SKUPNOST
KOČEVJE
IN
RIBNICA
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO
priporoča kupcem svoje delavske in zaščitne čevlje ter športne čevlje prvovrstne kvalitete! Delovni kolektiv podjetja želi srečno novo leto!
KAVARNA CENTER NOVO MESTO
GLAVNI TRG
ČESTITA SVOJIM STALNIM IN OBČASNIM GOSTOM ZA NOVO LETO TER SE PRIPOROČA ZA OBISK
V	PRAZNIČNIH DNEH!
VSO SREČO IM MNOGO USPEHOV PRI DELU V LETU 1968 VOŠČI DELOVNA SKUPNOST
k
KOMUNALNEGA PODJETJA VODOVOD NOVO MESTO
*
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
KREMEN NOVO MESTO
se ob vstopu v leto 1968 pridružuje čestitkam in novoletnim željam! Vso srečo in mnogo uspehov!
TRGOVSKO PODJETJE
POTROŠNIK - ČRNOMELJ
VABI K NOVOLETNEMU NAKUPU V SVOJE DOBRO ZALOŽENE PRODAJALNE, KJER NUDIMO VSAKOVRSTNO BLAGO PO KONKURENČNIH CENAH! CENJENIM STRANKAM ŽELIMO SREČNO LETO 1968!
PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA
2ELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN KUPCEM SREČNO NOVO LETO, HKRATI PA SPOROČA, DA DO NOVEGA LETA DALJE POSLUJE Z N(#IM IMENOM »PLETILNICA« — TOVARNA 2IČNIH IN PLASTIČNIH MREŽ SODRAŽICA!
Podjetje
storitvenih obrti
KOVINAR KOČEVJE
želi srečno, zdravo in uspešno leto 1968 ter tudi v bodoče toplo priporoča za naročila!
Na pragu novega leta 1968 želi delovna skupnost
GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
vse naj lepše v prihodnje, hkrati pa se priporoča svojim poslovnim prijateljem in znancem.
1
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
BETI METLIKA
čestita svojim poslovnim sodelavcem v imenu obratov
METLIKA — ČRNOMELJ — MIRNA PEČ — DOBOVA — LJUBLJANA
Vsaka žena s prefinjenim okusom si želi moderno perilo tovarne BETI! Ne pozabite tega ob novoletnih nakupih!
LESNA INDUSTRIJA
LIK - KOČEVJE
• žagan les vseh vrst , šolsko pohištvo . embalaža
Prisrčne novoletne pozdrave z najboljšimi željami pošiljamo vsem delovnim ljudem Dolenjske, Posavja in Bele krajine, posebno pa prebivalstvu domače občine!
r
v
rnmmmm
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in kroji
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 24. 12.
9.10 POROČILA (Ljubljana)
9.15 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljubljana)
9.45 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
10.45 VIJA VAJA — RINGA RAJA
— 8. oddaja (Ljubljana)
11.30 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE
— serijski film (Ljubljana)
14.00 ŠPORTNO POPOLDNE
16.00 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI JUGOSLAVIJE — - reportaža (Beograd)
16.30 PREDSTAVLJAJTE SI — glasbena oddaja (Beograd)
17.00 2IVAL1 — francoski dokumentarni film (Ljubljana)
18.25 KARAVANA — reportaža (Beograd)
18.55 DOLGO, VROČE POLETJE
— serijski film (Ljubljana)
19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLANJA ZGODBICO O DEKLICI Z VŽIGALICAMI (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.50 TV MAGAZIN — zabavno glasbena oddaja (Zagreb)
21.50 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
PONEDELJEK, 25. 12.
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 RUŠČINA — ponovitev ob
15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
16.10 ANGLEŠČINA - ponovitev (Beograd)
16.55 POROČILA (Zagreb)
17.00 MALI SVET (Zagreb)
17.25 RISANKE (Zagreb)
17.40 KJE JE, KAJ JE (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.20 ZAČETKI RAZISKOVANJA
SLOVENSKIH NAREČIJ (Ljubljana)
18.40 KAKO POMAGAMO NAGLUŠ-NEMU IN GLUHEMU OTROKU (Ljubljana)
'9.00 ZNANSTVENI DOSEŽKI NA SLOVENSKEM (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd)
19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLANJA ZGODBICO O SABINI IN VREMENARJU fLjublja-na)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubllana)
20.40 TV DRAMA (Beograd)
21.40 NOVOLETNE ČESTITKE gospodarskih organizacij (Zagreb)
22.50 TV DNEVNIK (Beograd)
TOREK, 26. 12.
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob 14.50 (Zagreb)
10.35 ANGLEŠČINA — ponovitev bo 15.40 (Zagreb)
U.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
17.55 FILM ZA OTROKE (LJub-ljana)
18.10 OBREŽJE (Ljubljana)
18.30 SVET NA ZASLONU (Ljubljana)
19.10 TV OBZORNIK (Ljubltana)
19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLANJA RISANKO (Ljubljana)
20.00 KONCERT DEL MIKISA . TEODORAKISA (Zagreb)
20.40 DOBRI \TOJAK ŠVEJK - II
del (Ltubljana)
21.50 NOVOLETNE ČESTITKE gospodarskih organizacij (Skop-
22.35 POROČILA (Skopje)
SREDA. 87. 12.
17.00 POROČILA (Skopje)
1" 05 SERIJSKA LUTKOVNA IGRA
'Skopi*''
17.25 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 NE ČRNO, NE BELO - oddaja za otroke (Beograd)
19.00 20 MILIJONOV - reportaža (Beograd)
19.30 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana)
19.45 DEDEK MRAZ VAM POKLANJA ZGODBICO O TREH KITAJSKIH ŽUPANIH (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.40 EKRAN NA EKRANU (Zagreb)
21.40 NOVOLETNE ČESTITKE gospodarskih organizacij (Ljubljana)
22.25 ZADNJA. POROČILA (Ljubljana)
ČETRTEK, 28. 12.
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.35 ANGLEŠČINA - ponovitev ob 15.45 (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
16.40 BORBENE PESMI (Beograd)
19.10 NOVOLETNE ČESTITKE gospodarskih organizacij (Sarajevo — Zagreb)
19.50 DEDEK tuRAZ VAM POKLANJA ZGODBO »GRAD U-GANK« (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.40 TV DRAMA (Beograd)
21.40 ZA VAS — posnetek koncerta iz Wlesbadna (Ljubljana)
23.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
PETEK, 29. 12.
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
17.05 POROČILA (Skopje)
17.10 VAŠA KRIŽANKA - oddaja za otroke (Skopje)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 MLADINSKI KONCERT (Beograd)
19.05 TISKOVNA KONFERENCA (Ljubljana)
19.35 CIKCAK (Ljubljana)
19.50 DEDEK MRAZ VAM POKLANJA RISANKO r Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 MOŽ IZ LARAMI JA — ameriški ceiovečerni film (Ljubljana)
22.10 NOVOLETNE ČESTITKE gospodarskih organizacij (Beograd)
23.20 TV DNEVNIK (Beograd)
ROBOTA, 30. 12.
9.40 TV V ŠOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
17.00 DEŽURNA ULICA — ponovitev (Ljubljana)
17.40 VSAKO SOBOTO (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Zagreb)
19.15 V BESEDI IN SLIKI (Beograd)
19.45 DEDEK MRAZ VAM POKLANJA ZGODBO O SNEŽENEM MOŽU IN SNEŽENI ZENIČKI (Ljubllana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.50 JUNAKI CIRKUŠKE ARENE — seri-ski film (Ljubljana)
21.20 GIDEON - serijski film (Ljubllana)
22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
22.20 NOVOLETNE ČESTITKE TV TITOGRAD (Beograd)
22.35 TV DNEVNIK fBeograd)
DOLENJCI!
kadar pridete v Ljubljano obiščite obrate
HOTELA SLON:
hotel - restavracijo -kavarno - slaščičarno - bar - bife
V narodni restavraciji boste postreženi tudi z dolenjskimi specialitetami
Prepričajte se o naših prvovrstnih specialitetah in solidni postrežbi!
Oglašujte v DL!
za dve konjski moči (1,5 kilovata) in s 1430 vrtljaji v minuti.
Olajšajte si delo! Z enim motorjem lahko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico., cirkularno žago, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd.
LJUBLJANA, Titova 28, tel. 315-824
ali v naši tovarni.
ELEKTROKOVINA MARIBOR, Tržaška telefon: 31-120
109
Tip EKSK
ELEKTROKOVINA
Superavtomatske pralne stroje, hladilnike in peči na olje
dobite po konkurenčnih cenah pri
JUGOTEHNIKI, Ljubljana
Pod Trančo 2 — pri Čevljarskem mostu telefon: 23-881 do 23-884
■	ZOPPAS	pralni stroj model 570:	75.000	LIT	in	940	Ndin
□	ZOPPAS	hladilnik 130 litrov:	30.500	UT	in	460	Ndin
■	ZOPPAS	hladilnik 160 litrov:	42.200	LIT	in	570	Ndin
B	ZOPPAS	peči na olje 8000 Kcal.	29.500	LIT	in	354	Ndin
		5400 Kcal.	26.800	LIT	in	326	Ndin
Skrbimo za servisno vzdrževanje v in po izteku garancijskega roka
Servisne delavnice za Slovenijo v Ljubljani — JUGOTEHNIKA, Mačkova 5, telefon 23-329, Mariboru, Ajdovščini, Velenju in Portorožu
Generalni zastopnik za Jugoslavijo »Merkur«, Zagreb, Martičeva 14, prodaja za Slovenijo:
Zahtevajte pojasnila! Obiščite nas!
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00,
10.30 in 22.00. Pisan gl&benl spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 22. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja.	9.25 Ileana
Bratuž poje slovenske narodne pesmi. 10.15 Pri vas	doma. 11.00
Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Andreina Pavlica: Storitve Ten-tralne knjižnice Biotehniške fakultete 12.40 Na kmečki peči 13.30 Priporočajo vam . .	14.35 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravlja-jo. 15.20 Napotki e& turiste 15.46 Kulturni globus 17.05 človek m zdravje. 18.45 Na	mednarodnih
križpotjih 19.00 Lahko noč, otro. ci! 20.00 Poje zbor Jugoslovanske ljudske armade. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
SOBOTA, 23. DECEMBRA: 8.U4> Glasbena matineja 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli zabavne glasbe 10.15 Pri vas doma 11 00 Poročila — Turistični napotki zo tuje goste 11.15 Kar po domače
12.30 Kmetijski nasveti — dr
Franc čeme: Bolezni nog pri pra Sičih. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije 15.46 Naš podlistek — K. Mansn-eld: Filmanje. 17.05 Gremo v kino 17.35 Igramo jeat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož. 20.00 Spoznavajmo svet In domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA, 24. DECEMBRA 6.00—8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska igra za otroke: Tone Gaspari: »Burja«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravjalo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... a) Vladislav Mrhar: Rešil si nam življenje, b) Lojzka Kranjc — Olga: Na Kozjaku ob meji 11 00 Poroči, la — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12 10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II 13.40 Ne deljska reportaža 15.05 Nedeljsko športno popoldne.
PONEDEIJEK. 25. DECEMBRA: 8.08 Glasbena matineja 9.10 Iz Jugoslovanskih Studiov 9.45 Mla-
dinski pevski festival 1967. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Igrajo virtuozi
12.30 Kmetijski nasveti — inž. A Balasko: Program oskrbe kmetij stva s stroji za prihodnje leto 12.40 Slovenske narodne v izvedbi ansambla in solistov bratov A.vsa. nik. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestitajo jj pozdravljajo; 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 17.05 Operni koncert slav nih solistov. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj.
TOREK, 26. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Prekmurske melodije v priredbi Tončke Maroltove. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.10 »Poldan .«
12.30 Kmetijski nasveti — inž Miran Veselič: Proizvodnja penečih vin 13.30 Priporočajo vam . 14.25 Zvoki za razvedrilo. 15.40 V torek nasvidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana. 18.45 Pota sodobne medicine — prof dr Mirko Košak: Kirurgovi posegi v srce. 19.00 Lahko noč.
otroci! 19.15 Minute s pevcem NL nom Robičem.
SREDA, 27. DECEMBRA:	8.06
Glasbena matineja 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napot. ki za tuje goste. 11.15 Narodne in domače melodije za sredo dopoldne. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Alojz Žumer: Izkoriščanje 'e-sa nekoč in danes. 13.30 Priporo, čajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — J. OlaJ: Kaj Je groteska? 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute ■ pevko Eldo Viler.
ČETRTEK, 28. DECEMBRA:
8.08 Operna matineja. 9.40 Pet mL nut za novo pesmico. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mirko Peter, nel: Izgledi za prodajo klavne živine v prihodnjem letu. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Pripo. ročajo vam ... 14.05 Izbrali smo vam. 17.05 četrtkov simfonični koncert 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
«	DOLENJSKI LIST * TEDNIK * VESTNIK •	vsak četrtek 60.000 izvodov !
MOV
VRHUNSKI DOSEŽEK
BONBONI, POLNJENI Z NARAVNIMI SADNIMI SOKOVI IN DODATKOM
VITAMINA C
■	Za boljše gospodarjenje v kmetij*
I	stvu, za vsako vaško gospodarstvo
B	pomeni veliko pridobitev
novi
ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE
) tip EKSK 112 S 4
ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE
je zgrajen za potrebe vaških gospodarstev, je enostaven In prenosljiv. Priključite ga na enofazno napeljavo za luč. kakor druge gospodinjske aparate. Stroški za pogon elektromotorja so nizki. Poraba elektrike se obračunava po števcu in tarifi za gospodinjstvo
Zahtevajte ponudbe v najbližji trgovini s tehniškim blagom, pri
našem predstavništvu:
VISOKlQ
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedensK6Leda'r
Petek, 22. decembra — Dan JLA Sobota,	23.	decembra	—	Viktorija
Nedelja,	24.	decembra	—	Eva
Ponedeljek, 25. decembra — Dušan Torek, 26. decennOra — Štefan Sreda, 27. decembra — Janez Četrtek,	38.	decembra	—	Živko •
7. 12.	1967 smo v	našem listu
objavili mali oglas, ki ga je naročila in plačala Kati Kajfež, Delnice, Supilova 266, v katerem je bilo objavljeno, da Mici Fabijan v Kočevju, šeškova 18, prodaja 2 pletilna stroja.
Tov. Marija Fabijan, šivilja v Kočevju, šeškova 18, nas je medtem obvestila, da ona nima naprodaj pletilnih strojev, da pa interesenti lahko dobijo pletilne stroje pri Kati Osterman, pletilji v Delnicah.
•
Prepovedujem vsako sečnjo in vožnjo v mojih gozdovih in vinogradu v Sevskem in Vrheh. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ana Janežič, Most 5, Mokronog.
I JočVESTILA I
Osnovna šola Kostanjevica na Krki razpisuje prosto delovno mesto
KUHARICE
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku.
Cromelj: 22. in 24. 12. ameriški barvni film »Zlata puščica«. 26. 12. nemški film »Brez dovoljenja v tuji postelji«.
Kočevje — »Jadran«: 22. do 24. 12. francoski film »Cilj 500 milijonov«. 24. do 26. 12. ameriški barvni film »Strah divjega zahoda« 26. in 27. 12. italijanski barvni film »Noči orienta«.
Kostanjevica: 24. 12. francoski barvni film »Normani«.
Metlika: 23. in 24. 12. italijanski barvni film »Družinska kronika«. 25 in 26. 12. francoski barvni film »človek iz Ria«. 27. in 28. 12. francoski film »Bridkosti ljubezni«.
Mokronog: 23. in 24. 12. italijanski barvni film »Maščevanje Vikingov«.
Novo mesto — »Krka«: 22. do 25. 12. angleški barvni film »Vrnitev Ivanhoa«. 26.	12. sovjetski
film »Na ščukino zapoved«. 27. in 28. 12. švedski film »Zapeljivka«.
Ribnica: 23. in 24. 12. poljski film »Utihnilo je orožje«. 26. in 28. 12. ameriški barvni film »Ala-dinova čarcf>na svetilka«.
Sevnica: 23. in 24. 12. mehiški film »Trije neusmiljeni«. 27. 12. nemški film »Zločin v gostišču«.
Sodražica: 23. in 24. 12. angleški barvni film »Veseli klub mladih«.
Šentjernej: 23. in 24. 12. ameriški barvni film »štirje za Tek. sas«.
Trebnje; 23. in 24. 12. ameriški kriminalni film »Operacija Teror«.
Hvala vsem, ki ste pokazali in nam izrazili sočustvovanje ob nenadni smrti naše zlate mame
KATARINE SODJA
iz štrekljevca
Se posebno se zahvaljujemo g. dr. Marini, ki je storil vse, da bi nam jo rešil. Najlepša hvala za vso pomoč sosedom, posebej še Sod-jevi Anki. Prisrčna hvala za prekrasne vence AVTOMONTAŽI v Ljubljani, Kmetijski zadrugi Novo mesto, Kmetijskemu izobraževalnemu centru v Celju, Vovkovim ter Kenetovim iz Globokega. Vsem še enkrat hvala!
Žalostni otroci
Ob smrti mojega moža, očeta in brata
JANEZA KOREVCA
Iz Irče vasi se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem drugim, ki so mi stali ob strani v težkih dneh bolezni in smrti pokojnika, z mano sočustvovali, mu darovali vence in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Novakovi, vsem zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnišnice za veliko ter nesebično pomoč ob času njegove bolezni in kolektivu otroškega oddelka za venec in denarno pomoč. Hvala tudi kolektivoma KREMEN in Združenju šoferjev za podarjene vence, kakor tudi tov. Suhadolnikovi, razredničarki I. razreda, in njenim učencem za spremstvo in cvetje. Prav prisrčna zahvala prečastitemu gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: žena Lojzka, hčerki Milena, Andrejka in drugo sorodstvo
Za uspešno opravljeno operacijo se iskreno zahvaljujem prof. dr. Bajcu, dr. Baragi in dr. Maste-novi, prav tako drugemu osebju za vso skrb in nego v času zdravljenja na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice.
Ana Čik, Ljubi jan«
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedka
ANTONA SMOLETA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam ustno izrekli sožalje, darovali prelepe vence in cvetje in ga v velikem številu spremili od blizu in daleč na zadnjo pot, do tihega doma. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, kakor tudi dr. Malovašiču in drugemu zdravniškemu osebju za vso požrtvovalnost, s katero so mu lajšali trpljenje. Iskrena hvala č. duhovniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča žena Nežka, sinovi Tonči, Vinko, Ivan z družinama, hčerke Angelca, Milka, Marica % družinama.
Senovo, 13. decembra 1967.
©
STANOVANJA
ODDAM SOBO dvema dekletoma, žabja vas 104.
DVOSOBNO stanovanjsko hišo — takoj vseljivo, poceni prodam. Vprašajte: Ivan Lokovšek, Koprivnica 43 pri Brestanici.
ENODRUŽINSKO staro hišo v Črnomlju in vinograd prodam. Poizvedbe pri Hriberniku, Ljubljanska 5, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM kozolec, svinjake in skedenj. Pojasnila v Kmetijski zadrugi, Smarjeta.
UGODNO PRODAM nov 12-, 14-in 16-colski gumi voz. Bulc — Jurčkova pot 73, Ljubljana.
PRODAM gradbeno parcelo v Šmihelu. Kovačič, žabja vas 33 — Novo mesto.
PRODAM več prašičev od 80 — 120 kg, rejenih z domačo krmo. Franc Fabjančič, Dol. Maharo-vec 13, Šentjernej.
PLETILNA STROJA št. 12/100 in št. 10/80, dobro ohranjena, prodam. Slatner, Ljubljana, Levče-va 8.
LOKAL v Novem mestu na Glavnem trgu, primeren za delavnico, skladišče ali enosobno stanovanje prodam ali dam v najem — takoj! Naslov ? upravi UsU» (1825/67).
KUPIM
RAZNO
Ob bridki izgubi ljubljene mame, stare mame in tete
MARIJE CVETAN
roj. Brodnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih dneh sočustvovali z nami, ji darovali prelepe vence in cvetje in jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bogomirju Vodniku za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje. Prisrčna hvala tovarišema Francu Zagorcu in Rudiju Mrazu za ganljive poslovilne besede in pevskemu zboru Dušan Jereb ter godbi iz Novega mesta. Iskrena hvala upravi javne varnosti Novo mesto, občinski in krajevni organizaciji Zveze borcev. Prav tako se zahvaljujemo vsem za pismeno ali ustno izraženo sožalje. Žalujoči: hčerke Marija, Ana in Irena ter sinovi Matija, Franci in Avguštin z družinami Gornje Kamence, Ljubljana, Kranj, Begunje, 18. dec. 1967
Ob težki in tragični izgubi našega nepozabnega moža, očeta in brata
ANTONA BAJUKA
posestnika iz Drašič pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih, tov. Maneku Fuxu, ki nam je bil v pomoč in tolažbo in za lepe besede ob grobu fr. č. duhovščini, domačemu g. kaplanu, župniku iz Vivodine za spremstvo in govor ob odprtem grobu, kakor tudi drugim govornikom za poslovilne besede, lovcem in gasilcem iz Metlike, Vivodine, Drašič in godbi iz Metlike za spremstvo. Iskrena hvala podjetjem KOMET iz Metlike, PIONIR iz Novega mesta, MLINOTEST Ajdovščina, obč. in kraj. organizaciji ZB in vsem drugim za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem znancem in sosedom ter prijateljem za pomoč in tolažbo, za izrečeno sožalje in za
spremstvo na zadnji poti do preranega groba pri Treh farah. Drašiči, 3. decembra 1967 Žalujoča žena z otroci in sorodstvo.
Zahvala tovarišu Francu Fabjančiču
Prebivalci Sotelskega pri Krškem se iskreno zahvaljujemo tovarišu Francu Fabjančiču za njegovo požrtvovalnost pri ureditvi bazena za pitno vodo, s katerim nam je voda zagotovljena poleti in pozimi. Vsi smo mu zelo hvaležni za njegovo skrb!
Prebivalci Sotelskega
Ob bridki izgubi naše dobre sestre in tete
MARIJE GORENC
z Vrha pri Šentjerneju se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in so pokojnico v tako lepem številu spremili na poti k večnemu počitku. Posebna hvala gospodu župniku za poslovilne besede.
Žalujoči: sestre Pepca, Tončka, Francka, bratje Lojze, Tone, Vinko, Francelj ter drugi sorodniki
mum\	
	
KUPIM večjo kuhinjsko kredenco in šivalni stroj »Singer«. Ivan Kranjc, Metni vrh 24, Sevnica.
ŽELIM SPOZNATI kmečko dekle, staro 20 do 30 let. Doma je lahko iz Dolenjske ali Bele krajine. Ponudbe v upravo’ lista (1817/67).
ODDAM garažo. Kralj, Paderšiče-va 13, Novo mesto.
NEKADILEC v 7 dneh — psiho sistem »Akotin« proti kajenju (srbohrv.) prejmete po pošti (povzetje in 10 Ndin), če sporočite svoj naslov na IAN-IAN, Ljubljana 1, Poštni predal 22.
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5 — Ljubljana (poleg univerze).
BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mostu pri STANDARDU (MERCATORJU) in HMELJNIKU.
DAM GARAŽO v najem. Roška c. 1, Kočevje.
ZGUBIL se mi Je lovski pes terier, Cm, kratkodlak, po imenu Diko. Kdor ga vrne, dobi nagrado. Ivan Lovšin, Dolenja vas 117.
Kmalu Pirkovičeva „Balada krakovskih močvirij"
■ PRILJUBLJENI PUBLICIST IVO PIRKOVIČ,
ki ga bralci Dolenjskega lista poznajo že vrsto let po kleno napisanih sestavkih z različnih področij, nam je pred dnevi poslal »Balado krakovskih močvirij«. Pretresljiva zgodba govori o vojnem zločinu, ki se je odigral 15. septembra 1942 pri Zameškem; Človeka spreletava srh in groza, ko bere, kako daleč so se spozabili domači izdajalci skupaj z okupatorji, ko so hoteli zadušiti vero naših ljudi v svoboden in pravičen svet. — Prispevek tovariša Iva Pirkoviča bomo začeli objavljati kmalu po novem letu, a že zdaj nanj opozarjamo bralce, da bi pretresljivega spisa ne zamudili! Preteklost naj nam bo opomin, česa ne kaže nikoli pozabiti!
■ NOVOLETNI KOLEDAR v dveh barvah bomo tudi letos podarili vsem stalnim naročnikom našega tednika. Izšel bo tik pred novoletno (zadnjo) številko, dobili pa ga boste 28. decembra oz. morda 5. januarja. V reklamnem delu koledarja sodelujeta letos kolektiv zdravilišča v Cateških Toplicah ter Dolenjska banka in hranilnica iz Novega mesta.
■ OBČINSKA SKUPŠČINA V NOVEM MESTU nam je v ponedeljek nakazala 9.000 Ndin in tako tretja v pokrajini v celoti izpolnila pogodbene obveznosti, ki jih ima do redne komunske priloge v medobčinskem Dolenjskem listu.
■ NOVOLETNE VOŠCILNICE med podjetji stanejo ogromno denarja, pošta, ki je že tako preobremenjena z delom, pa ima z njimi še prav posebej mnogo opravka. Kolektiv Dolenjskega lista je zato tudi letos sklenil, da bo ta izdatek prihranil: namesto novoletnih voščil je iz svojih skromnih sredstev včeraj raje nakazal za gradnjo onkološkega oddelka ljubljanske bolnišnice 50.000 Sdin v imenu vseh svojih naročnikov in bralcev.
■ NAD 9 MILIJONOV STARIH DINARJEV
dolgujejo razna podjetja, ustanove in ObS upravi našega lista za objavljene oglase, reklame in uradna obvestila ter razpise; to kaže mesečni obračun za november. Ta mesec se je dolg še povečal in moramo tudi javno prositi računovodstva vseh delovnih organizacij, naj čimprej izpolnijo svojo dolžnost do uprave lasta. Tiskarna v Ljubljani in drugi dobavitelji nas ne morejo čakati v nedogled!
H DO PONEDELJKA JE ZAČELO sodelovati v naši akciji zbiranja novih naročnikov že 37 tovarišic in tovarišev v raznih podjetjih in ustanovah v skoraj vseh občinah. Povsod obetajo, da bodo pridobili kar največ novih bralcev in prijateljev našega domačega tednika.
■ DANES SMO TISKALI 29.750 Dolenjskih listov; nekaj nad 400 izvodov so dobili sodelavci'za novo akcijo »30.000 NAKLADE«, pribl. 29.300 izv. pa znaša zdaj redna tedenska naklada. Vsak novi naročnik je korak bliže k uresničitvi gesla: V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST!
DOLENJSKI LIST
Obvestilo naročnikom in bralcem Dolenjskega lista
Za današnjo in za novoletno številko smo vam hoteli pripraviti majhno presenečenje: izdali bi radi dve številki po 32 strani. Marsikaj smo v zadnjih tednih napovedali, napisali in pripravili, kar naj bi izšlo danes oz. prihodnji četrtek, pa je žal prišla vmes neljuba novica iz tiskarne DELO v Ljubljani: Tiskarna ni sposobna ustreči željam vseh časnikov, ki bi radi ob novem letu malo širši obseg. Strojna stavnica ne zmore postaviti vsega, kar bi radi naročniki. Tako je tudi Dolenjski list prizadel ukrep vodstva tiskarne, ki nam je odobrila za današnjo in prihodnjo številko samo po 24 strani. Zaradi tega vljudno prosimo vse naročnike in bralce domačega pokrajinskega glasila SZDL, da z razumevanjem upoštevajo zadrego, v katero smo prišli z odločitvijo tisakrne.
Pripravljene sestavke, poročila, članke in številne fotografije, namenjene za današnjo in novoletno številko, bomo žal morali prenesti še v januar 1968. Danes in prihodnji četrtek pa moramo objaviti tudi vse oglase in novoletna voščila, saj brez tega dohodka tudi naš list ne bi mogel več redno izhajati.
Potrudili se bomo, da boste z vsebino in obliko našega tednika prihodnji mesec vsekakor bolj zadovoljni, kot ste morda spričo trenutne stiske s prostorom.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
I
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Jerov. šek iz Trstenika — Antona, Anica Gruden iz Družinske vasi — Cirila, Milena Župevec iz Gornjih Su-šic — Branka, Jožefa Krieger iz Krškega — Edija, Draga Fink s Suhorja — Silvo, Cilka Turk iz Klečeta — Marjana, Gabrijela Žu-nič iz Kanižarice — Bernarda, Terezija Pucelj iz Dobruške vasi — deklico, Ana Kotar iz Velike Loke — dečka, Marija Jeglič iz Gorenje vasi — dečka.
KR«
NE
Srečanje na ovinku
15. decembra popoldne sta se v nepreglednem ovinku na cesti Bre. stanica — Blanca srečala voznik avtoousa Karel Ceraj iz Grobelne-ga in voznik osebnega avtomobila Vinko Gramc iz Brestanice. Oba sta pred srečanjem zavirala, vendar je avtobus na nagnjeni in ne-posuti cesti zaneslo v osd>ni avto. Na vozilih je za okrog 5.500 Ndin škode.
Oba je zaneslo
16. decembra popoldne je voznik avtobusa Franc Cvelbar iz Brežic vozil avtobus iz Velike Doline proti Rajcu. V levem nepreglednem ovinku mu Je pripeljal naproti voznik osebnega avtomobila Martin Seberle iz Vel. Doline. Oba sta začela zavirati, vendar ju je za-neslo, tako da sta trčila. Pri tem se je težje poškodovala sopotnica v osebnem avtomobilu Jožefa Lazanski iz Velike Doline. Na avto. mobllih Je za okrog 2.000 Ndin škode.
Avtobus na vhodnih vratih
Voznik avtobusa Srečko Smodic je 11. decembra zjutraj privozil iz Brestanice po Cesti Krških žrtev v Krškem proti avtobusni postaji. V dvojnem ovinku ga je začelo ’ zanašati v desno, da je zavozil na pločnik in kljub zaviranju zadel vhodna vrata stanovanjske hiše št. 38. Telesno ni bil nihče poškodovan. Na avtobusu Je škode za 2.500 Ndin, na hiši pa za 1.000 Ndin.
Ljubljančana zaneslo
V Poljanah pri Žužemberku sta se 15. decembra srečala avtobus SAP ki ga je vozil Simon Brmes, in osebni avto Ljubljančana Romana Koncute. Osebni avto je zaneslo v vatobus. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škodo pa so ocenili na 2.500 Ndin.
*
Avto se je skotalil po nasipu
17. decembra popoldne se je iz Brežic proti Bizeljskemu peljal z osebnim avtom Marjan Hrušovar iz Ljubljane. V Stari vasi je dohi-
tel dva kolesarja, ki sta vozila vzporedno. Alojz žagar iz Stare vasi, ki se je peljal po levi strani, je pred avtomobilom zapeljal na desno stran. Voznik avtomobila je, da ne bi zadel kolesarja, ostro-zapeljal na levo. Pri tem je zavozil s ceste in se večkrat prekucnil po štiri metre globokem nasipu in obstal na kolesih. Na avtomobilu je za okrog 5.000 Ndin škode.
Žarometi v oči
15. decembra zvečer sta se na avtomobilski cesti pri Drnovem srečala Koprčan Dedo Brdar z osebnim avtom in Antun Draščič s tovornjakom koprskega SLAVNIKA. Brdarja so zaslepili tovor-njakovi žarometi, zato je zapeljal na levo stran ceste in se zaletel v sprednji del Draščičevega vozila. Voznikoma ni bilo nič, škodo pa so ocenili na 2.300 Ndin.
Nista se videla
Na ovinku pri Potoku sta se 13. decembra zjutraj zaletela SAPOV avtobus, ki ga je vozil Jože Mihelič iz Dednega dola, in tovornjak Karla Posege iz Razdrtega. Srečala sta se na poledeneli cesti, P« sta se v megli prepozno opazila. Škode je bilo za 2.000 Ndin.
Trčenje v megli
13. decembra dopoldne sta se v Martin ji vasi srečala avtomobilista Adolf Urbič iz Mokronoga in Franc Muren iz Gabrovke. Zaradi megle sta se prepozno opazila, na poledeneli cesti pa Ju je zaneslo, da sta trčila. Škodo so ocenili n« 4.000 Ndin.
Podrl je mopedista
Zvone Rožanc iz Jelš pri Otočcu se je 13. decembra zjutraj peljal z mopedom po Cesti herojev v Novem mestu. Pred gimnazijo ga Je dohitel Novomeščan Jože Lavrin z osebnim avtom in ga med prehitevanjem podrl. Ncilenemu se ni nič zgodilo.
Z avtom pod nasip
Italijan Gian Maria Ferretto se Je 12. decembra popoldne peljal z osebnim avtom v Zagreb. P[l Gmajni ga Je zaradi prehitre vožnje zaneslo z zasnežene ceste po« nasip, kjer se je prevrnil. Škode Je bilo za 700 Ndin.
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Naročnina za drugo polletje 1967: 16,00 novih dinarjev (1600 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: za drugo polletje 1967 25,00 novih dinarjev (2500 Sdin) oz. 2 ameriška dolarja — Tekoči račun pri SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska ČP »DELO« v Ljubljani.