]ože Toporišič 
Ljubljana 
CDU 808.63-5'41.42 
IZPELJAVA SLOVENSKIH SAMOSTALNIKOV 
Slovensko tradicionalno besedotvorje samostalnika z izpeljavo1 pri-
kazuje zadevno problematiko tako, da izhaja {po zgledu na Miklošiča) 
iz priponskih obrazil s karakterističnim glasom (zlasti soglasnikom) in 
nato ob različnih podstavah ugotavlja pomenske kategorije tvorjenk z 
istim obrazilom. Vendar je že A. Bajec na koncu citirane knjige (str. 126 
do 128) dodal poglavje Pripone po njih pomenu. Tam navaja vsega 24 
pomenskih skupin: nomina 1. actionis, 2. agentis, 3. acti, 4. loci, 5. in-
strumenti, nato še 6. deminutiva, 8. avgmentativa, 9. pejorativa, 10. ab-
strakta, 11. sorodstvena imena, 12. imena moških in 13. ženskih oseb, 14. 
prebivalcev, 15. mladičev, 16. ptičev, 1?. rastlin in rastlinskih delov, 18. 
snovi, 19. mer in cene, 20. obsega meje glagolskega dejanja, 21. splošne 
pripadnosti, 22. posnemanja naravnih glasov, 23. substantivizacije iz pri-
devnikov in 24. konkretizacijo abstrakt. V Slovenski slovnici 1956, 110 
do 115, A. Bajec podaja najprej pomenske skupine pripon, in sicer 16: 
dodal je skupino skupnih imen, opustil pa enote 11-12, 15-18, 20-21 
in 23-24, nato pa spet obširneje obdelal rabo nekaterih pripon. 
J. Toporišič je v Slovenskem knjižnem jeziku 2, 1966, 95-101, obdelal 
13 pomenskih skupin tvorjenk s priponskim obrazilom, in sicer: imena 
1. delujočih oseb ali orodij {podskupina so imena za ljudi z značilnim 
opravkom), 2. poklicev, 3. nosilcev lastnosti, 4. dejanj in stanj, 5. rezul-
tata glagolskega dejanja, 6. lastnosti, ?. kraja ali mesta, 8. snovi in vrste 
snovi, 9. skupnega, 10. feminativov, 11. malega, 12. velikega, 13. zaniče­
vanega, podcenjevanega, preziranega. Poglavje ima tudi zasnutek na-
glasne besedotvorne tipologije. 
Pričujoča razprava o izpeljavi samostalnikov naravno raste iz prav-
kar obravnavanega dela v tem smislu, da izhaja iz pomenov, da skuša 
reducirati število pomenskih kategorij tvorjenk na največ 6 velikih sku-
pin iz vsake besednovrstne podstave, tj. glagola, pridevnika, samostal-
nika, in da obravnava priponska obrazila ne glede na to, ali so t.i. slo-
1 Prim. A. Breznik, Slovenska slovnica, 1934, 158-168; A. Bajec, Besedo-
tvorje slovenskega jezika, I, Izpeljava samostalnikov, 1950, 128 str. 
16 - Linguistica 241 
Linguistica XV 
vansko ali slovensko avtohtona ali prevzeta od drugod. Pritegnitev pre-
vzetih priponskih obrazil v obravnavo je potrebna tako zaradi živih be-
sedotvornih procesov tudi s temi obrazili kakor - kar je še važnejše -
zaradi pravilnega razumevanja teh tvorjenk, kar je tako rekoč vsakdanja 
potreba. S tem se je zelo povečalo število priponskih obrazil (to naj po-
nazorimo samo za pomensko kategorijo 'vršilec dejanja ali nosilec stanja' 
iz prej navedenih del - Bajec 1950, Bajec 1956, Toporišič 1966, Toporišič 
1976 -; razmerje priponskih obrazil je 1 - 11 - 22 - 34). 
Omenjenih 6 velikih pomenskih skupin ob raznih besednovrstnih 
podstavah so: 
Glagolska podstava Pridevniška podstava Samostalniška podstava 
1. vršilec dejanja 1. nosilec lastnosti 1. kdor je s čim 
2. orodje, naprava 2. orodje, naprava v zvezi 
3. dejanje 3. lastnost a) vršilec opravka 
4. rezultat dejanja 4. popredmetena b) prebivalec 
5. mesto, kraj lastnost c) član, ud česa 
6. razno (snov) 5. mesto, kraj č) nosilec 
6. drugi izraziti značilnosti 
pomeni 2. orodje, naprava 
a) jezik, narečje . . . 3. lastnost, stanje 
b) dajatev, preje- 4. popredmetena 
mek lastnost 
c) snov 5. mesto, kraj, prostor 
č) drevo 6. drugi izraziti 
d) gozd pomeni 
e) izdelek iz plodu a) snovna prvina 
f) izmeček b) nazorski ipd. 
g) enota tolikerih sestav 
delov c) enota sestava . 
h) enota tolikega d) tvorbena 
dela sestavina 
7. skupino tvorjenk iz samostalnika imenujem modificiranje osnov-
nega pomena in se· nanaša na samostalnike, nastale iz katere koli pod-
stave. Tu se ločijo: a) feminativi in maskulinativi, b) skupna imena, c) 
stopnjevano, č) mlado, nedoraslo, d) manjšalno, e) manjšalno-ljubkoval-
no, f) manjšalno-slabšalno, g) slabšalno. 
V se tvorjenke so tudi naglašene, tvorbena teorija naglasa zanje pa še 
ni izdelana. 
Samostalniške besede izpeljujemo iz vseh besednih vrst, zlasti pa iz 
glagolov ter pridevniških in samostalniških besed. 
Izpeljava iz glagolov 
Iz glagola se izpeljujejo besede, ki pomenijo: 1. človeškega (ali žival-
skega) vršilca dejanja, moškega ali ženskega spola, redko pa tudi sred-
242 
]ože Toporišič 
njega (prim. prerok, perica, zijalo}; 2. predmet ali orodje, ki opravlja de-
janje ali je zanj namenjeno (nosilec, črtalo); 3, dejanje (prenos); 4. to, kar 
pri dejanju nastane ali je v zvezi z njegovo (iz}vršitvijo (žaganje}; 5. me-
sto, kjer se dejanje odvija (lovišče}; 6. snov, ki omogoča (eventualno z 
orodjem} opravljati dejanje (gnojivo). 
1. v r š i 1 e c d e j a n j a (nosilec glagolske značilnosti) se izraža z 
naslednjimi priponskimi obrazili: 
-0 
-(j)a 
-ec 
-(a/i)lec 
-vec 
-(i)vec 
-(un)ec 
-(j)iič 
-ič 
-iind 
-uh 
-iivh 
-iij 
-nik 
-enik 
-evnik 
-a 
-ica 
-mca 
-enica 
-iiča 
-clla 
-lja 
-inja 
-iilo 
Moški spol 
prerok (zelo zelo redko}; 
vodja, sluga; 
borec, hvalec; 
bralec, branilec; 
pivec, pevec, klavec; 
volivec, kalivec; 
begunec; 
čenčač, nosač; 
gonič, vodič; 
doktorand, eksaminand; 
smrduh, dremuh; 
dremavh; 
čuvaj, točaj; 
govornik, sodnik 
učenik, odrešenik 
(starinsko); 
bojevnik; 
-(i/ii)telj dvigatelj, buditelj; 
-ček postrežček, izvošček; 
-in potepin, trpin; 
-U.n govorun, jedun; 
-ar kuhar, klepar; 
-er dispečer, lider; 
-er debater, monter; 
-or agresor, kontrolor; 
-ator f afaifikator, animator: 
-itor definitor, ekspeditor: 
-avs godrnjavs, bahavs; 
-tor direktor, korektor; 
-ant diplomant, zabušant; 
-ent študent, asistent; 
-ist statist, f abulist; 
-avt liufot, laj8,vt; 
-ež gulež, grabež; 
čveka, prismoda; 
grabljica, perica; 
porodnica, naročnica; 
rešenica; 
ženski spol 
-ilja dojilja, pletilja, šivilja: 
klepetulja, blebetulja; 
smrdela, rezgetela; 
borka; 
mazača, klopotača; 
cmerda; 
smfklja; 
dedinja, gospodinja; 
-ulja 
-ela 
-ka 
-(a/i)lka 
-U.ša 
-anta 
Srednji spol 
gobezdalo, godrnjalo; -tje 
bralka, čistifka; 
namiguša; · 
guvernanta. 
bitje. 
Priponsko obrazilo -ec krni glagolsko pripono in se sklaplja s soglas-
niškim izglasjem podstave (govor-iti + -ec - govorec); če se podstava 
končuje na samoglasnik, se namesto obrazila -.ec uporablja -vec (pi-ti + 
-ec -pivec}. Priponsko obrazilo -Zec se na videz prideva glagolski nedo-
ločniški osnovi (malikova-ti + -ec - malikovalec). Bolje je delati zobra-
243 
Linguistica XV 
zilom V-lec (V = znamenje za samoglasnik), kar pomeni, da se V reali-
zira kot končni samoglasnik glagolske osnove (tj. kot a ali i, če pa se 
osnova končuje na 0, se V realizira koti, npr. kopVlec, morVlec, pletVlec 
- kopalec, morilec, pletifoc). Tako se dajo razlagati tudi samoglasniki v 
priponskih obrazilih -ič oz. -ač in -itelj, -atelj (in tudi kar je iz takega 
izpeljano, prim. nosilnica - kopalnica - zato na to dalje ne bomo več 
obračali pozornosti). 
Primeri kot dojilja - klepetulja, trpin - govorun niso te vrste; pri-
ponska obrazila s samoglasnikom i so tu stilno nevtralna, z u pa slabšalna 
(prim. še smrduh, prekucuh). Slabšalnost se drži ustnične prvine tudi v 
priponskih obrazilih -avs, -avt ipd. (bahavs, lizavt). 
Prvotna govorna podstava izrazov kot govorun je trodelna: 'kdor ve-
liko (slabo) govori' (prim. še kesnela 'ki pogosto kasni', dremalo 'ki rado 
drema'. Tega seveda ni, če je podstava že sama po sebi dvodelna; prim. 
čvekalo 'krod prerad govori' (čvekati pomeni 'prerado,preveč govoriti'). 
Zanimivo je, da imajo podobne lastnosti tudi prevzeta priponska ob-
razila: če se začenjajo s samoglasnikom, odpahujejo, glagolsko pripono 
svoje podstave po vzorcu debat-irati + -er - debater. Prim. še: miksati 
- mikser, dividirati - divizor, kontrolirati - kontrolor, falzificirati -
falzifikator, investirati - investitor, kandidirati - kandidat, emigrirati 
- emigrant, študirati - študent, komponirati - komponist. - Na pod-
lagi premene podstave v revizor lahko domnevamo, da je revizor tisti, ki 
'opravljajo revizijo'. Razlika med -er in -er je jasna po izvoru (-er iz an-
gleščine, -er iz francoščine preko nemščine), l~ deloma pa iz sodobnega 
stanja jezika (prim. mikser iz miksati, proti monter, kjer ne obstaja 
montati). 
2. p r e d m e t , s tv a r , ki opravlja dejanje ali je zanj namenjen: 
Moški spol 
-ec plovec; -er 
-(i/a)lec grelec, nosilec, mešalec; -or 
-(i)vec števec, ostrivec; 
-and multiplikand; 
-aj držaj, enačaj; 
-elj cucelj, češel'j; 
-(i/a)lnik hladilnik, menjalnik; 
-vnik brivnik; 
-er frižider, bombarder; 
-ica 
-nica 
-ilnica 
-ača 
-lja 
bodica, cvetica; 
dovodnica, dotočnica; 
kosilnica, mlatilnica; 
brisača, igrača; 
greblja, žvfklja; 
-ator 
-tor 
-ans 
-ant 
-ent 
-ež 
Zenski spol 
-(i/a)lka 
-alna 
-anta 
-en ta 
244 
finišer, kiper; 
kompresor, konvertor; 
transformator, destilator; 
detektor, kolektor; 
dezodorans, konservans; 
dešifrant; 
ferment; 
bodež; 
budilka, kotalka; 
brizgalna; 
determinanta, varianta; 
tangenta, komponenta; 
Jože Toporišič 
Srednji spol 
-alo grebalo, risalo, dihalo; -ilo 
3. dejanje: 
-0 
-ma 
-aj 
-Uaj 
-ek 
-a 
-a 
-ha 
-oba 
-enca 
-ija 
-acija 
-cija 
-ura 
-arija 
-nJe 
-anJe 
-enje 
propad, beg, jok; 
plasma; 
drhtaj, smehljaj; 
grižljaj, dihljaj; 
dogodek, prispevek; 
geneza, bera, vlaka; 
paša, gneča, ježa; 
Moški spol 
-t 
-at 
-ut 
-v 
-ež 
ženski spol 
-nja 
-(a)va 
borba, obsodba, hramba; -aža 
blešč6ba, plesnoba; -0 
diferenca, divergenca; -ezen 
kolizija, konverzija; -est 
arondacija, defloracija; -av 
akcija, prostitucija; 
dresura; 
kurbarija, krokarija; 
klanje, znanje; 
gibanje, branje; 
hlajenje, usmiljenje; 
-ev 
-(a)tev 
-(i)tev 
Srednji spol 
-tje 
-ilo 
strašilo, dolbilo, 
temilo, rezilo. 
akt; 
falzifikat, diktat; 
cvrkut; 
odriv, nadev; 
metež, lajež; 
gradnja, blodnja; 
izpeljava, zidava; 
blamaža, montaža; 
bol, draž, čud; 
boMzen, ljubezen; 
bolest; 
ljubav; 
mlačev, mlatev; 
spregatev, terjatev; 
molitev, podražitev; 
gretje, počutje, pitje; 
vračilo, posojilo. 
4. rezu 1 tat, tj. tisti, tista, tisto, ki pri dejanju nastane ali je v 
zvezi z njegovo izvršitvijo: 
-(a/e)nec brizganec, delanec; 
-ljaj grižljaj, vzdihljaj; 
-ki domlatki, dožetki; 
-0 mfk, brod, tlak; 
-ek curek, domisfok; 
-ha 
-anca 
risba, razsodba; 
govoranca; 
Moški spol 
-ček 
-tek 
-t 
-at 
-ež 
ženski spol 
-enka 
-ata 
-(a)cija 
-anja 
fundacija, formulacija; 
globanja; 
-aža 
-0 
-a bera, vprega; -t 
-a klaja, maža; 
245 
dobiček, nameček; 
dodatek, izrodek; 
ekstrakt, akt; 
f alzifikat, destilat; 
čudež, čftež; 
dolbenka, gojenka; 
afrikata, geminata; 
blamaža, drenaža; 
jed, grez, gaz; 
vest, bit, past; 
-(s)tvo društvo, skrbstvo; 
-(a/e)nje žaganje, žganje; 
-tje bitje, bogokletje; 
Linguistica XV 
Srednji spol 
-ilo 
-(s)tvo 
berilo; 
društvo, skrbstvo. 
Priponska obrazila bi morala biti načeloma ista in enako številna kot 
za kategorijo dejanja, vendar jih je (v tem izpisu) za desetino manj. -
Tu bi se veliko lažje kot pri 'dejanju' lahko izhajalo iz podstave z delež-
nikom stanja, torej 'kar je odpadlo' je odpadek, odpadlo oz. odpadla 
stvar, 'kar je formulirano' je formulirana stvar, formulacija. Vendar je v 
tem primeru treba v mnogih primerih krniti ustrezno pridevniško obra-
zilo. Primere kot žganje 'pijača' si torej raje razlagamo iz žganje 'to, da 
se žge' po metonimični poti. 
5. mest o, kjer se dejanje odvija: 
Moški spol 
-at6rij oratorij, observatorij; 
ženski spol 
-(j)a staja, preja; -vnica 
-(i/a)lnica točilnica, pralnica; -nica 
Srednji spol 
-(a/i)lišče gledališče, dojilišče; -anje 
-išče strelišče, igrišče; 
pivnica, brivnica; 
lakirnica; 
domovanje. 
Pri samostalnikih tipa kurilnica, spalnica gre zelo verjetno za izpe-
ljavo iz glagolskih pridevnikov (prim. spalna soba - spalnica). 
6. snov, s katero se kaj dela: 
Moški spol Srednji spol 
-ež belež; -(a/i)lo hujšalo, gnojilo; 
-(i)vo strelivo, gnojivo. 
Stilna vrednost 
Seveda vse te izpeljanke tudi stilno niso enake. Poleg stilno nevtral-
nih izrazov, kot so prerok, vstaja, borec, bralec, begunec, ipd., imamo 
tudi stilno zaznamovane na -uh, -avh, -un, -avs, -avt, -da, -ulja, -ela, 
-uša, -lo: smrduh, dremavh, govorun, bahavs, zmikavt, cmerda, čvekulja, 
smrdefa, namiguša, motovilo. Take izraze moramo ločiti od tistih, ki jim 
je že podstava stilno zaznamovana, npr. pri obrazilu -ač čenčač, gobez-
dač (stilno nevtralno dobavljač, tesač, kovač ipd.). 
246 
Jože Toporišič 
Izpeljava iz pridevniških besed 
Iz pridevniške podstave se tvorijo samostalniki, ki pomenijo: 1. člo­
veka (ali žival) kot nosilca lastnosti (hromec, elegik, mladič); 2. predmet 
kot nosilca lastnosti (to, kar se nanaša na vprašalnico kaj, če izvzamemo 
živali) (grenec, antiseptikum); 3. lastnost (bledoba, slovenstvo, enotnost, 
belo); 4. konkretizirano lastnost (kislina, junaštvo); 5. kraj (grofovina, 
Prežihovina); 6. druge izrazite reči, npr. jezik ali narečje (slovenščina, 
prekmurščina), dajatev (mostnina), snov (biserovina), drevo (kruhovec), 
gozd (hrastovec), izdelek iz plodu (malinovec), izmeček (govejak), enoto 
iz toliko delov (desetina, desetorica, trojica), enoto iz tolikega dela (dese-
tina, tretjina) ipd. 
1. no si 1 e c (č 1 o ve k, živa 1) lastnosti, ki jo imenuje podstava: 
Moški spol 
-ičina dobričina; -atik flegmatik, dogmatik; 
-ec belec, hromec, čfnec; -an dolgim/ dolgan, nebeščan; 
-ač beMč, mrkač; -(i)čan evangeličan, Bizeljčan; 
-ič hudič, belič; -ijan grdobij8,n, hudobijan; 
-enič mladenič; -in dolgin, domačin; 
-tih gladuh, debeluh; -tin grdun; 
-ij ordinarij; -ko debelko, čfnko; 
-ak bedak, divjak; -avs grdavs, čmavs; 
-jak južnj8,k, bosj8,k; -at aziat, diskalceat; 
-ček dvojček, četverček; -avš grdavš; 
-ik elegik, alergik; -ež hudobnež, duhovitež; 
-(n)ik dvojnik, grešnik; -avž grdavž. 
ženski spol 
-ica nagica, ljubica; -tinka grdunka; 
-ka sivka, čmivka; -U.ša debeMša. 
Srednji spol 
-če belče (možno tudi s prevedbo v srednji spol iz belec). 
2. n o s i 1 e c (s tv ar , p r e d me t) lastnosti, ki jo imenuje pod-
stava: 
-ec 
-ič 
-ak 
-ak 
-jak 
grenec,četverec; 
belič, golič; 
govejak, g6sjak; 
celak, devetak; 
beljak, mlečnjak; 
Moški spol 
-ik 
-(ik)um 
-čan 
-Uš 
24'2' 
jutranjik, jabolčnik; 
antiseptikum, hipn6tikum; 
bizeljčan, m6zelčan; 
beluš; 
-a 
-ica 
-ulja 
konstanta, varianta; 
belica, norice; 
krivulja, kosmulja; 
3. l a s t n o s t i : 
ženski spol 
-oba bledoba, grdoba; 
-ica bledica, naglica; 
-anca aroganca, eleganca; 
-enca dekadenca,absenca; 
-eca grandeca; 
-ija barabija, grdobija; 
-ija erudicija; 
-o/-e čfno, belo, rdeče; 
-(s)tvo bogastvo, barabstvo; 
Linguistica XV 
ženski spol 
-ka 
-ika 
-1na 
-arija 
-ika 
-ina 
-esa 
-iteta 
-ota 
-ost 
Srednji spol 
fižolovka, kafanka; 
mladika, lesnika; 
jagnjičevina. 
bedarija; 
arhaika, figuralika; 
viSina, bratovščina; 
finesa, noblesa; 
elasticiteta, komoditeta; 
bledota, celota; 
grobost, starost; 
-(š)tvo bedaštvo, deklištvo. 
4. konkretizirana {popredmetena) lastnost (če je ne izpe-
ljujemo kar metonimično): 
-a eleganca, konkurenca; 
-atika idiomatika; 
-ina kislina, desetina; 
-esa noblesa, finesa; 
-(s)tvo barabstvo, judeštvo. 
ženski spol 
-iteta 
-ota 
-ost 
Srednji spol 
boniteta; 
celota, lakota; 
g6rkost; slabost; 
5. kraj, področje, mesto, predmet, kjer je kaj: 
Moški spol 
-(j)ak jagodnjak, cvetličnjak; -ik jajčnik, cenik; 
-a 
-ica 
filozofska, štajerska; 
čajnica, ledenica; 
ženski spol 
-ina 
-nic~ 
banovina, Koprščina; 
bolnišnica, norišnica. 
6. dr u g i i z r a z i t i p o m e n i : 
a) jezik, narečje, govorica: b) dajatev, prejemek: 
ženski spol ženski spol 
-ina slovenščina, angleščina. -ina grobnina, dnina. 
248 
c) snov: 
Zenski spol 
-ina bisernina, kislina. 
č) drevo: 
Moški spol 
-ec kruhovec; 
d) gozd: 
Moški spol 
-ec hrastovec, lipovec; 
Zenski spol 
-ina bukovina, babkovina; 
Srednji spol 
-je jelševje, bukovje. 
Jože Toporišič 
f) izmeček: 
Moški spol 
-ak govejak, g6sjak. 
g) enota tolikerih delov: 
Moški spol 
-ak petak, deseta k; 
Zenski spol 
-ica petica, četverica; 
-ina desetina, stotina. 
h) enota tolikega dela: 
e) izdelek iz plodu rastline: 
Moški spol 
-ek desetek. 
Zenski spol 
Moški spol -ina desetina, tretjina. 
-ec malinovec, hruškovec; 
-ik jabolčnik, ajdovnik. 
Samostalniki pod g) so izpeljani iz glavnega ali ločilnega mnozm-
skega števnika (redko tudi iz množilnega). Posebnost med njimi je četr­
tak, napravljen po vzorcu petina - petak. - Pri samostalnikih pod h) 
je podstava vrstilni števnik. - Pri števnikih tipa pet - peti prihaja pri 
priponskem obrazilu -ina do površinske enakosti besed pod g) in h): 
tako je desetina ali 'deset ljudi' ali 'deseti del'. 
Izpeljava iz samostalnika 
Izpeljanke iz samostalniške podstave pomenijo: 1. človeka ali žival, 
ki a) ima s čim opraviti (čebelar, čebelar), b) prebivalca države pokra-
jine, naseljenega mesta, naroda (Jugoslovan, Slovenec), c) člana ali uda 
organizacije, ideologije, znanstvene ali umetnostne smeri (marksist), č) 
nosilca značilnosti (nosim); 2. predmet, ki a) ima s čim opraviti (mari-
borčan, furlanka), b) ideološki, znanstveni, umetnosti sestav ali vejo 
(marksizem), c) pojmovno enoto takega sistema (frazeologizem, stilizem); 
3. lastnost (barabstvo); 4. popredmeteno lastnost (barabija); 5. mesto (ko-
vačija); 6. razne druge pomene; 7. modificirane pomene (npr. manjšalnost, 
slabšalnost ipd.). Pri izpeljavah tipa 1. do 6. se za podstavo izpeljanke 
jemlje odvisna enota govorne podstave, npr. nauk Marksa - marksizem, 
enota fonologije - fonem, pri izpeljankah tipa 7 pa gre za izpeljave iz 
jedra vsakokratne besedne zveze, s priponskim obrazilom pa se izraža 
prilastkova modifikacija, npr. majhen otok - otoček, vsi vojaki oz. 
vojaki spfoh - vojaščina. 
249 
Linguistica XV 
Pregled po posameznih pomenskih skupinah in priponskih obrazilih: 
1. tisti -a -o, ki je s čim v z v e z i : 
a) človek ali žival, ki ima s čim opraviti: 
Moški spol 
-ic industrijec, jezikoslovec; -er frizer, fasader; 
-alec gimnazialec; -ir brigadir, hotelir; 
-(j)anec cankarjanec, luteranec; -aš bombaš, sektaš, kajakaš; 
-ač burkač, brentač; -at advokat, diplomat; 
-ik grafik, tehnik, botanik; -et apologet, homiMt; 
-(ov)nik bukovnik, cerkovnik; -ist flavtist, gardist; 
-itelj reditelj -eat hanzeat, lavreat; 
(pač iz zveze 'kdor dela red') ;-až kočijaž; 
-ar pečar, gumbar; -ež burkež, babež. 
b) prebivalec (države, pokrajine, naseljenega mesta ... ): 
-(ov)ec 
-ejec 
-anec 
-an 
-ar 
Moški spol 
Avstrijec, hribovec; 
Evropejec, Filistejec; 
Amerikanec, Peruanec; 
Zemljan, Sevničan, meščan; 
letoviščar, barakar; 
-ež 
-6z 
Anglež 
(menda edini primer); 
Francoz 
(menda edini primer). 
Imena prebivalk so obravnava kot izpeljana 1z imen za moški spol 
(izjema bi bila npr. Amaconka). 
c) č l a n ali u d organizacije, ustanove, rase, ideologije, znanstvene 
ali umetnostne smeri ... : 
Moški spol 
-ec partijec, komsomolec; -on madžaron; 
-ejec epikurejec; -ar krožkar, levičar; 
-(j)anec ničej8,nec, salezijanec; -ur nemčur; 
-inec benediktinec, elizabetinec; -aš centrumaš, frakcionaš; 
-evec vajevec, skojevec; -eat hanzeat; 
-ovec hegfovec, tomšičevec; -ist marksist, darvinist; 
-ik akademik; -it jezuit, husit; 
-an občan, cistercijan; -inja klarisinja; 
-jan kristjan, Moravljan; -inka uršulinka. 
Sem gredo še oznake razredov živali, sicer poimenovanih po kaki te-
lesni značilnosti (gl. naslednjo skupino): metulj-evec, tfs-ovec, klobuč­
njak, miš-ak, nitk-ar, zvezd-aš. 
250