181
Priporočilo novih knjig.
* Gospod C. A. Bakotic, gimnazijalni profesor na Reki, oklicuje novo natoroznansko knjigo, ki po slavni ta-iijanski Cimaovi prestavljena pride v hrvaškem jeziku na svetlo pod naslovom: „Pojavi iz prirode za pouku pr os toga naroda." Knjiga ta je visoko cenjena zavolj znanstvene tečnosti in popularnega sloga (pisave celo po domače). Celo delo pride v 4 zvezkih na svetlo (vsak zvezek po 4 pole) in vsak zvezek velja 40 nov. kr. Delo bo kmali natisnjeno; naj se tedaj podviza z naročilom do gosp. profesorja v Reko, kdor jo želi. Ker nam Slo-vencom takih knjig zelo zelo manjka, nam bo vrlo dobro došla.
*   wRodinna kronika, obrazkove listy nedelni k zabave a poučeni", se imenuje nov nedeljsk časnik, ki za poduk in kratek čas s podobami (obrazki) izhaja v Pragi; vrednik mu je gosp. K. V. Hof, spisujejo ga slavnoznani možaki Cehi; cena po pošti za četrt leta 1 gld. 45 kr., za pol leta 2 gold. 90 kr., za celo leto 5 gold. 80 kr. Prvi list, ki nam je došel, ima jako lepe stvari.
*   »Cvetja iz domačih in tujih logov", ki ga izdaja prof. Janežič v Celjovcu, je prišel 4. zvezek na svetlo. Obsega zvezek ta konec v listu našem že po veliki svoji vrednosti omenjenega Cegnarjevega prevoda ?5Vilelma Telia" in pa začetek prevoda prekrasne narodne pripovedke „Babicett — obrazi iz življenja na kmetih, ki jo je po češki spisala slavna Bože na Nemcova in jo je poslovenil naš Cegnar. — Tako postaja Janežičeva zbirka res čedalje lepše cvetje iz ptujih in domačih logov.
*  Bivši namestni profosor ljublj. gimnazije gospod P. žl. Radics začel je v zvezkih izdajati zgodovino kranjske dežele v nemškem jeziku pod naslovom „Geschichte v on Krain". Ein Handbuch von P. v. Radics. Laibach. Verlag von Joh. Giontini.    Prišel je   na svetlo dosihmal 1.
zvezek. Prezgodaj bi bilo že zdaj kritiko vati delo, to pa že zdaj radi spoznamo, da Radics je prvi nemški pisatelj, ki je zapustil dosihmal zgodovinarjem navadno brezkritieno pot in se prijel tiste, ki jo je visokoučeni naš Terstenjak tako dognano za edino pravo dokazal da le takrat bi mogle njegove priče lažnjive biti, ako bi kdo mogel dokazati, da imena naših gora, naših rek, naših krajev, naših rodovin itd. niso „m on u men tum charta et aere perenius" starodavne naše zgodovine in vse druge cene, kakor to, kar je prej ali po-znej ta ali uni pisaril, ki še jezika slovenskega naroda ni umel, pa je vendar zgodovinaril. Radovedni smo, kako bo gosp. Radics dalje se vedel.
182