tr
Edini slovenski dnevni v
Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Slo yenic daily
in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

4
3FSLKFON PISARNE: 1279 ftSCTOft.	m l«m<4UM lUtac, JMptuater, 11, IMS, a« Ike Put Of ic« at New York, W. Y„ uto tke Act mt Ctatgns «f March I, 117».	TELEFON PISARNE: 1279 »EOTOE.
NO. 220. — ŠTEV. 220.	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 18, 1908. — PETEK, 18. KIMOVCA, 1908.	VOLUME XVI. — LETNIK XVX
Vlada prične hraniti. Ustreljeni milijonar. Naša vojna mornarica Iz delavskih krogov.
Odslovitve uradnikov. Zagoneten slučaj.
na potovanju.
Znižane plače.
VLADI PRIMANJKUJE DENARJA ZA NASELNIŠKE URADE IN VSLED TEGA MORA VEČ URADNIKOV ITI.
Na Ellis Islandu bodo pomanjšali vse
izdatke in odslovili nadaljne
uradnike.
PREBITEK JE ZGINOL.
Zvezina vlada je pričela na vse mogoče načine braniti, in sicer najpreje pri naselniŠkih uradih. K tem pa nikakor ne spada naselniska komisija, dasiravno dobiva vedno potrebni denar iz fondov, ki so namenjeni za na-selniško službo. Naselniška komisija ima celo vojsko nižjih uradnikov in dosedaj še ni nikomur znano, kedaj bodo ti prenehali s svojim delom. Predsednik po kongresu ustanovljene našel niške komisije ima pravico jemali denar iz naselniškega fonda, ne da i»* mu bilo treba v naprej naznaniti. za k;ij in kako IrmU* rabil denar. V upravnem letu 1007. ki se je končal s :i0. julijem, znašali so naselniški dohodki vlade $2.782.103 iti že leto popi, je je imel naselniški fond skoraj dv; in }>"1 milijona dolarjev prebitka, tak. <!n je bilo na i:iz|H>lapo nad pet milijo, -.v dolarjev. Tisti prebitek je
znašal «11• .'tO. julija 11*07 nad tri milijone d. ' iijev. Od imenovanega dne nadalje -.» na-liiiški davek podvojili, kar poi. »n'.M. <la »•> se ludi prihodki povečali, k..ju |»> juliju lanskega leia je bilo naseljevanje še vedno veliko. Sicer s«, bili izdatki tudi veliki, in si« er radi novih zgradb, vsekakor bi moralo pa bili še obilo denarja na razpolago.
Vendar pa izgleda vse tako, kakor da je pričelo denarja pomanjkovati. kajti na Ellis Islaudu so dobili ponovno povelje iz Washingtona, naj št<-vilo uradnikov po možnosti pomanjšajo in naj ne prično s takimi deli. ki niso absolutno potrebna. Ravno taka povelja so dobili tudi drugi naselniški uradi po vsej republiki. Dasiravno so na Ellis Islandu število uradnikov že izdatno zmanjšali, jih bodo sedaj še več odslovili.
Povsem naravno je torej, da je zavladala na Ellis Islandu med uradniki velika bojazen, kajti mnogi pričakujejo. da bodo morali ostaviti dobre službe na Ellis Islandu, od kjer jih bodo prestavili v kako malo mesto daleč od prometa. Kedor neče biti prestavljen, ta mora j>odati resigna-cijo.
o-
PRVI VLAK NA WILLIAMSBUR-ŠKEM MOSTU.
Mayor McClellan je vozil prvi vlak.
V	sredo ob 10:6 dopoludne vozil je prvi oficijelni vlak nadulične železnice iz Munhattaua v Brooklyn v New Yorku po Williamsburskem mostu. Za mdtormana v prvem vlaku je bil mestni mayor McClellan, ki je vlak srečno dovede! preko mosta. Mesto je razposlalo nad 25«l0 uglednim meščanom povabila, da se udeleže prve vožnje. Gostje so se odpeljali v treh vlakih i/. Delancev St. v Brooklyn.
Na obeh koticib mostu se je nabralo na tisoče gledalcev, ki so glasno pozdravili prvi vlak. V Brooklvnu so pozdravili prvi vlak s streljanjem, dojim so vsi parniki na East Riverju, kakor tudi vse bližnje tovarne žvižgale.
V	Ilanover klubu se je v proslavo tega dogodka vršil banket.
Hraber dečko.
Unionfcown. Pa.. 17. sept. Devetletni ciganski deček Horace Wallace je Sel v gozd nabirat jagode. Pri tem je naletel na šest čevljev dolgo kačo klopotačo, ktero je takoj napadel s svojo palico. Vendar, ker se ni hitro umaknil, ga je strupena kača. dvakrat ugriznila. Dečko je imel še toliko moči, da je kačo popolnoma n-moril, jo zadel na rame in odnesel v ciganski tabor, kjer se je mrtev agrodiL
JOHN LEONARD, VEČKRATNI MILIJONAR JE UMRL SKRIVNOSTNE SMRTI.
Njegovega tajnika so zaprli, ker ga sumijo, da je v zvezi z milijonarjevo smrtjo.
SODNJE PREISKAVE.
Montclair, X. J.. 17. sept. Včeraj se je tukaj dogodil zagoneten merilni slučaj. John Leonard, posestnik neizn.črnega bogatetva in prejšni predsednik železne tvrdke Leonard & Co. iz New Yorka je bil dosedaj na nerazumljiv način umorjen po strelu iz revolverja. Našli so ga mrtvega v njegovi krasni palači. Pokojni je bil za časa umora v družbi s svojim zasebnim tajnikom Phillipsom v svoji knjižnici. Slednjega je policija /atvorila, ker ga ima na sumu. da je v zvezi z umorom. Phillips je policiji pripovedoval, da je na potu proti l.eonardovi Ium našel revolver in ira nesel domov, kjer ca je pokazal I.eonardu. Slednji je vzel revolver v roko. in Phillips sam ne ve, kako se je zsrodilo. da se je revolver sprožil, in Leonard rrrtev mrtev zgrudil na tla. Ven lar policija do sedaj ne veruje PhiIIi]»sovi iznovedbi.
Phillip- pa se vedno zatrjuje, da e našel revolver na cesti in ga naj-prvo pokaral vrtnarju Albertu, ki ;'e v bližini kosil travo. Potem je pa -el v hi-o. kjer je na hodniku srečal Mrs. Leonard, šel mimo nje in naravi,ost v knjižnico, kjer je Leonard /e čakal nanj. V roke mu je dal revolver in mu razložil, kako ga je na--el. Nekaj sekund pozneje se je revolver sprožil in smrtno zadel Leonardo. Ko je družina in milijonar jeva žena začula strel, so takoj prihiteli od vseh s t rani j v sobo. Poklicani zdravnik je samo konštatiral takojšno smrt. Kroglja je prodrla milijo-narjevo srce i;i povzročila hipno -ttirt. Mrs. Leonard, ktere mož je dosegel -tarost 7"> let je prepričana, da -e je izvršil premišljen umor. Tudi vrtnar, ki je prej imel revolver v roki je potrdil njeno mnenje.
I^eonard se je že zdavnej odtegnil javnemu življenju. Nje »rov tajnik Phillips, ki je -tar 50 let je užival njegovo popolno zaupanje.
V ALBANY, ZAP. AVSTRALIJA SE JE VRŠIL VELIK BANKET V POČAST TA-MOŠNJIH OBLA-S T I.
Brodovje odpluje v kratkem iz Avstralije na Filipine.
PREDSTRAŽA V ITALIJI.
Albany, Zap. Avstralija, 17. sept. Na zastavnej ladiji vojnega brodovja Zjed. držav, Connecticut, priredili so častniki ameriškega brodovja včeraj sijajen sprejem in banket, da tako vrnejo vse časti, koje so jim izka-zale tukajšnje oblasti. K sprejemu sta prišla tudi governer Zapadne Avstralije in ministerski predsednik.
Mornarji so se ves dan zabavali na kopnem z raznimi š|>ortnimi igrami in zvečer je mestni mayor priredil častnikom banket.
Brodovje odpluje dne IS. sept. v Manilo, kamor je jeden premogov parnik že odplul.
Neapolj. Italija. 17. sept. Oklopni-ci Zjedinjenih držav Maine in Alabama sta kot prednja straža na potu okroir sveta se 11 aha j aj o č esra oklopne-j ira brodovja Zjed. držav« dospeli semkaj Tukajšnje trdnjave so ju pozdravile z običajnim streljanjem. Ko se je v mestu zvedelo, da sta prišli ameriški vojni ladiji v luko. zbralo se je na obrežju vse polno ljudi. Ladiji , sta namreč prvi. ki M a dospeli iz Atlantika preko Pacifika na Sredozemsko morje.
Xa ladije je prišel prvi ameriški konzul Crowninsliield. ki je mornarjem in častnikom če>tital radi njihovega hitrega in srečnega potovanja. Meščani so Američane takoj z veseljem pozdravili. Vse polno malih lepo okrašenih ladjic in čolnov je priplulo do ladije "Maine in Alabame, kjer so prepevali najwlitanske pesmi in itrrali na mandoline in kitare.
BORNO PLAČO TKALCEV SO
I
TEKOM KRIZE PONOVNO 1 ŽE TRETJIČ PO-MANJŠALI.
V Alabami je odložilo 300 delavcev delo, ker so jim znižali plačo.
ŠTRAJK V MANITOBI.
Iz Avstro-Ogrske.
v
Nezadovoljni dijaki.
Ko so v fhieagu. 111., odprli višjo šolo Hyde Park. prišlo je do malih nemirov, ktere so provzročili oni dijaki. kojim se je od strani šolskega vodstva naznanilo, da ne morejo šol* več obiskovati, ako ne ostavijo svojih društev. Dijaki so prišli vsi v šolo, kjer so izjavili, da društev ne ostavijo. Dijake so potem hoteli prisiliti, da morajo osiaviti poslopje, česar pa niso hoteli storiti. Pri tem se je odlikovala neka dijakinja, ki na nikak način ni hoteli oditi. Ona je izjavila, da so jej njeni stariši ukazali iti v šolo. kajti oni plačujejo davke in stanujejo v onem distriktu. kjer se na-Laja šola. Poslopje je ustavila šile potem, ko je principal pozval policaja, ki je deklico odvedel.
Stariši suspendiranih dijakov so najeli odvetnika, da bodo na ta način pri sodiščih protestovali proti šol--kem ravnatelju.
Kaznovani japonski ribiči.
Washington. 17. sept. Colninska ladija Zjed. držav "Bear" je *v bližini St. Paul Islanda prijela dva japonska tihotapska parnika "Kin-saai Maru" in "Sakaai Maru", ki <ta lovila morske pse v okrajih, kjer je lov prepovedan. Oba parnika se nista hotela takoj udati pozavu kapitana ameriške eolninske ladije. Kapitan pa ni razumel "špasa" in je takoj ukazal, da se prične streljati na tihotapce. Ko so imeli slednji nekaj težkih k rogelj na svojem krovu, so se udali. Prepeljali so jih v Un-alasko, kjer čakajo obravnave.
Prijet goljuf.
Philadelphia, Pa., 17. sept. Tukaj so prijeli po naročilu newyorSke policije dr. Geo. Martona. ki je obdolžen, da je na goljufiv način pridobil $100.000.
V BUDIMPEŠTI SO PRIREDILI SOCIJALISTI VELIKE DEMONSTRACIJE.
Pri tem je prišlo do boja s policijo. Prepovedani shodi.
ŽRTEV SPASO KRAGUJEVICA.
Birmingham, Ala., 17. sept. V predilnici, ki je last guvernerja države Alabame, Comerja, je odložilo 300 delavcev delo, ker so jim plaeo ponovno pristrigli za 25 odstotkov. Guverner Comer je oni človek, ki je poslal nad štrajkujoče premogokope v Alabami milico in prosil celo predsednika za zvezine vojake. Sedaj trdi, da so pričeli štrajkati v njegovih tovarnah, ker delavci sočustvujejo s štrajkarji premogarskih jam.
Whitingsfalls. Mass.. 17. sept. — Uprava tukajšnjih predilnic je naznanila potom lepakov, da bode znižala vsem delavcem od ponedeljka naprej plačo za deset odstotkov, a zajedno se poviša delavni čas od 40 na 50 ur na teden. Delavci so s tem zadovoljni, ker je itak težko dobiti drugo delo. V očigled zvišanih delavnih ur se prikrajšanje plače ne pozna. ker delavci dobivajo plačano od ure.
Winnipeg. Man.. 17. sept. Tukaj -o zaprli nekega skaba Hepnerja, ker je streljal na štrajkarja Kirka. Sled n.ieira so prepeljali smrtno ranjenega v bolnico. Streljanje se je vršilo pred kolodvorom. Ivo je Ivirk prišel iz čakalnice. <ra je Hepner nagovoril in takoj potem potegnil revolver.
Pater.-on. N. J., 17. sept. New York & Ontario Western železnica je naročila pri tukajšni tovarni večje število lokomotiv in železniških voz. American Locomotive Co. je takoj naznanila potom lepakov, da potrebuje 400 mož: tovarna je bila dosedaj zaprta. Dela je dovolj za več mesecev.
Southwater. Me.. 17. sept. Tukaj-šna predilnica Knitting AVoolen Co. je naznanila, da odpre prihodnji teden svoje tovarne: 600 delavcev bode dobilo delo; tovarne so bile zaprte že od prvega januarija. Delalo se bode po znižani plači.
Temple Creek, X. H.. 17. sept. — Tukajšne tovarne so sprejele v delo 200 mož, ker je dospelo zadnje čase več naročil. Tovarne so bile zaprte nad pet mesecev.
Sedanji zrakoplavi v Edisonovej luči.
STARI IZUMITELJ JE PREPRIČAN, DA VSI SEDANJI ZRAKOPPLAVI NISO MNOGO VRE-D N I.
Tekom petih let bode mogoče potovati preko oceana v 18 urah.
EDISONOVA PREROKOVANJA. -o-
Salt Lake City, Utah, 17. sept. — Thomas A. Edison, znani največji izumitelj na svetu, ki se mudi sedaj v tukajšnjem mestu, je včeraj govoril o sedanjih zrakoplavih. Tem povodom je izjavil, da se niti s sedanjimi zrakoplavi niti s takozvanimi letalnimi stroji ne bode doseglo onega cilja, za kterim struje vsi zrakoplavci. Niti zrakoplavi niti eroplani nimajo posebne vrednosti. Po njegovem mnenju so letaJni stroji, kakoršen je Wrightov le tedaj za rabo, ako je zrakoplavee skrajno spreten, kajti od njega je ves vspeh odvisen. Ako se pa zrakoplavee le nekoliko napa-
Potnik Sven Hedin prepotoval Tibet.
IMENOVANI DRZNI POTNIK JE SREČNO PREPOTOVAL DOSEDAJ SKORAJ NEPOZNANO DEŽELO.
Položaj v Maroku. Francija zadovoljna.
MAROKANSKA AFERA, KI JE BILA NEKAJ ČASA NEVARNA, JE SEDAJ U-T I H N I L A.
Dva meseca je potoval preoblečen in V Parizu so prepričani, da bode novi
tako se mu je posrečilo Tibe-tance premotiti.
POTOVANJE.
čno okrene, se stroj lahko na me^tu tu(j- Q,. pokvari in pripeti se nesreča, ktere posledica je običajno smrt zrako-plavea.
Krmilni zrakoplav pa ni drnzega nič. nego humbug, kajti v jakem vetru zrakoplava ni mogoče krmiliti. Po Edisonovem mnenju je jedino njegova ideja o zrakoplavstvu nekaj vredna in ta ideja obstoji v tem. kar on nazivlja helikofalnim letalnim strojem. Ta ideja se bode dala tekom
London, 18. sept. Iz Simle v Indiji se brzojavlja, da se je znani drzni švedski potnik Sven Hedin srečno vrnil v Indijo iz Tibeta, kjer je prepotoval mnogo dosedaj še popolnoma nepoznanih krajev. To se mu je posrečilo na ta način, da je znal Tibe-tance, ki nikomur ne zaupajo, preva-riti o svojih pravih potnih načrtih.
Ko je v decembru lanskega leta odpotoval, je krenil s svojo karavano iz prelaza Ivarakovana proti iztoku in je med neprestanim snegom l;o:i-; cem januarja dospel «o jei^xu Aksai i Cliin. Pri tem je vladal tamkaj tak ! mraz, da So njegovi tovariši kakor
oze;
d • ovne. ki so
jo imeli seboj, so morali poklati, ker jim je zmanjkalo živeža. V Shement-so so jih domačini lepo sprejeli in jim dobavili nove ovce, nakar je karavana potovala dalje dvajset dni proti iztoku in jugoiztoku, od kjer so prišli v popolnoma nepoznane kraje.
Tu so sežgali evropske obleke in vse drugo, kar bi jih izdalo, da so tujci. Denar in inštrumente so skrili v vreče za riž. Hedin se je preoble-
Budimpešta, 18. sept. Včeraj je prišlo tukaj do krvavega spopada med socijalnimi demokrati in policijo. So-cijalni demokratje so priredili neko demonstracijo in ker so oblasti vedele. da bode pri tem prišlo do nemirov, so jo sklenile zabraniti. Oblasti so poslale proti demonstrantom mnoso policajev, ki so množico pozvali, naj >e razide; za poziv policije se ni nihče zmenil in tako je prišlo do boja, ki je trajal dalj časa, predno se je policiji, ki je rabila meče, posrečilo množico razsrnati. Mnogo de-montrantov so zaprli.
Budimpešta. IS. sept. Tukajšnje i kriminalno sodišče je dobilo iz Dunaja važno poročilo, da se je pred par dnevi tamkaj ustrelil veliki trgovec Geza Hirsch. Samomorilec je bil žrtev dijaka Spaso Kragujevica, ki je i obdolžen, da je v Nemčiji izvršil nek umor. V Nemčiji je, kakor smo že poročali, več višjih častnikov obdol-ženib, da so s Kragujevičem občevali po "grškem" načinu.
Kragujevič in Hirsch sta si vedno dopisovala in Kragujevič je od njega dobival toliko denarja, kolikor je želel. Policija je zaplenila pisma pokojnika.
Razstrelba parnega kotla.
Berlin, Ont., Canada, 16. sept. V Linwoodu se je v tamošnjem parnem mlinn pripetila razstrelba parnega kotla. Pri tem sta bila dva delavca na mestu ubita.
Poskusen samomor.
Pittsburg. Pa., 17. sept. Pfender. neki 2Sletni uslužbenec neke tuk. tovarne je včeraj po-kusi! dva samomora. Xa Altwood St. se je vrgel pod voz konjske železnice; voz ga je vlekel nekaj čevljev s seboj, nakar so ga rešili nevarnega položaja in ga posadili v voz, da ga prepeljejo na policijsko postajo. V vozu pa je nesrečni človek zagledal neko vrv, ktere se je takoj prijel in jo zadrgnil okoli vratu. Potniki so ga skušali oprostiti, vendar so pri tem vrv še bolj zadrgnili. Voznik je nato vozil z neznansko liitrieo proti policijski postaji, kjer so nesrečneža rešili še ob pravem času. Tudi na postaji se ni hotel še vdati in so ga premagali šele po največjem naporu.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
petih let tako izpopolniti, da bode ,	,	. . .....
, • , , , . . . , ..	kel kot navaden Ladaki in je izjavil,
imel njegov letalni stroj tudi velik	.	,,...,.
i da je gonilec ceue, kojo imajo seboj.
Vsaki dan je pobarval svojo kožo in lase s temno barvo. Kadar so se sestali z rodovi nomadov, je vodstvo karavane prevzel nek zaupen mož imenom Kerim, kteremu je Hedin povsem zaupal. Tako so potovali dva meseca med neprestanimi snežnimi viharji po nepoznanih krajih, dokler niso prišli v Tongsto.
Na daljnem potovanju prišla je ekspedicija preko gorovja Shakang-shan na veliko dolino. Tako so pri šli v deželo Bongda, kjer še ni bil ni-jeden Evropejec in radi tega so morali biti še bolj previdni. Hedin je tu odkril jezero Cliunitso in tu je v prvič zvedel o velikem nepoznanem slanem jezeru Tabia Tsaka, ki tvori za tibetansko vlado izdatne dohodke radi soli. Potem so prekoračili še dva gorovja in prišli v drugo dolino, —ktera meji na jugu na gorovje, ki je
Iz Brazila ga je dovedel elevelandski 2000 milJ dol£° in 80 razprostira od
' iztoka proti zapadu. Hedin je od-
pomen za trgovino. Novi letalni stroj mora biti v svojem gibanju avtomatičen. in od zrakoplavca se ne sme zate vat i več spretnosti, nego o onem, ki se vozi v avtomobilu.
Edison je prepričan, da se bode tekom petih let vse polno potnikov vozilo po zraku iz Amerike preko oceana v Evropo in sicer s hitrostjo po 200 milj na uro in tedaj bodo letalni stroji velikanske vrednosti za trgovstvo. On zatrjuje, da bode mogoče turistom po preteku petih let obiskati severni tečaj na izletu, ki bode trajal le 40 ur, in potovanje okrog zemlje bode mogoče dovršiti v teku jednega samega tedna.
UBEGLI BANKAR BONELLI DOVEDEN IZ BRAZILA.
za	$ 10.35.......	50	kron,
za	20.50.......	100	kron
za	41.00.......	200	kron
za	102.50.......	500	kron
za	204.50.......	1000	kron
za	$1018.50.......	5000	kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma Be nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Na£e denarne posiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-n~je do 126.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York., 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
deputy šerif kot jetnika.
S parnikom Afghan Prince, doved-li so včeraj v našo luko v Branil ubeglega clevelandskega italijanskega bankarja A. F. Bonellija, kterega je v Brazilu prijel elevelandski deputy šerif W. H. Cowley, ki je potoval nalašč v Brazil, da tamkaj prime defravdanta. Bonelli je obdolžen, da je svoje "mušte^ije,, pokradel za $30.000.
To svoto je Bonelli dobil od raznih italijanskih delavcev, kteri so mu naročili, naj njihov denar pošlje v njihovo staro domovino. Denar je naravno pridržal za se, tako, kakor je že v navadi pri italijanskih ban-karjih. Razun z pošiljanjem denarja v staro domovino se je bavil tudi z prodajo parobrodnih listkov. Oblasti imajo na razpolago vse polno pritožb, da denar, koj-ega so lopovu stranke izročile v poslanje v staro domovino, ni nikdar prišel na kraj svojega namena.
Dne 18. junija je Bonelli neznano kam zginol, toda kmaJo potem so našli njegove sledove, ki so vodila iz New Yorka v Brazil. Ko je dospel v Santos so ga po brzojavnem nalogu prijeli in zaprli, nakar je ostal v ječi, dokler ni prišel ponj elevelandski šerif, kteri ga je sedaj odvedel v Cleveland, 0.
o
Poplačana zvestoba.
York, Pa., 17. sept. Trgovec John Jordan, ki je pred kratkim umrl je zapustil v svoji oporoki svojemu u-službencu, ki je dvajset let neprenehoma delal za njega hišo in premoženje, ki je vredno $65.000. Uslužbenec je živel vedno v najlepši slogi s svojim gospodarjem.
i kril nadaljevanje tega, dosedaj še ne-preiskanega gorovja. Končno je Hedin dognal tudi tok reke Charta Tsanpos. ki se izliva v Bramaputro.
Dete v kovčeku.
! "Washington, 17. sept. Na nekem 1 vlaku Baltimore & Ohio železnice, ! je našel sprevodnik Charles H. Adams na Union kolodvoru v nekem j malem kovčeku štiri dni staro dete. j Kovček je bil opremljen z luknjami tako, da je dete dobivalo potrebni zrak. Tukaj se zatrjuje, da je osta-vil kovček na kolodvoru nek možki, ki je prišel na'' vlak v Harpers Ferry in ki je odšel iz vlaka tukaj. Kovček je ostavil y vagonu za kadilce.
» v ... Naseluiki v nevarnosti radi gozdnih
požarov.
Duluth, Minn., 17. sept. V Grand Maraisu je naselnik Monker in z njim zajedno pet Indijancev obdanih od ognja, tako da je nemogoče priti do njih in jih rešiti. To novico so prinesli semkaj častniki zvezinega parnika Copherja, ki se je vrnil iz Grand Marais in dovedel seboj državno milico, ktera je tam teden dni gasila gozdne požarje. Parnik bode tukaj nakrcal nove potrebščine in se potem zopet vrnil v Grand Marais. Nevarnost še ni nikakor odstranjena in mestece bode najbrŽe zgorelo. Vsled gostega dima ni mogoče daleč videti, toda kolikor daleč se vidi, ni opaziti ničesar drnzega nego plamen in gost dim. Naselniki so prinesli svoje imetje na obrežje. Monker in Indijanci so skušali nekega naselnika rešiti, toda potem se niso več vrnili, ker jim je požar zastavil pot.
marokanski sultan pripoznan.
NA BORZI. -o-
Paris, 17. sept. Franeosko časopisje je sedaj utihnilo z kritiko o položaju v Maroku, ki je postal radi nemških intrig kolikortoli nevaren. Vlada izjavlja, da je sedaj, oziroma za sedaj z položajem zadovoljna, to tem bolj, ker se poroča iz Nemčije, da bodo poslano jej franeosko-špan-sko noto skrbno pregledali. Ako bodo v Nemčiji to storili, potem se bode morala Nemčija v marokanskem vprašanju zadržati tako. kakor se bodo zadrževale druge vlasfi.
Nemško časopi- je je seveda tekom zadnjih dni vedno napadalo Fraeijo. vendar pa vlada za te napade ne smatra odgovornim nemškega državnega kanclerja Buelowa, ki se mudi še vedno na počitnicah. Ivo se vrne kancler v Berolin. bode izdelal odgovor na francosko-špan.-ko noto.
Paris, 17. sept. Iz Tangierja v Maroku se poroča, da nemški konzul, ki je odpotoval iz Tangierja v Fes, tamkaj večkrat obiskuje novega sultana Mulaj Hafida, kakor tudi člane* njegovega kabineta. Prebivalstvo v Fesu je prepričano, da bodo vlasti Hafida pripoznale pravim marokai-skim sultanom. To mnenje prevladuje sedaj tudi v Franciji.
Paris, 17. sept. Radi položaja v Maroko, ki še vedno ni jasen vsled zadržanja Nemčije, so cene delnic na tukajšnje j borzi nekoliko padle. To je pa deloma pripisati tudi padanju cen na newyorskej delniškej borzi.
Mrtvaški list iz prijaznosti.
Pittsburg, Pa.. 17. sept. Dasiravno je tukaj vsakdo prepričan, da je Andrew Koman, kojega so nedavno našli na ulici ustreljenega, izvršil samomor. je coroner Armstrong izdal mrtvaški list, v kterem izjavlja, da je bil pokojnik najbrže po kakem morilcu ustreljen. Coroner priznava sam, da je pokojnik izvršil samomor m trdi, da je izdal mrtvaški list imenovane vsebine le radi tega, da ga bodo zamogli pokopati na "posvečenih" tleli, kar bi se v slučaju, da bi bil proglašen samomorilcem, ne moglo zgoditi.
Gozdni požar v Catskillih.
Albany, N. Y., 17. sept. Državni superintendent gozdarstva države New York je dobil poročilo, da je nastal v gozdih ob Ulster & Delaware železnice v Catskillih velik požar. Goreti je pričelo kaki dve milji od vasi Pine Hill in se radi jakega vetra hitro razširja. Na Pine Hill je mnogo hotelov za letoviščarje. Vse prebivalstvo okolice je prišlo na lice mesta, da pomaga pri gašenju.
Razstrelba dinamita.
V Windsor, Mo., se je z groznim pokom razletela velikanska količina dinamita v nekem tovornem vagonu. Pet ljudi je bilo na mestu ubitih, med njimi postajni agent Yates, kacih 20 ljudi je bilo nevarno ranjenih.
Vjeti japonski ribiči.
Washington, 17. sept. Pravosodni oddelek je dobil poročilo, da je carinski parnik Bear blizo Pribilovega otočja v Alaski vjel dve japonski ladiji, kteri sta se bavili z lovom na morske pse. Na ladijah je bilo 46 Japoncev. Ko so na parniku čuli strele, so km al o opazili na morju mali čoln, v kterem so bili trije Japonci. Ta čoln so takoj vjeli in v njem našli dva ubita morska psa. Kmalo nato so prijeli jadranko Sakai Mara, na kterej so našli 244 kož morskih psov. Drugo jadranko Kinsai Maru so vjeli šele potem, ko so na njo streljali. Na njej so našli 210 kož- morskih psov. Obe ladiji so odvedli v Unalasko, kjer so jo izročili oblastim Zjed. držav. Mornarje bodo poslali v Valdez, kjer jih bodo sodili radi roparskega lova.
J
"BUS RAROBA"
(SUvenic Daily.)
Žrtve železnic.
Owned and published by the J 'Našc železnice more še vedno da-VEN1C PUBLISHING COftH»ANY • lje. oziroma ravno tako, kakor tedaj,
ko se je pri nas že pred leti pričelo ••skrbeti" za to, da se nesreče na železnicah po možnosti preprečijo. —
DOPISI.
(a corporation.) FRANK BAKSEK, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary LOUIS BEN ED I K, Treasurer.
PUoe of BuaineaB of the corporation end K ljub vsem poročilom in preiskavam,
Bronghton, Pa.
Cenjeni gospod urednik:—
Prosim, da natisnete moj dopis v nam priljubljenem dnevniku 11 Glas Naroda". Posebnih novic sicer ni, vendar znano mi je, da vsak rad čita,
of above officeraillW Greenwich ^Ijub vsem zakonom, kteri določajo kakšen je položaj po slovenskih na
Boroogh of Manhattan, New York
leto velja list ta Ameriko in Canedo.......
leta.......
u meeto New York .
selbinah.
Z delom se ne morem pohvaliti; ko-
ti JI«1
■pol leta u meeto New York 'Evropo ta vse leto . . . . • i m pol leta . . . . četrt leta
pri železnicah uvedbo varnostnih na prav in vse drugo, ostane število onih $3.00 U«*1«* kteri 60 Pri nas na železnicah maj smo pričeli meseca junija nekoli-1.50 vsako leto ubiti in ranjeni, skoraj ne- k<> delati in še niso zginili vsi znaki premenjeno, ali pa celo še narašča.
4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
pretečene krize, ko nas je že zopet ob-
Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" iihaja vsak dan iz vsemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Zmed every dar, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on'agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne oaftenejo.
Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
Eieimo, da s<e nam tudi prejšnje valile naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite naslov:
"QLAS NARODA" lOt Greenwich Street, New York City. Telefon: 127« Rector.
Zarubljene plače.
Dasiravno je to nepobitna istina,	iskala. Dva tedna že počivamo z de-
se naše javno mnenje za nesreče na	l°m
železnicah niti več ne zmeni, tako da	vemo, pri čem smo; kdaj pričnemo
ozirom na javno varnost	z delom, vemo prav toliko, kot za na-
štenega moža slepar, iz device vlažu-ga, in posledice so: deca takih roditeljev so obično telesni in duševni
ubožci.
Pivo je pijača, ki gasi žejo, od njega se človek ne navdušuje. Neizmerno pitje piva ima za posledico debelost, lenobo in gnjilobo jeter.
Vinopivci se lahko navdušujejo za veliko idejo, ki jo tudi izvajajo; oni takorekoč zidajo, dočim žganjar podira. Pivopivca ni lahko pridobiti za kakšno stvar, a enkrat pridobljen,
Župnik je taval do bližnjih hiš, zbudil ljudi in jih pozval, naj ga spremijo v cerkev, kjer da se je najbrže
zgodil zločin. Spočetka so ljudje mislili, da se je župniku zmešalo, a slednjič so šli z njim.
Jutro se je že svitalo in župnik in vaščani so videli z visokega ozidja cerkve, kako je od obrežja naglo plula ladija, oeividno vojna ladija, in izginila na obzorju.
Ko so stopili v cerkev, so še gorele luči na oltarju. Kamnita plošča v tleh je bila zopet vložena in krste
zamore z ostati še leta in leta vse pri starem. Glasom te dni objavljenega izvest-
ostaja pri tem dosleden. Pivci čaja,
kave in vode se izjemoma pridobivajo ni bilo nikjer več.
za kakšno idejo, so torej konserva- j Ljudje so kamen zopet vzdignili in v dveh premogovih rovih in ne tivci.	'župnik je prvi zlezel v rakev. Tam
Vinopivci dajajo največ veleumov, je stala krsta, pokrov ni bil zabit, man je pivopivci, še manje čajopivci; slonel je kar tako na krsti, v kteri je žganjar nobenega. Iz tega sledi to- ležala ravnokar poročena nevesta v
šo zadnjo uro.
Tukajšnje društvo sv. Barbare št
rej, da so v najboljšem položaju ipak j svoji poročni obleki, 'samo biseri, ki vinopivci. Če so le preveč neizmerni, j jih je imela pri poroki, so manjkali.
ja, ktero se nanaša na državo New 1", spadajoče v Forest City, Pa., je
York, ne vštevši mesta New York, je imelo 6. sept. svoje glavno zborova- utegne se tudi pri njih zgoditi, da so Iz rane na prsih je še kipela kri, na
še tu ne celej državi!
podpredsednik;
Od teh žrtev odpade na električne ««k, Box 135; Josip Hribernik, blagajnik.
Na Labor Day je imelo tudi tukajšnje društvo sv. Alojzija veliko vese
železnice 95 mrtvih in 736 ranjencev, doeim so vsi ostali nesrečniki postali žrtve parnih železnic.
žijo kruh, ali duševen revež je samo mrzlo Čelo umorjene in kleče molil ob
v nesrečo sebi in često občini.
K temu — kakor sem rekel že preje — je res tudi vinopivec razsipen,
njeni krsti.
Še isto jutro je napisal župnik poročilo o tem strašnem dogodku in ga
In kako ee železnice in javno mne- lico i„ blagoslovljenje nove zastave, toda redko ali nikoli surov, dočim je | odposlal na svoje predstojništvo v
nje opravičuje radi tolikih nesreč?
Nek newyoriki veliki dnevnik izjav- štva iz mesta in okolice: društvo sv.
Slavnosti so se udeležila razna dru- ! zganjar pr.-va zverina.
Poleg Francoza je Slovenec
lja, da železnice radi slabih časov ni- Barbare št. 3 iz Moon Run, društvo sv. j največji vinopivec. Slovenec ne pije maio denarja, s kterim bi si zamogle Florjana št. 152 N. H. Z., društvo sv. samo za potrebo, ampak iz navade.
nabaviti vse varnostne naprave, ktere
Nedavno smo na tem mestu v Cila- >»eti za to, da se ugodi zahtevam za-su Naroda razmotrivali o novem za- konov.
konu, kteri določa, da se zamore v Komentar k tej izjavi se lahko za-državi New Yurk tudi plače delavcev piše z jedno besedo in ta se glasi: in uslužbencev, ako slednji zaslužijo humbug!
na teden po več nego $12, zarubiti.	_______
Že tedaj smo izjavili, da je ta zakon ravno tako slab, kakor dober, kajti posoje\ali i denarja ira zamorejo izkoristiti v svoj prid 111 v škodo onih, kteri so prisiljeni zadolžiti se. Vse ono, kar smo tedaj pisali o škodljivosti tega zakona, se je sedaj že uresničilo, kajti razni skopuhi in zakotni iinu interparlamcntarna konferenca, odvetniki so se hitro poprijeli tega Xo jc sestanek, ki se ga udeleže par-zakuna in sedaj izsiljujejo siromašne |amentarci vseh narodov, da presoja
Barbare št. 17 in društvo Zvezda, vse I" vse pregovarjanje, učenje — ust-predpisuje zakon. Kakor hitro se pa tri iz Willoeka, Pa. Tudi društvo sv. 1 meno in pismeno — naj bi se privadili časi poboljšajo, potem bode po zatr- Barbare št. 17 in društvo Zvezda so | treznosti in posnemali v tem Jude in dilu omenjenega časopisa treba skr- posetili veselico in še mnogo drugih ! Italijane, je vse zastonj. Ko bi pac
rojakov in rojakinj celo tam od Pitts- j Slovenci
Interparlamentarna konferenca v Berolinu.
Dne 36. t. m. se je pričela v Bero-
burga. Zabava je bila izvrstna in godci so še pozno v jutru razveseljevali žejne in nežejne udeležence. Društvo je s piknikom naredilo $220 čistega dobička; torej čast in hvala vsem udeležnikom!
videli uboštvo v Galiciji (kjer sesa narodu kri nenasiten či-fut) in v Italiji mej koloni, prepričan sem, da bi vzkliknili: Hvala ti nebeški oče za srečo, ki si ini jo podelil in ki je nisem doslej poznal; toda odslej hranil bodem in varčil in
Pozdrav vsem čitateljem našega pri- skrbel za vzgojo dece, v kteri je bo-ljubljenega lista. Anton Demšar. dočnost. naša nada in rešitev naroda.
Kakšna pijača, tak člo vek!
dolžnike. <:a se kar kadi.
jo razne narodne spore.
Radi tega je umestno, da se s to konferenca je posebne važnosti tudi
stvarjo še enkrat bavimo, kajti zakon	2a Jugoslovane, ker se na njej raz-je tak, da mora mnogo takozvanih gTne ves hrvatsko-madjarski spor.
malih ljudi za sotovo in ne po njihovi	Madjarski časopisi so že pred tre-
krivdi upropastiti. tako da čuti ta	mi u.dlli j(isali naim.ec-? da pojde na zakon na stotine in tisoče naših dr žavljanov.
Temu je kriv, kakor rečeuo, v pr
Letošnja Napisal dr. Marko, specialist za alko-holične bolezni.
to konferenco, obdan z velikim štabom. sedanji ogrski naučni minister «iro£ Albert Apponyi. da pripravi v
Bolj ko se obdeluje trta, tem več daje \iua. oziroma grozdja, toda pri tem trpi dobrota vina. Do leta 1850
Skrivnostna poroka.
— Resnična dogodka. —
Na danskem otoku Seelandia leži 11a samotni obali ribiška vas Droit-uing.
Župnik te vasi je sedel nekega večera leta 18G* v svoji pisarni; njegova družina je bila že šla počivat,
ni dajala mnogo dela. Glavno je bilo,
vej vrsti zakon sam in potem pa tudi madjarskem smislu "teren za opravite- <Ia 50 obrtZali in povezali ter en oni ljudje, ki ta zakon napačno tol- vauje brutalne madjarske politike na- krat okopali, drugače je lahko raste
niačijo in ga ne razumejo; tedenske plače d< 1 zneska $12 ni mogoče zaru-
anje brutalne madjarske politike •proti neuiadjarskini narodnostim
Ali tudi zastopniki Hrvatske hoče- *ka leta so bila dobra in našl Predm~ biti. Ako pa znaša tedenska plača JO ^tupiti v areiV0j Ja odbijejo to ki so pošteno pili- Seve, da so jih
več nesro .«12. potem zamore upnik madjai>ko nakano. V ta namen je tako tlobra vina sPravila v dobro vo~ . zahtevati od delodajalca dolžnikove- i|ne, uedavno izvrševalni odbor hrvat- da so držalii navdušene govore, gajte, ali vas pa ustrelim
niso poznali trtne bolezni, zato tudi kajti kilo Je Proti polnoči. Naenkrat
i sta stopila dva po tuje napravljena možka v njegovo sobo in ga pozvala, naj gre z njima v cerkev, da bode poročil tam neki par. Župnik se je seveda branil, a imenitnejši obeh tujcev mu je kratkomalo nastavil samokres 11a prsi in dejal: "Ali ubo-
rastel
kolikor je hotel plevel okoli nje. Vin-
ga, da mu v>aki teden deset odstot- ,ko-srbske koalicije posvetovanje radi sklepali prijateljstva in pobratim kov od vse tedenske plače odtegne, uJeležbe na konferenci v Berolinu.	*	'	"
V hrvatskih novinah smo čitali mnenje, da naj bi šli na konferenco vsi hrvatski delegatje v skupnem hrvat-sko-<nrrskeni saboru.
Preplašeni župnik je oblekel zdaj
kar je razumeti tako. da ako delavec zasduži $13 na teden, mu zamore delodajalec odtegniti $1.30 na teden. Po-leg tega naj še omenimo, da ima pravico do rubežni vedno le jeden upnik in ko je slednji dobil svojo terjatev, zamorejo priti na vrsto šele drugi.
stva, ki so jih — v čast jim bodi re- j talar in šel s tujcema v cerkev, ki je f.eno _ znali ceniti tudi v treznem bila že odprta in v kteri je bilo zbra-
stanju.
Tudi dandanes se ne prideluje ma nje vina, ampak, ko se trta toliko ne
lilavni vzrok pa, da hočejo Madjari	guje, je vino mnogo revneje. Kar je
s tolikim aparatom v Berolin, je ta,	boljšega vina, tega ne dobe mase,
•la pride v Berolin tudi slavni nor-	ampak daje jim se slabo vino, ki jim
Najvažneje pri novem zakonu je ve£ki pesnik in pisatelj Bjornstjerne	običajno skisa obraze. In ko bi samo
pa" to, da pri nas nijeden zakon ni- j>jornson, ta veliki apostol svobode	to bilo. ali često se daje ljudem pona- j odPrt-
ma pravice do onega, kar se je zgo- m pravicej ki hoče pred svetovnim	rejeno vino, kar je naravnost zločin.
uih več tujih častnikov, ki so se glasno razgovarjali v tujem jeziku. Cerkev je bila razsvetljena, poleg oltarja pa je stala odkrita krsta in ena kamenitih plošč na tleh je bila privzdignjena in naslonjena na zid, tako da je bil vhod v podzemski prostor
Kodanj. Ivmalo je prišla od tam ko misija, da bi na licu mesta stvar preiskala, a morala je oditi, ne da bi bila kaj opravila. In do danes se ni posrečilo razodeti te skrivnosti in tako ostane ta zagonetka najbrže za vtčno nerazrešena...
Po marsičem pa se da soditi, da so bili Rusi.
Slovensko katoliško
Ck
podp. društvo
JO
svete Barbari

xaZjedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
ankorooricano dn« 31. januarja 1903 v državi
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAYERL, P. O. Box 374, Forest City, P«. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana.* L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pm. KAROLi ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. ¥RAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brai-dock. Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR:	/
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 807, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Važno. Važ rto. Važno. Važno,
dilo, predno je ta zakon postal pra- forumom nastopiti proti madjarski Da vino zelo vpliva na razpolože-vomočen. Vsi plačilni nalogi za one j^jiitiki nasilja in tiranije. Če se nje človeka, vidimo v tem, da se na dolgove, ki so bili storjeni pred 1. uresniči ta vest, bode tem večjega primer Francoz, ki pije sladko, šume-septembrom, oziroma predno je novi |H)meiiaj akG se spominjamo, da je če vino, zelo lahko navdušuje, a rav
so torej Bjornstjerne Bjornson svojedobno od- no tako hitro ohlaja rekel udeležbo na slični konferenci Dalmatincem.
zakon postal pravomočen, brez vsake veljave, in sicer v veliko
Drugače je z Isti pije težka vina in
veselje onih dolžnikov, kteri so se za- v Monakovem jedino zato, ker se je je maček, ki si ga je nalezel pri tem
a1 71I1 nren 1 rr\ nnAUfini m fJnpvom. kal- 1 1	__1- _____.-in tiotto/Itia i^ntfta in Halm JltlTlPl1
dolžili pred imenovanim dnevom, kaj ti tem sedaj svojih dolgov kljub zakonu ni treba poravnati.
traja navadno dolgo, in Dalmatinec zna nositi osveto leta in leta v svo-Brisko vino pa je močno
udeležil tudi — ogrski naučni mini ter Apponvi.	»
Sedaj pa hoče Bjornson nastopiti	jih prsih.
Vsled tega smo uverjeni, da bode jice v j-ce proti Apponyiju, da pred	in razburljivo in kako isto učinkuje
prihodnja post a voda ja ta zakon ali vsem sv-etom s svojo mogočno besedo	na človeka, to bi znali najbolje pove-
razveljavila. ali pa tako spremenila, po<ikrepi svojo uničevalno sodbo o	dati v justični palači.
madjarski politiki.	Mohamed, ki je dobro poznal Ži-
da bode koristen.
Ženska
In že danes ni dvomiti, da se mu vahno narav svojih arabskih rojakov to posreči v polni meri. Saj je že in je uvidel, kakšne posledice bi imel
predsednica cerkvenega od- dosegel s svojo avtoritativno besedo, pri njih alkohol, je prepovedal svojim bora.	da je lažnjivi madjarski nimbus te- vernikom uživanje istega. Sicer je
lz Moskve poročajo, da je odbor j "»'Ijito "bledel in da je velika evro- nekoliko prestroga ta naredba, ker
tamošnje cerkve sv. Nikolaja izvolil za svojo predsednico meščanko V. Ra- ; >v"Je
starjajevo. To je prvi slučaj, da je v Rusiji ženska dosegla tako čast.
Nemška banka v Perziji.
pejsko javnost izdatno spremenila krivo mnenje vileštvu". Grof Apponyi nastopi gotovo liz
ipak imajo vsi mohamedanci preveč o madjarskem živahnega temperamenta in bi trebalo jim še privoščiti poštene kapljice. Tako bi veljalo za muslime (Turke), ki
irlavo pokonci'', kakor se je nedavno	so flegmatični in imajo sicer življen-
| temu bahato izrazil v svoji madjarski	sfce sj]e. ali nekako nepristopni so
bahatosti. Premamiti bode skušal od-	kulturi; vino bi jih gotovo (se ve,
lz Teherana javljajo, da se tamkaj j lifne mož<? g popiavo bobnečih ma-	zmerno užito) vzbudilo iz te duševne
djarskih fraz, ki pa se bodo odbijale	letargije (onemoglosti).
kratkem »tvori "Germanska ban-
ka". S«mH s*-, da jt* to, kakor de- ob groznill dejstvih, ki mu jih bode j monstracija proti angležko-ruski zvezi I mogel postaviti nasprotni severni Gi-
ter da bode banka dala šahu državno posojilo, potrebno za vzdrževanje vojske. Ni še znano, kako stališče da zavzameta v tem pogledu angleška in ruska vlada.
ZAHVALA.
Tem potom izrekam naj prisrčne jšo zahvalo uradnikom J. S. K. Jednote, ker so mi točno izplačali smrtnino $1000 za pokojnim mojim možem Josipom Lavrinšek, ki se je ponesrečil v neki votlini 0. junija tega leta. Rojaki, pristopajte k druitvam in
Jednotam!
J. S. K. Jednoti želim obilo uspeha
pri njenem delovanju.
N*i& Lavrinšek,
704 Vermont Ave., Indianapolis, Ind.
gaut.
Največja "madjarska industrija", s kterimi besedami je označil Bjornson brutalno raznarodovanje nema-djarskih narodnosti, zadobi na konferenci v Berolinu — to je trdna naša veda — svojo smrtno obsodbo.
Čevljar Voigt.
"Kopniški stotnik", čevljar Voigt, je baje med mnogimi ponudbami sprejel službo blagajničarja varieteja (gledišča) "Hoffnung" v Kielu. Imel bode 250 mark mesečne plače. Od druge strani pa poročajo, da odpre v Berolinu legantno čevljarnico. I« Bremena je dobil ponudbo, naj pride predavat, za kar dobi 5000 mark.
Sicer si znajo pomoči tako, da mesto vina pijejo — žganje; no, s tem prihajajo le z dežja pod kap.
Judje pijejo sicer vino, toda zelo zmerno in ravno u tej zmernosti je njih rešitev; v tem je iskati dejstev, ki so jim omogočila obstanek kljub vsem nadlogam, ki so prišle na ta izvoljeni Abrahamov rod. Kitajska vlada je tudi svojedobno prepovedala svojim podložnim vino, zato so postali Kitajci pivci čaja.
Vino, zmerno užito, je po mojem mnenju blagodat za človeka. Toda vidimo, da tudi pri neizmernem uživanju vina ostaja človek ipak človek, zapravljiv sicer, toda veseljak in velikodušen. Vse drugače je z onimi ki se u dajajo žganja. Žganjar naravnost poživinja; v njem udušuje vsaka plemenita kal tako, da postaja i« po-
Župnik, star gospod, je bil od strahu ves brezumen, njegove oči so blodile po cerkvi in iskale zaročencev.
Slednjič je zagledal v neki pruki bledo, jako lepo damo v sinjemodri svilnati obleki, lase in prsi bogato odičene z biseri in zlatimi verižicami. Na njeni strani je sedela stara gospa.
Elegantni tujec, ki je bil prišel po župnika in mu grozil s samokresom, je stopil zdaj k dami in jo skoro s silo popeljal k oltarju; ker pa se je vsa tresla in jokala, jo je stara podpirala na tej kratki poti in se postavila na njeno stran pred oltar.
Ženin je pozval zdaj župnika, naj izvrši poročni obred. Župnik je vprašal za imeni zaročencev. "Ivan in Katarina", je odgovoril ženin kratko in osorno, "drugega ni treba nič!"
Med poročevanjem je nevesta par-krat omedlela, a stara jo je vsakikrat zopet predramila z močno dišečimi esencami. Slednjič sta bila prstana izmenjena, blagoslov izrečen in zdaj so predložili duhovniku papir in pisala in ga pozvali, naj napravi poročni list, v kterega naj zapiše samo ime Ivan in Katarina.
Župnik je storil, kakor mu je bilo ukazano, nakar so mu stisnili v roko mošnjo, napolnjeno z zlati, ga skoro šiloma odpeljali iz cerkve in zaklenili za njim vrata.
Župnika je to, kar je doživel, tako prevzelo in pretreslo, da ni mogel iti takoj domov; naslonil se je na zid in tu je slišal, kar se je godilo znotraj v cerkvi.
Spočetka je bilo tiho, nato je nastal strašanski hrup, vsi glasovi so divje upili vseoprek, nato je grmeč glas ukazal mir, počil je strel in nato je vse utihnilo... Stari župnik se je tresel po vsem životu, stiskal se je v duplino cerkvenega zidu in poslušal dalje.
Čez kake pol ure so se vrata cerkve odprla in vri, ki so bili tfctri, so hiteli na morsko obal.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Anton Renko, Barclay, 111. Ali niste dobro čitali? Saj je bil priob-čen Vaš dopis par dnij pozneje, ko ste čitali listnico. Le pošljite še kaj; koš je za vse kaj druzega. Pozdravljeni !
(ra. N. Lavrinšek, Indianapolis, Ind. Poslano ne moremo priobčiti kot dopis, pač denemo v list zahvalo.
G. J. Z., Aspen, Colo. Vaš dopis je kislo jabolko, v kterega ni dobro ugrizniti. Osobe, ki psujejo svojega bližnjega z imenom one živali, ki ima "dolga ušesa in zakrivljen, kratek rep", morajo pač čutiti bližnjo sorodnost do njih v sebi. Mi smo proti priobčevanju vsega enakega čtiva. Pozdrav !
G- J. Šuštar, Iselin, Pa. Poslano prejeli. Če dobite še kaj enacega pri svojih rojakih, pošljite nam.
G. .T. K., Goff, Pa. Je pač žalostna z Vašimi dopisi; vsi romajo v koš. Saini ste krivi; zakaj pa vedno pišete o zasebnih prepirih? Vse enake stvari nas popolnoma nič ne brigajo in bravcem so gotovo deveta briga. Čudno, da vedno zopet pošiljate dopise o "zarukanih Jurekih", ko vendar veste, da isti nikdar pametne ne uganejo. Pozdrav!
G. J. Tramte, Fleming, Kans. Žal, enak dopis smo že priobčili. Prihodnjič kaj druzega. Srčno pozdravljeni !
G. A. D., Forest City, Pa. Ne rečemo, zmožnosti imate, da postanete profesor rizbe na kakem vseučilišču, toda humor — s tem ste si pa v laseh. Škoda časa, ki ga posvetite svoji duhovitosti. Sicer pa mrgoli v Vašem humorju toliko "hudičev'', da je še Vaš "humor" sam zlodej vzel. Pa brez zamere. Pošljite raje kak dopis iz Vašega kraja. Pozdrav!
G. J. R., Cleveland, O. Hvala za dopis; prosimo Vas vendar, o bolezni osemletnega otroka in o njegovi smrti vendar ne bodemo pisali cele kolone. Enakih stvari sploh ne priobčimo. V vaši naselbini je vedno dovolj dogodkov, o kterih bi se lahko pošiljalo izvrstne dopise. Pozdrav'
G. A. S., Blocton, Ala. V tem slučaju je zelo težko. Sicer nam niso poznate vse postave Vaše države, vendar zasluženo plačo morete le s silo stirjati od delodajalca, namreč s silo postave; to pa povzroči večje ali manjše stroške. Kaj Vam je začeti v tem slučaju, sprevidite lahko sami, če se zdi vredno tožiti ali ne.
G. T. B., Huntington, Ark. Knjižica, v kteri je natanko povedano, Ha-ko se postane državljan Zjed. držav, je izšla v uredništvu "Glas Naroda". Pošljite v pismu 5 centov v znamkah in knjižica se Vam takoj odpošlje.
G. L. K., Willock, Pa. Zjedinjene države so druga pomorska sila na svetu; prva je Anglija.
G. T. K., East Helena, Mont. Ka-pitol se zove poslopje v Washingto-nu, kjer zboruje kongres Zjed. držav. Temeljni kamen je položil sam George Washington dne 18. sept. 1793.
G. J. M., Winter Quarters, Utah. Rusi se poslužujejo še starega julijanskega koledarja, kterega je popravil Julij Caesar. Sedaj so 13 dnij za nami. V občni rabi je takozvani gre-gorijanski koledar, popravljen po papežu Gregoriju.
0
n
**
so >
t
o n
GO
>N >
Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom tirevlečena z 15 kameni.....................CplO.UU
z 17 kameni...... ...............$15.00
Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 15 kameni	|
kolesovjem Elgin all Waltham . - iplO.UU
Za blago jamčim.
Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa.
M. Pogorele,
1114 Heyworth Building,	Chicago, 111.
'Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
<
D
N< 3 0
<
N< 3 0
Važno. Važno. Važno. Važno,
Velika, zaloga vina In žganja. "^EJ
Marija Grill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
,f črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........S12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za oblino naročilo le priporoča
Marija Grill, $308 St. Clair Arc., N. E.,	Cleveland, Ohio, h
POZDEAV.
Iščem MATIJO BARAK, in sicer zato, ker mi ni plačal svoj dolg. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. Andrew Boštjflhčič, 1607 Hajb St., Colorado Springs, Colo.
Predno se podava v staro domovino, pozdravljava še enkrat vse prijatelje
in znanee širom Amerike, posebno Mat. Slapničarja, Anton Šajaka, Anton Valdiča in Ignac Pečjaka. Vsem skupaj kličeva presrčni: Z Bogom!
New York, 16. kimovca, 1908.
Fran Zupan in Ivan Mazi.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam še enkrat iz New Yorka moje sinove, hčere in zete v Sbeboy-ganu, Wis., in klicem: Bilo srečno!
New York, 16. kimovca, 1908.
Josipina Prime z otroci.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno one v Cumberlandu, Wyo., kakor tudi člane društva "Marija zdravje bolnikov". Na zdar!
New York, 16. kimovca, 1908.
Fran Kramar.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, znance in prijatelje v Cumberlandu, Wyo., posebno pa mojo sestro Moniko Orešnik. Živili!
New York, 16. kimovca, 1908.
Jakob Rose.
POZIV.
, GREGOR BAN, ki je bival letošnje poletje v Red Lodge, Mont., naj se izvoli pri nas takoj pismeno javiti radi neke denarne zadeve.
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
(18-21—9)	_____
Rojakom potnikom na znanje!
Od Anflfcro-Americana prog* Mfe-Jo t meseca SEPTEMBRU odplnll Ji New Torka ▼ Trst in Boke parniki, in sicer:
EUGENIA, odpluje 26. septembra ARGENTINA, odpluje 30. septembra
M na
rela," najvctfi ta naj <m»fl
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
V
Martin Geršiča, |i
301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo,
Tudi naznanjam, da imam y zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Govorim v vseh slovans fc.< ti
NA PRODAJ
NARAVNA CALIF0RNIJSIKA1 IVINA
Drtre &rr* u Me iim» od 46 eontoT pWfl
N 1«
66 eeatov Kdor kopi manj vina, mora hub posodo SnUk po |LM SMrvdaa po 48.it Pri vatjeai narotta

				-
Ju m—m	pslo\	ranska		Katol. Jednota. f
				
Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopnstn
Evropi)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
-—-a——
veljnik 69. pespolka stotnikom, naj vadijo pruski "paradežrrt". Neki
stotnik se je branil iavršiti povelje, ker reglema na predpisuje pruskega paradnega korakanja. Vojno sodile je stotnika zaradi nepokorščine obsodilo v triletno ječo in ga degredi-ralo, cesar pa je stotnika pomilostil v trimesečno ječo in razveljavil de-gredacijo.
Nezaupljivi Italijani. Rim, 1. sept. Nekteri italijanski časopisi napadajo vojnega ministra, ker je dovolil av-stro-ogrskemu vojaškemu atašeju, da sme prisostvovati velikim vojaškim vajam v Gornji Italiji. Vaje se začno te dni ob avstrijski meji. Časopisi opozarjajo ministra, da so v onih krajih važne utrdbe, in da takrat, ko
na Bizeljskem je peljal voz kamenja domov. Po poti je stopil skoraj v vsako gostilno in se ga nabral do dobra, da je padel potem z voza, ki je
šel čezenj in ga usmrtil.
Okraden tat. V Radgoni je čevljar-
-ki pomočnik Peter Skerlec ukradel kmečkemu fantu Paderiču hranilno knjižico z vlogo 500 K, dvignil denar ter začel popivati. Pijan je obležel v cestnem jarku, kjer ga je pobral policaj. In temu je v svoji pijanosti potožil. da mu je spečemu nekdo ukradel ves ukradeni denar. ..Hranilnico je hotel opehariti 22-letni potnik Karel Pevec, ki se je izdajal za srlazbenesra učitelja, hotel je opehariti celjsko hranilnico za 800 K s tem. da je na založnico sam podpisal dva poroka. Stvari so pa je Italija utrdila svoje meje proti j
NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora,
P. O. Box 57, Brad-
IVAN GERM, €ock. Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Glob« Street,
South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street,
Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, m. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
prišli na sled. Pevec je stal pred celjskim sodiščem, a mu niso mogli dokazati, da bi bil imel namen oškodovati hranilnico. Zato je bil oproščen.
Suša na Štajerskem je napravila kmetom le pri živinoreji do 25 milijonov kron; s škodo v sadjarstvu in vinoreji bo skupne škode do 100 milijonov kron.
HRVATSKE NOVICE.
Hranilnično knjižico za 3600 kron
Vsa luska ne sprejme niti tretjino toliko pisem kakor London sam. • • s
Gojzdove Avstralije cenijo, da obje ukradlo neko 24 let staro dTkle ^^J0 15 do 20 milijonov hektarjev, postrežnici Franjici Trobar v Zagre-
Franciji, ni bilo francoskemu vojne- ' mu atašeju dovoljeno sodelovati pri manevrih na francoski meji.
(T
Razne zanimivosti,
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne po&iljatve naj pošiljajo krajevna druStva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj po&ljejo daplikat vsak« poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednofe*
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vaake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Skrajna lahkomišljenost. Pri poštnem uradu v Stari va>i v Bohinju .je bil od kiv»a 10<H'> /,a pismonošo nastavljen ta mošnji domačin. 2G let atari samski Valentin Stare. No»il je v to pvrho službeno obleko in bil tudi zaprisežen. Kot selški pismonoša je imel tudi z denarjem opraviti. Trikrat .ia t o d t' n je hodil po določenih krajih iti izročal strankam poštne po-šiljatve, sprejemal je pa od njih iudi denar, ktere'_ra so hotele stranke odposlal i pravilno izpolnjenimi čekovnimi položnicami in sicer do zoe^ka 1000 K. kar je moral takoj po povratku s čekovnimi priložnica-mi oddati poštnemu uradu. S počet-ka je ve>tno opravljal svojo službo. Od 17. avgu>ta 1007 naprej si je pa pričel pridržavati zaupani mu denar. V va> Staro Fužino je prihajal kot pisnionoša Trikrat na teden. Žena tr-srovea Jakoba Oasperir.a mu je izročila z nakaznicami vred. dne 17. avgusta 3907 522 K 51 v, dne 7. novembra 1007 5S0 K 85 v in dne 11-januarja 3908 453 K 33 v. Ta denar je bi! ran er ec za tvrdko Frano De-bevc v Kranju. Stare pa tega denarja ni odposlal, marveč zase pridrial ter dotična opomin je vaJna pisma uničil. Tvrdka Dolenc je bila primorana v pojasnilo odposlali svojega zastopnika k Gašperinu in tu je na dan prišlo Staretovo poneverjenje. Pri hišni raziskavi so našli še več čekovnih položnic v obdolženčevi posesti in tako se je raznim nezvestoba m prišlo na sled. Stare je izven Gašperina oškodoval še deset drugih strank. Skupne škode je napravil čez 2000 K Stare vse odkrito priznava. Na podlagi soglasnega krivdoreka porotnikov je sodišče obsodilo Stare-ta na 33 mesecev težke joče in povrnitev škode. Ker ima obsojenec okrog 1000 K dote, se bo Skoda vsaj deloma pokrila.
Nesreča v Žničih se je pripetila dne 16. avgusta na brodu za prevoz ljudi in živine čez Kolpo. Okrog 11. ure je stopilo 8 oseb na brod, da bi se prepeljali na hrvaško stran. Ko pride brod do srede Kolpe, se utrga vrv, ki drži brod na vrvi pre-voznici in cel brod z ljudmi vred oddrvi z največjo naglico proti slapu, koder je pretila smrt vsem, kar jih je bilo na brodu. Iz strahu pred smrtjo skoči S oseb z broda v vodo, toda samo štirje pridejo srečno na na suho. 14-letni deček se pa začne potapljati in nikdar več bi ne bil gledal svojih ljudi, če bi ga ne bili pogumni ljudje rešili. Srčnosti na brodu ostalih treh mož se je treba zahvaliti, da se ni brod in mlin pri slapu razbil. Nesreče je' kriva oprava broda, ki se premalo briga za brod, ker to je pač le nemarnost, če se posti rabiti na tako nevarnem mestu vrv tako dolgo, da se pretrga vsled obrabljenosti.
Divjak. V sept popoldne je 1806 leta t Blagovici roje« in tja pristoj-
ni delavec Anton Ocepek v Mezeto-vem izkuliu na Sv. Potra cesti št. 38 v Ljubljani ijral z Leopoldom Šuler-jem na karte. Pri imi so se z izku-barjem sporekli. Ko je hotel Meze Oeepka postaviti pod kap, <ra je ta z bodalcem sunil v stojnic, ter ara znatno poškodoval, bodalce pa dal Šu-lerjti. Ko je prišla na pomoč poklicana policija, sta bila Ocepek kakor tudi Suler že na cesti. Aretaciji se je posebno ustavljal Ocepek in sicer tako, da so ea trije stražniki s pomočjo rezervnika Adolfa Mencina poklicu natakarja, komaj preob vladali.
Civilni pogreb. V Dobravljah na Vipavskem so civilno pokopali mesarja Staniča iz Rojana, ki je umrl /atlet od kapi. Pogrebcem ni bil po-volji neki pater, ki era je prišel po-kopat. zato so sami priredili umrlemu civilen pogreb.
Krogle od 27. polka? Soeialno-de-mnkraškim listom poročajo, da sta med vajami med Opatjim selom in Ooberdobom na Krasu bila od krogel ranjena dva bosanska vojaka, in ->er od strani 27. polka iz Liublja-ne. iz ktereira vrst so prišli baje nek-•eri osiri streli. Poveljnik je vajo takoj ustavil.
PRIMORSKE NOVICE.
Na plesišču mu je odsekal roko. V
Tru-kah v Istri je bilo nedavno že-
;mar.je in ples. Ple-sat je prišel tudi kmečki fant Ivan Škenrat iz Kube da pri Dekanih. Plesal je vedno z enim in istim dekletom. To je vzbudilo ljubosumnost delavca Petra Udoviča. Kmalu je nastal med njima prepir, v kterem je Škergat Udoviča tako udaril s pestjo po nosu, da se mu je vlila kri. Ta je skočil v kuhinjo po sekiro in ko se je vrnil, zamahnil je po nasprotniku in mu odsekal levo roko, ki je obvisela le na par mišicah in nekoliko kože. Težko ranjeni je imel toliko moči, da je stekel za napadalcem. Kmalu se je pa zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v tržaško bolnico.
bu. Trobar je sprejela dekle k sebi na stanovanje in šla potem za svojimi opravki. Ko se je vrnila, ni bilo gostinje nikjer, ž njo pa je izginila tudi vložna knjižica prve hrvatske hranilnice in za 50 kron obleke.
Deklica zgorela. Na polju pri Brinju na Hrvaškem so te dni otroci pasli ovce. Ker je bil dež so si zakurili, i Pri tem so se 11 let stari hčerfci Šime Vranica zažgala krilca in v hipu je bila vsa v plamenu. Pritekel je neki j kmet. ki je delal na bližnji njivi, toda bilo je prepozno. Deklica je še tisti dan umrla vsled opeklin.
Nesreča ali samomor? V Cepinu so ' našli v nekem vodnjaku truplo 70 let j staroira kmeta Marka Carica. Ni zna- j no. ali je starec ?am rad skočil v vod- j njak. ali ponesrečil.
Obstrelil je uslužbenec državne železnice Sandor Tancer v Zagrebu, ko se je neprevidno iirral s samokresom. hišinjo Amalijo Talas. Zadel jo je v levo stran prsi. toda ne smrtno-nevarno. Ranjenko so pi-epeljali v i bolnišnico.
V spanju je bil okraden potnik Mile Blanuša iz Bogo volj a v čakalnici i drž. kolodvora v Zagrebu, kjer je na neki klopi zaspal. Neznan lopov mu je vzel ie hlačnega žepa 27 kron.
Prepovedano srbsko učiteljsko društvo. V Slunju so hoteli ustanoviti srbsko učiteljsko društvo. Hrvaška deželna vlada pa ni odobrila pravil.
Most se je podrL Solinski most pri Spljetu se je podrl. Prebivalstvo je ve-elo. da se ie to ztrodilo. ker je bil starinski most iz turških časov pravzaprav ovira prometu.
Proti cirilici na Hrvaškem. Hrvaška vlada je izdala naredbo na vse /upanijske oblasti, da se v vseh uradih prepove uporaba cirilice. Pravično bi bilo izdati tudi naredbo proti madžarskim napisom!
BALKANSKE NOVICE.
Vohun Nastič v Črni gori. Cetinje. 2. sept. Te dni je dospel semkaj zloglasni vohun Nastič. Včeraj je imel rap-crovor z raznimi tukajšnjimi politiki, ki sn ga izredno prijazno sprejeli. V kakšni misiji je prišel semkaj, ni mori poizvedeti. Nastič se pritožuje. da so za na njegovem potovanju po Dalmaciji na več krajih insnlti-rali. Posebno slabo se mu je godilo v Kotoru. kjer so mu žvižgali, pljnvali nanj in metali vanj gnila jajca. Hujšim insultom je utekel samo s hitrim od potovanjem na Cetinje.
Sovraštvo med Bolgari m GikL
Solun, 1. sept. Grški odbor v Bitoljn je brzojavno pozval patrijarha v Carigradu, naj varuje Grke pred napadi Bolgarov, ki groze vsakomur s i smrtjo, kdor ne prestopi k eksarhatn.
Varnostne odredbe v Sarajevu. — Vojaško poveljstvo je prepovedalo v mestu in v okolici do 8 km vsako fo-
Veliki prekomorski parniki zastarajo v prilično 26 letih.
• • •
Lastavica preleti, kakor je bilo dokazano v jednej sekundi 50 metrov.
• • •
V	minolem letu so na Francoskem uporabili 41.469 milijard žvepljenk (milijarda je sto milijonov). Na Francoskem ima država motropol s žvepljenkami kakor Avstrija s tobakom in soljo.
# * *
Francoske kleti za šampanjec imajo prostora za 120 milijonov steklenic.
» * *
V	poslednjih dvajset letih je bilo v Zjed i njeni h državah sklenjenih milijon porok.
* * •
Vsak stolp mostu če® East River v New Torku tehta po 1,300.000 sto-tov.
* * •
Puš< •ave v Afriki in Aziji merijo
250.000 Stirjašktih milj.
* * »
Najmanjši prtlikovec. o kterem se za jrotovo ve. je meril 42 centimetrov
in dosegel starost 37 let.
• * •
Požiralnik morskega psa je tako urejen, da objednem lahko požira in diha.
* * •
Otok Heligoland je skala, ktera
tehta 40 milijonov ton.
* * •
Blizo 300 milijonov ljudi se poslužuje metrične mere.

Nižje podoisana oriDoro-Cam potejodis S J. in Hrvatom svoj. .......
SALOON
107=109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fir-; likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
V
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-10® Ircenwich St., New York
IT AJfGLEŽČJDfA H t }. i« 6. mesecih.
Lepopis je, slovenMina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila m dajejo sastenj.
Slvrmkt kersspondsnčsB kola,
P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O
Nad polovico avstralske zemlje je brez vode.
suhe
Najbolj svobodno vojaško sodno pravo ima Rusija izmed vseh evro-pejskih držav.
•	s •
Nektere ameriške tovarne za čevlje izdelajo na dan po 5000 parov
čevljev.
•	• •
V osrednji Ameriki so pred nedavno našli novo vrsto rib, ktera ima četvero očes.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo n pleSaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi ltsje, brki in brada popolnoma zrastejo! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in krilu Vam popolnoma odstranim. Potne noge kurje očesa, brado vice in ozeblino Van
▼ 3 dneh popolnoma odstranim, da' je to resnica se jamči $500. Uprašajte se pri —
Jakob Wahcic,
T*. O. Box 69 CUBVtJI^AND, OHIO
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega In najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, kq.tar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz uses gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,	NEW YORK N. Y.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
zmodernlm kogljldiem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah i* druge raznovrstne pijače ter uni skfe smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slov 11W ae toplo priporoča
Martin Potokar i
564 So. Center Ave. Chicago, IH |
Zdravju
najprimeoajas. ojjača je

"r f? • i
kteA> je varjeno iz najboljšega iaipDitčeškega hai^u t<=ili ieg* naj nikdo ne zamudi poskusit: g* > fvn.j'? Ustaokorist, kaksr *:rč: ■-> '-z.\. svoje družine, svojih prijateljev drvigir
Lelsy pl-vo je najbolj rr;!j":bljeno ter sc dobt >	oiijil*
gostilnah. Vse podrobnost« Jrtsj,*. ; Ht T'i-"dlufjo 6107 51 Clair • ■ '* kteri Vam dragevolje vse pojasni-
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVEUAND, O.
r
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
Človeški idas 1 o unee teže.
more vzdržati 3
Jedna muha lahko v gorkem po-letjn zaleže 25 milijonov drnxih muh.
Smrtna nesreča otroka. V Trstu je j to-rafiranje cest, ulic in krajev. Kdor Sletm Rudolf Pajk splezal v otročji bi se ne držal te prepovedi, se bo proti njemu postopalo z največjo stro-
razposajenosti zadaj na dvoupreiženi voz, s kteTega je padel pod kolesa, ki so mu šla čez glavo in hrbet. Otroku je bila strta lobanja in zlomljena hrbteniea in vrat. Umrl je v par trenutkih.
Iz tretjega nadstropja je padel .
Rabatišču v Gorici 51etni sinček Stei-nerjevega uslužbenca Konjedie. Dečka, ki je ves polomljen in poškodovan, so prenesli takoj v bolnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ponesrečil se je na Grobelaem nek popotnik, kteri je hotel vstopiti na vlak. Stopil je mimo in padel tako nesrečno, da mu je bila zlomljena noga. —
Uboj. V Velenju je bil ob cerkvenem žegnanju pretep. Rudar Napot-nik je Gregorju Kovaču zasadil nož 9 tako silo v glavo, da se je Bgrwlil na tla in v trenutku izdihnil.
Smrtna nesreča valed pijanosti. Posestnik? Jožef Osojnflc v Bukovja
gostjo. Ta prepoved se tolmači s tem, da hoče biti vojaška uprava pripravljena na vse eventnalnosti in da smatra sama položaj v Bosni za skrajno resen!
RAZNOTEROSTI.
Konsnm mleka v Parizu znaša 2,600.000 hI na leto; mesto šteje 2,700.000 prebivalcev ter odpade na glavo litra mleka na dam. To je navajdni minimum, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi se povžije po litra na glavo in na dan. Pariz dobiva svoje mleko iz 12 najbližjih departemen-tov, dovaža se pa tudi iz 100 km oddaljenih krajev. — Na Francoskem pridejo na 100 prebivalcev 203 molzne krave, na Češkem 174, na Morav-skem 182, na Nemškem 177, na Danskem 414.
Zaradi pruskega paradesrita obsojen stotnik. "Budapesti Hirlsp" poroča iz Kapošvara. da je nksasl po-
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, IU kakor tudi rojakom po Zjed. driavah, da sem o tvoril novo urejeni
saloon nri "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno Iceg-IjiKe in igralna mižat (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,-
S72 Blue Island Ave., Chicago, in.
(preje bratje Cosuiit v..
^s NijpripramejSa ii najcenejša parobrodna Crt* n	Htm §

HARMONIKE ,
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu ia sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike te računam po delti kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih upraianj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Omland, O.
moiAKi, haboOajtz n bta
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington''.
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN MMWQ).,
Gina rožnih iistkov k NEW YORKA ia 111, mm m ^
V	k spodaj uvedeni nori parobrodi na dn rijaka im^jo brezžični
bnojtv:
ALIOS, liAUBA, MARTHA WASHINGTON, ] [ ABGHBTHTA.
V	mesecih maju in juniju se bodetft zgoraj navedene mu brodoyju pridruži]« is druge norspotnidk*
TESTA.............................................$28—
LJUBLJANE........................................$23.60
™...............................................$28.—
ZAGBEBA.........................................$29.20
IABWVCA.....................................$29.25
II. BAZBED do TBBTA ali BEKB..........................$50.50 do $55.60
Parobrod "EUGENIA" odpluje 26. septembra 1908. Parobrod "ABGENTINA" odpluje 30. septembra 1908.
Phelps Bros. & Co*, Gar* Agents, % wn&M&m mm mwmkz

\
K*roI May j m <*Qlas Narod*" priredil L. P.
DRUGA ICNJ1QA,
PO DIVJEM KURDISTAISJU.
{Nadaljevanja.?
"Motii se. Medved, ki prebiva v Kurdistanu ni tako nevaren, kot
medvedje druHh dežel, kjer &o dvakrat tako veliki in močni kot vaši."
"Slikal sem že o njih. Je dežela nekje na #t*etu, kjer medvedje prebivajo v vodi in u.ed led« .-m. in tam imajo medvedje belo kožo. Ali si jih že videl T"
*'l>af da-i še nisem bil v onih deželah. Take medvede ulove, da jih poten; kažejo v drugih deželah. Toda je še neka druga dežela, kjer so še groznejši ii.edvc.li s sivo kožo; ti ajo najbolj močni in najbolj nevarni. Tak medved je napram kurdskemu kot pes proti konju."
"In >i tudi tega medveda videl?" vpraša me začudeni bej. "Celo boril sem se z njim.""
"T<-rej si oe-tal zmagovalec, ker še živiš. Bojeval se boš tudi z na-Simi medvedi."
Nato na-- pelje v drugo sobo, kjer je bila v sredini precejšna mizica in okoli pet naslonjačev. Ko odide bej iz sobe, prinese njegova žena z več služabnicami v sobo nekako predjed za slučaj, Če bi bili preveč lačni in ne bi mogli čakati prave pojedine. Dobili smo mlado kožico, ki je bila najpreje pečena, potem pa še cvrta v smetani; poleg tega nam pa še prinesejo podmeno irrozdje, murve in salato, ktere pa nisem poznal; bila je kakor perje od koprive.
"Ser ^ere men at — dobrodošli ste," nas pozdravi žena. "KLako se poeuti moj oče, nezanum v Spandaref"
"Prav izvrstno in tudi vsi ostali so bili pri najboljši volji ko smo se mi mudili pri njh."
"Vzemite in jejte; rada bi kaj slišala iz Spandare, ki je moj rojstni kraj. Ze dolgo ni bil nihče pri nas iz onega kraja."
Jaz ji povem kolikor mogoče vse natanko, kar sem doživel v Spandare; bejeva žena je s zanimanjem poslušala moje pripovedovanje.
Ko smo bili z jedjo gotovi, se uljudno poslovi, mi se pa vležemo po blazinah, da se odpočijemo. V tem prijetnem dolce far niente pa nas zmoti neki m-ož. kterega nismo pričakovali. Bil je ranjeni Kurd, moj krvni maščevalec. Roko je nosil v povoju, kterega si je privezal okoli vratu. "Kaj želiš?" g a vprašam. .
"Bakšiš, gospod!"	*
"Bakšiš? Zakajt"
"Ker te ne bodem umoril."	.- — -
"Ze vidim, da te mrzlica še ni zapustila. Če je eden izmed naju sploh zaslužil bakšiš, ti daj tem jaz isti. Obljubil ti nisem samo, da ti podelim življenje, temveč celo smrti sem te rešil, ko si ležal pod zobmi mojega psa. Toda kaj si storil ti za mene? Streljal in z nožem si zbadal po meni. In sedaj zahtevaš >e bakšiš! Poj=di hitro iz sobe, da ne čuješ, kako se sme-jemo tvoji prismojenosti!''
^ ''(jpod, saj ne zahtevam bakšiša, ker sem streljal na tebe temveč ker setn sprejel krvno ceno." "Krvno ceno? CM koga?"
"Od beja, Bej je vse plačal."	»
"In koliko ti je dal?"
"Konja, pušiko in petdeset ovac."
"Torej veliko manj. kot si od mene zahteval?"
"On je moj šejk, kterega moram poslušati. Toda, zakaj mi nečeš podeliti bakšiša, ker sem sprejel tako majhno odškodnino?"
**Da seri. ja/. prost in ponosen Kurd ne bi beračil za bakšiš kot turški potepin. Ker torej beračiš, dobiš svoj bakšiš; toda ne sedaj, temveč šele tedaj, ko se poslovimo od tega kraja." "Koliko mi hočeš podariti?" "Kolikor se mi bo zljubilo." "In dobi tudi naš nezanum kaj denarja?" "Kaj ti je zapoved al, da tudi za njega beračiš?" "Da."
"Torej mu povej, da dam beraču dar le tedaj, kadar me prosi. Nezanum naj pride sam k nam, in vsak izmed nas mu podari rad nekaj pija-strov. Sicer sem mu pa že podaril življenje njegovega sina, in to je več vredno kot bakšiš."
Kurd odide. Dobil je sicer krvno ceno, toda gledal je tako grdo, kot bi se moral bati, da ne ob lepi priliki zopet napade. "Kaj je hotel adut?" vpraša Lindsay.
"Bej mu je plačal mesto nas odškodnino, in sedaj---"
"Kaj? Bej?"
"Ker sen: njegov gost!"
"Nobel! Zelo nobel! Yes! Koliko?"
"Konja, puško in petdeset ovac!"
"Koliko je vse to vredno?"
"Dvaindvajset dolarjev."
"Mu hočem povrniti svoto."
"Nikakor ne, Sir, ker s tem bi beja na smrt razžaJili. Beju moramo podeliti kako darilo."
"Dobro! I.epo! Kaj podarimo?"
"No, sedaj pač ni čas, da si tem glave ubijamo."
"In ta rulut je zahteval od vas še bakšiš? — Master, kaj se pravi po kurdsko klofuta in zaušnica?" "Silek."
"Well! Zakaj mu niste priselili nekoliko silekov?" "Ker bi bilo neumestno. Celo bakšiš sem obljubil, toda Šele tedaj,ko odidemo iz Gumri."
" Torej dovolite, da jaz to opravim. Naše darilo naj ga spominja na nas in ga zajedno poboljša."
Ko je bej opravil svoje posle, je prišel k nam in nas peljal na dvorišče, kjer zavžijemo južino. Pri mizi nas je bilo gotovo štirideset oseb, in še vedno so prihajali novi gostje, ki so se sami povabili na pojedino.
Ko smo bili s pojedino že skoro gotovi, je pa zmanjkalo jedil za ostale. Bej jim p«»deli živo ovco, ktero takoj zakol jejo. Eden zvrta, luknjo v zemljo, dočim prinesejo drugi kamenja in lesa. Nato vadljajo med seboj, kdo bo zaklal ovco; kdor je zvoljen, takoj prime za nož in prepreže živali vrat. Nato jo zvežejo in postavijo nad ogenj. Drobja ne vzamejo iz telesa. temveč eden Kurdov si napolni usta z vodo, prisloni ustnice na.... živali in pljune v< do v notranjost. To ponavlja tako dolgo, dokler se drobovje ne napne. Nato pa razrežejo ovco na toliko delov, kot je navzočih goste*v. Vsak Kurd zavije svoj kes mesa in ga položi v luknjo nad ogenj. Se napol pečeno meso pograbijo iz lukenj, in kmalu zgine cela ovca po gol-taneih lačnih Kurdov.
T'.- kosilu narr pokaže bej sv« j h!ev. V njem je bilo okoli dvajset manj vrednih konj: -an o neki belec je kazal malo več živahnosti. Ko vse pregledamo nas pelje bej na prosto, kjer so Kurdi prirejali bojne igre in prepevali različne pesni: tem je sledilo pripovedovanje različnih pravljic: baka ki mir — o žabi. ki je umirala; gur bu ševan — volk kot pastir; žieri kal — stari lev; ruvi u bizin — lisica in koza.
Kurdi so pripovedovalcu z zanimanjem sledili, meni je pa bilo neizrečeno ljubo, ko je slednji odnehal, ker sem si želel počitka. Bej nas pelje v prostorno sobo, kjer nas je vabilo obilo naslonjač v slkdki spanec. Ker ▼ sobi nisem opazil ničesar posebnega, sem se Čudil bej u, ki me je pozorno opazoval. Gledal me je kot človek, ki pričakuje, da se ga občuduje, ker ima net a j posebno važnega. Eonečno zapazim predmet, kterega. je bej ne-jpreeta.no pogledoval in takoj se pričnem tiudi jaz čuditi.
"Kaj je to! S kak finim neizmernim bogastvom te je Alah obdaril, bej! Tvoji zakladi so večji kot oni vladarja v Džnlaimeiiki!'*
"Kajj meniš, emir!" me vpraša bej s prijetnim zadovoljstvom. "Pravkar sem opazil dragocena okna, s kterimi si okrasil svoje stanovanje."
"Da, in zelo redka ter dragocena so," odvrne s ponosno priprosto-"Kje ai jih dobili"

"Kupil sem jih od nefeega Juda, ki je steklo prinesel iz Mosula, da
,ga podari perzijskemu šahu."
Če ga vprašam po ceni, bi se beju zameril. Jud je seveda lagal o perzijskem šahu, in najbrž beja prav pošteno nalimal. Steklo je bilo namreč ,kos razbitega okna in komaj za dve moški roki dolgo\Seveda Kurdu v tej divjini se je zdel ta kos stekla kot največje bogastvo na svetu.
Vsem skupaj nam bej vošči lahko noč v trdni zavesti, da nas je posebno odlikoval, ker nam je odloČil sobo, ktero je krasil kos razbitega okna.
Ker smo bili trudni od pota, smo si vsi želeli počitka. Spali smo lahko, ker smo se čutili varne v dobrem zavetju.
Daljo prihodnjič.
Za kratek čas.
Na dnu morja.
Lobster: "Tako kaj za "graft!"
tudi tukaj je ne-
Vso noč odprto.
Atlet.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi za vse drupe v našo stroko spadajoče posle.
San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Eom-pare.
La Salle, HI.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz.
South Range, Mich.: Ivan Barič. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahlja.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. T.: Alojzij Čeiarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. CoDemaugh, Pa.: Ivan P&jk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shultz. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.	•
' Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. j Forest City, Pa.: Josip Zalar.
Pittsburg, Pa.: Ignac Podvaanik. J Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. ! Willock, Pa.: Fran Seme.
Youngwood, Pa.-. Nik. I. Grba. j West Jordan, Utah: Anton Palčič.
Black Diamond, Wash.: Gr. Po-' renta.
| Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta.
Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-žišnik in A. Justin.
NAŠI POTNIKI:
' J. A. Pibernik in Damo Vuletič, ter John Bahorič, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, oziroma Michigan.
Vsi naši zastopniki so z nami že dalje časa v poslovni zvezi, vsled česar jih rojakom naj topleje priporočamo.
Upravniitvo "Glasa Naroda",
109 Greenwich St., New York, N Y.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom tvoja izvrstna
V .iN A, ktera v kakovosti nadzrilja jejo vsa druga ameriška vina.
Radeč« vino (Concord) prodaja« po 50 centov galono; belo vina (Catawba) po 70 centov galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA TI NO JE 60 GALON. BRINJEVE0, za kterega sem itn. portiral brinje iz Kranjske, velja 12 -steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEG $2.50 galona. DROŽNIK #2-7* galona. — Najmanje posode za nje so 4Mt galone. Naročilom j« priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOD KRAKER,
Ofcfe.
Gompagnie Generale Tiansailaolip
(Francoska parobrodna družba.)
IIREKTNA ČBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAH.
Poštni parniki so:]
<La Provence" na dva vijaka....
«La Savoie" „ „ „ ----
7<La Lorraine" tt „ ....
s'La Touraine" , „ „ ____
'La Bretagne"..................
''!La Gasgogne"..................
• • .........14,200 ton, 30,000 konjskih moč:
............12,000 „ 25,000 „	-
............12,000 „ 25,000
■...........10,000 „ 12,000
............ 8,000 „ 9,000 „
............ 8.000 .. 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki •dplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri lopolndne iz priatanišča št. 4:2 North River, ob Morton St., N. 1.
POZOR!
V zalogi "Glaa Naroda** je irfU jodučna knjižica, ki obaeg* M atr« aij, c naslovom: Kako m postne* uaeriiki driavijan? Ker j« kajilics ■»zo potrebna in koristna, na? jo ta-coj naroči vsak rojak. Stane mibc 3 eentoT, ktere poiljiu ▼ poltaik uuunkah.
SAM H. OWENS.
stanujoč na Evclethn, Minn., t* r H poroča ca ŠERIFA sa St. Louis C* Minn. Sam H. Owens jt ka.nd°,-1 republikanske stranke, dobro aaa-rojakom v Towern is Eveletka. k* biva v tek krajih že 26 let.
*LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA TOURAINE »LA SAVOIE
24. sppt. 1908. *LA PROVENCE 1. okt. 1988. *LA LORRAINE 8. okt. 1908.*LA TOURAINE 15. okt. 1908 *LA SAVOIE 22. okt. 1908. *LA PROVENCE
29. okt. 1908. 5. nov. 1908. 12. nov. 1908. 19. nov. 1908. 26. nov. 1908.
POSEBNA PLOVITVA
Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 3. okt. v Havre. Parnik LOUISIANE odpluje dne 24. okt. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje tap. 44. olice.
£«na dragega razreda da Havre: 956.6« in vitje.
w, Kozminskl, ^iieram ta ■ , ;
75 Ueaoorn St„ OiJuairo. * ..
Telefon 246.
Frank Petkovšek
Po trebuhu se tvoj kruh služil!"
bod-eš plazil in
Potujoča trampa.
Ive, meni se dozdeva, da se svet vrti!"
Drugi tramp: "Meni pa, da se midva vrtiva."
B9JA2Q, NAROČAJTE S£ "GLAS NARODA," NAJVEČJI IT AJGEHT T DHEVNEt!
720 Market Street,	Waokegan, 111. ]
priporoča roiakom svojj	|
I ^ SALOON, ^ ]
J v kterem vedno tofii sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter f ^ ima na razpolago fine smodke.
i Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno. i
jgj fltsjjr	^itip^'.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potnjejo 6ez Duluth, Minn., pri poročamo
Josip Scharabon-a,
409 WEST MICHIGAN »T., DULUTH, MINN..
kteri ima svoj
SALOON
prav bllzo kolodvora. Vsak rojak ^ pri njemu najbolje postrežen. Spoštovanjem SLOVENIC PUBLISHING CO., 40 Weft St. 60-62 Waafcinftoi St
QJ7
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara, naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se pošlje polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina.
FRANK SAKSER C0
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov
Frank Stefanich,
JBox 81,
R. R. No. 7,
FRESNO, CAL.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—ij dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zanpnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah.
«----
Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to velike vrednosti.
Dob) me r podružnici MQlas Naroda" po 1 cent številka*